018-299/2006 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izdelavo dokumentacije izvedbenega projekta za izgradnjo informacijskega sistema visokega šolstva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Comland d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.08.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za izdelavo dokumentacije izvedbenega projekta za izgradnjo informacijskega sistema visokega šolstva na MVZT, št. 321103-06-10019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju plačati stroške revizijskega postopka v višini 227.776,00 SIT v 15 dneh od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.06.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo dokumentacije izvedbenega projekta za izgradnjo informacijskega sistema visokega šolstva na MVZT, št. 321103-06-10019.

Dne 10.07.2006 je naročnik s Povabilom k oddaji ponudb za izdelavo dokumentacije izvedbenega projekta za izgradnjo informacijskega sistema visokega šolstva (v nadaljevanju: Povabilo) k oddaji ponudbe za predmetno javno naročilo povabil ponudnike, ki jim je bila v I. fazi omejenega postopka z oznako OMIS.IT-3/2005 priznana sposobnost.Â"

Vlagatelj je dne 18.07.2006 po elektronski pošti naročnika zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki mu jih je naročnik posredoval z dokumentom Povabilo k oddaji ponudbe za izdelavo dokumentacije izvedbenega projekta za izgradnjo informacijskega sistema visokega šolstva - dodatna pojasnila (v nadaljevanju: dodatna pojasnila), z dne 19.07.2006.

Vlagatelj je dne 27.07.2006, t.j. pred rokom za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik s tem, ko je k oddaji ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti povabil kandidate, katerim je v nekem drugem postopku, t.j. v I. fazi omejenega postopka z oznako OMIS.IT-3/2005, priznal sposobnost, kršil 23. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je priznanje sposobnosti ponudnikov v I. fazi omejenega postopka z oznako OMIS.IT-3/2005 vezano na oddajo ponudbe v II. fazi tega postopka in ne na predmetno naročilo male vrednosti. Vlagatelj dodaja, da gre v predmetnem postopku za samostojen postopek, za katerega mora naročnik posebej določiti pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, in le-teh ne sme "naslanjati" na pogoje, ki so bili določeni v I. fazi drugega, omejenega postopka. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik med I. in II. fazo omejenega postopka OMIS.IT-3/2005 samovoljno sprejel odločitev, da se II. faza le-tega razdeli na dve podfazi, pri čemer prvo podfazo omejenega postopka oddaja po predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, drugo podfazo pa kot II. fazo omejenega postopka OMIS.IT-3/2005. Ker je izdelava dokumentacije, ki je predmet oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, del druge podfaze omejenega postopka, naročnik s svojim ravnanjem krši tudi 5. (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) in 7. člen ZJN-1 (načelo enakopravnosti ponudnikov). Vlagatelj pojasnjuje, da bo naročnik izbranega ponudnika za predmetno javno naročilo v II. fazi omejenega postopka bodisi favoriziral, ko bo dopustil, da slednji kot pripravljalec razpisne dokumentacije (za II. fazo omejenega postopka) odda svojo ponudbo, bodisi bo s tem, ko bo v razpisni dokumentaciji za II. fazo prepovedal oddajo ponudbe tistemu ponudniku, ki je kakorkoli sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije zanjo, omejil sodelovanje kandidatu, ki mu je bila že priznana sposobnost v I. fazi omejenega postopka. V vsakem primeru bo naročnik ravnal diskriminatorno. Nadalje vlagatelj meni, da je naročnik kršil drugi in tretji odstavek 50. člena ZJN-1, saj v razpisni dokumentaciji in v dodatnih pojasnilih, ki jih je posredoval vlagatelju, ni podrobneje določil načina ocenjevanja prispelih ponudb po merilih oz. podrobnejšega opisa in ovrednotenja meril za ocenjevanje ponudb. Vlagatelj citira Povabilo in naročnikova dodatna pojasnila v delu, ki se nanaša na sporno merilo (ocena kakovosti ponudbe), in navaja, da naročnik ni dovolj jasno in nedvoumno določil, na kakšen način bo upošteval podane zahteve v ponudbah, zaradi česar bi bilo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb možno subjektivno ocenjevanje ponudb. Vlagatelj ugotavlja, da ni nedvoumno opredeljeno, kaj gre šteti pod termin "nedvoumno razumelo, kaj ponudba vključuje" oziroma za termin "izkušnje ponudnika z izvajanjem tovrstnih projektov". Poleg tega po vlagateljevem mnenju ponudniki ne vedo vnaprej, kako naročnik razume razliko med terminoma "nedvoumno razumelo" in "razumelo" oziroma med terminoma "iz elementov kalkulacije cene pa je mogoče prebrati" in "iz elementov kalkulacije pa ni mogoče nedvoumno določiti".
Vlagatelj predlaga, da naročnik ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti v celoti. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka, in sicer takse v višini 100.000,00 SIT, odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, materialne stroške v višini 2% do vrednosti 1000 odvetniških točk in 1% pavšalno od vrednosti 1000 do 3000 točk, vse povečano za 20% DDV, v 15 dneh od prejema odločbe, pod izvršbo.

Naročnik je dne 03.08.2006 sprejel sklep, št. 321103-06-10026, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik uvodoma ugotavlja, da je pri določanju, koga bo v postopku javnega naročila male vrednosti povabil k oddaji ponudbe, avtonomen, ter da mora pri tem upoštevati 19. člen Pravilnika o oddaji naročil male vrednosti, št. 011-37/2004, z dne 06.10.2004 (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da se povabi več možnih ponudnikov, vendar najmanj dva ponudnika, za katere se meni, da so usposobljeni izpolniti naročilo. Naročnik je ugotovil, da se glede na predmet naročila naroča storitev, ki pomeni predhodno fazo storitve razvoja in planiranja informacijskega sistema, zato je sodelovanje v predmetnem postopku smiselno pogojil s priznanjem sposobnosti kandidatov, izbranih v I. fazi omejenega postopka z oznako OMIS.IT-3/2005. Pri naročniku je bila med pripravo na projekt izgradnje informacijskega sistema visokega šolstva sprejeta odločitev, da se slednji razdeli na dva dela, ter da se prvi del (predmetni postopek) izvede kot naročilo male vrednosti. To je naročnik storil zato, ker je ugotovil, da zaradi zapletenosti in obsežnosti omenjenega projekta brez predhodne analize in ocene stanja ne more določiti ocenjene vrednosti izgradnje informacijskega sistema visokega šolstva. Naročnik meni, da izvedba predmetnega naročila ne krši 5. in 7. člena ZJN-1, kajti dokumentacija, izdelana na podlagi predmetnega naročila, ne bo del razpisne dokumentacije v morebitnem postopku izvedbe II. faze omenjenega postopka OMIS.IT-3/2005, pač pa le strokovna podlaga za pripravo le-te. Naročnik nadaljuje, da je v skladu s 50. členom ZJN-1 v Povabilu merila opisal in ovrednotil in določil smiselno z vsebino naročila tako, da bo naročnik lahko zagotovil, da bodo prispele ponudbe obravnavane na nediskriminatoren način, v dodatnih pojasnilih pa je vlagatelju dodatno utemeljil, da so postavljena merila v skladu z določili ZJN-1.

Po prejemu vlagateljeve izjave o nadaljevanju postopka za revizijo, z dne 07.08.2006, je naročnik z dopisom, z dne 09.08.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala del vlagateljevega revizijskega zahtevka, v katerem naročniku očita, da je v predmetnem javnem naročilu male vrednosti kršil 23. člen ZJN-1, ko je k sodelovanju povabil kandidate, katerim je v I. fazi nekega drugega, omejenega postopka oddaje javnega naročila z oznako OMIS.IT-3/2005, priznal sposobnost.

V zvezi s to navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Za postopek oddaje naročila male vrednosti velja, da se naročilo ne odda po splošnih pravilih ZJN-1, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Tako naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1. Naročnik je v 4. členu svojega notranjega akta (Pravilnik) med drugim določil, da: "Ministrstvo pri oddaji naročila omogoči zainteresiranemu ponudniku sodelovanje v postopku oddaje naročila, ne glede na to, ali je bil povabljen k oddaji ponudbe."

Iz dokumentacije v predmetnem postopku izhaja, da je naročnik vlagatelja povabil k oddaji ponudbe, kar pomeni, da mu je kot zainteresiranemu ponudniku omogočil sodelovanje v predmetnem postopku v skladu z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih razlogov, ki bi kazali na to, da bi ga tako opredeljen pogoj postavljal v slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki in mu onemogočal oz. oteževal sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zato tudi ni razvidno, na kakšen način bi mu bila lahko zaradi očitane kršitve naročnika povzročena škoda. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija njegovih revizijskih navedb v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da naročnik s svojim ravnanjem krši 5. in 7. člen ZJN-1. Vlagatelj navaja, da je izdelava dokumentacije, ki je predmet oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti, del druge podfaze omejenega postopka, zaradi česar bo naročnik v II. fazi omejenega postopka, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti izbranega ponudnika, bodisi favoriziral bodisi omejil njegovo sodelovanje kot kandidatu, ki mu je bila že priznana sposobnost v I. fazi omejenega postopka.

Glede teh vlagateljevih navedb Državna revizijska komisija izpostavlja, da v skladu z ZRPJN Državna revizijska komisija v postopku revizije odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Tako so, upoštevajoč določbe ZRPJN, predmet tega revizijskega postopka zgolj kršitve, ki se nanašajo na predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti. Ker se vlagatelj sklicuje na kršitve, do katerih naj bi prišlo pri morebitni izvedbi drugega postopka naročnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se bo utemeljenost teh kršitev, v kolikor bo do njih prišlo, ob upoštevanju določb ZRPJN, presojala v okviru pravnega varstva za ta (drug) postopek. Zaradi vlagateljeve preuranjenosti v navajanju domnevnih bodočih kršitev, Državna revizijska komisija njihove utemeljenosti ni presojala.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, da je naročnik kršil drugi in tretji odstavek 50. člena ZJN-1, saj v razpisni dokumentaciji in v dodatnih pojasnilih, ki jih je posredoval vlagatelju, ni podrobneje določil načina ocenjevanja prispelih ponudb po navedenih merilih, kar bi lahko v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pomenilo subjektivno ocenjevanje le-teh.

Na tem mestu Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti in da za postopke oddaje javnega naročila male vrednosti veljajo pravila, kot jih je določil naročnik s svojim notranjim aktom, določila ZJN-1 pa le v tistem delu, kjer so opredeljena temeljna načela javnega naročanja.

Merilo je element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb. Merilo je vnaprej podan razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Naročnik je avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, vendar pa merila in način ocenjevanja v postopkih oddaje naročil (male vrednosti) ne smejo biti v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-1. Iz načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1) izhaja, da mora naročnik merila oblikovati na način, ki bo omogočil medsebojno primerljivost ponudb in objektivno ocenjevanje le-teh. Merila tako ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

V Povabilu je naročnik v točki 4. (Merila za izbor), določil:


Zap.št. Opis merila Vrednost v točkah
1 Cena za predmet naročila v skladu s specifikacijo naročila in pogoji za sodelovanje pri javnem naročilu. Vrednost merila se določi v odvisnosti od cene najugodnejše ponudbe, ki se oceni z 80 točkami. Največ 80
2 Ocena kakovosti ponudbe na podlagi kalkulacije cene in opisa metodologije in postopkov, ki bodo uporabljeni pri delu in so zagotovilo, da bo dosežen rezultat, v skladu s specifikacijo naročila, in sicer:
- 20 točk, če ponudnik jasno razume vsebino naročila, v opisu je jasno podana metodologija in pristop k delu in so razvidne izkušnje ponudnika z izvajanjem tovrstnih projektov, ki jih bo lahko apliciral na izvedbo tega naročila.
- 10 točk, če ponudnik razume vsebino naročila in je v opisu podana metodologija in pristop k delu.
Komisija, pristojna za izvedbo postopka, lahko pri ocenjevanju po tem merilu, za pridobitev dodatnih pojasnil, povabi naročnika na razgovor. Največ 20
Skupaj največje število točk: 100

V dodatnih pojasnilih je naročnik podrobneje pojasnil način izračuna točk za posamezno merilo.

Čeprav vlagatelj v revizijskem zahtevku oporeka pravilnosti obeh meril, pa iz nadaljevanja le-tega izhaja, da se revizijske navedbe nanašajo le na drugo merilo, zato je Državna revizijska komisija presojala pravilnost zgolj slednjega.
Kot je razvidno iz opisa merila, naročnik točkovanje prispelih ponudb ločuje glede na to, ali bo ponudnik(!), in ne naročnik, jasno razumel oziroma razumel vsebino naročila. Naročnik je navedel, da bo ponudbe med drugim točkoval glede na (jasno) podano metodologijo in pristop k delu, pri čemer pa je pri metodologiji navedel zgolj, da se mora ujemati z enotno metodologijo razvoja informacijskih sistemov (EMRIS), ne pa tudi, ali bo katera od uporabljenih metod naročniku morebiti bolj ustrezala in zaradi tega pridobila več točk. Iz tega gre razbrati, da bo vsak ponudnik, ki bo oddal ponudbo, ne glede na metodologijo, ki jo bo uporabil v opisu, izpolnil zahtevo. Zato slednja kot taka ne more biti predmet razlikovanja. Tudi glede zahteve po pristopu k delu gre ugotoviti, da je le-ta pomensko odprta. Državna revizijska komisija ugotavlja, da imajo lahko ponudniki različne pristope k delu, ki so (zanje) ustrezni, in bi jih bilo mogoče šteti kot pravilne. Vendar tako postavljena zahteva ne omogoča vnaprej ugotoviti, kateri ponudnikov pristop k delu bolj odgovarja naročniku. Zato tudi ta zahteva naročniku ne more omogočiti objektivnega razlikovanja med prejetimi ponudbami in je vezana na določeno stopnjo naročnikove subjektivne presoje. Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik z zahtevo v spornem merilu "...pri čemer izhaja iz izkušenj preteklih projektov, ki jih vsebinsko lahko aplicira na to javno naročilo." kot del merila določil tudi reference oziroma dosedanje izkušnje ponudnika. Reference je sicer možno uporabiti kot merilo za izbiro ponudbe, vendar pa je potrebno, da je tako merilo natančno navedeno, opisano in ovrednoteno tako, da bo jasen tudi način njegove uporabe. Potrebno je zagotoviti medsebojno primerljivost ponujenih referenc (kvantitativno, vsebinsko, vrednostno in časovno) ter definirati način njihove preveritve oziroma potrditve. Ker naročnik zgoraj naštetemu, zgolj z določitvijo povezovanja preteklih izkušenj na predmet javnega naročila, v predmetnem postopku ni zadostil, pač pa je samo pavšalno navedel, da mora ponudnik morebitne pretekle izkušnje iz raznih projektov aplicirati na to javno naročilo, Državna revizijska komisija zaključuje, da taka zahteva ne more predstavljati del merila za ocenjevanje ponudb.
Državna revizijska komisija glede na opis merila "Ocena kakovosti ponudbeâ??" ugotavlja, da naročnik ni določil uporabe merila na način, da bi lahko ponudnikov omogočil pripravo pravilnih in s tem primerljivih ponudb ponudnikov in posledično tudi nepristransko in enakopravno primerjavo le-teh, s čimer je kršil načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

Načelo enakopravnosti (7. člen ZJN-1) je eno temeljnih načel, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. To pomeni, da je potrebno vse ponudnike enakopravno obravnavati in nihče ne sme biti diskriminiran zaradi razlogov, ki niso objektivno opravičljivi. Načelo enakopravnosti je lahko zagotovljeno samo v primeru, če so kriteriji (pogoji in merila) za izbiro ponudnika objektivno določeni in da je postopek izbire voden skladno z vnaprej določenimi pravili. Tako je z določitvijo vnaprej znanih objektivnih kriterijev, ki so vsem ponudnikom na nedvoumen in enak način razloženi, zagotovljeno, da bodo ponudniki lahko predložili pravilno ponudbo.

V zvezi s postavljenim merilom Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik pri merilu "Ocena kakovosti ponudbeâ??" ni podal objektivno določenih elementov, ki naj jih ponudnik upošteva tako, da bo pri pripravi ponudbe izkazal svoje (jasno) razumevanje vsebine naročila, predvsem pa ne bi uspel zagotoviti objektivnega (nediskriminatornega) obravnavanja ponudb, s čimer je onemogočil udejanjanje temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija je v skladu z 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZJN-1 razveljavila celoten postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, saj je ugotovljena kršitev takšne narave, da naročnikove kršitve ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti v celoti.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija pripominja, da iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti izhaja, da ima naročnik za smiselno enak predmet javnega naročila v teku drug, omejen postopek z oznako OMIS.IT-3/2005. Pri tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da vodenje novega postopka ob hkratni še vedno veljavni I. fazi omejenega postopka za (v pretežnem delu) isti predmet javnega naročila predstavlja ravnanje naročnika, za katerega ni najti pravne podlage v predpisih o javnem naročanju, in ki je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, ter da za isti predmet javnega naročila ni dopustno pričeti novega postopka oddaje naročila, dokler prvi ni zaključen v skladu z določbami ZJN-1. V kolikor je naročnik (kot izhaja iz sklepa, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo) ugotovil, da ne bo mogel izpeljati II. faze omejenega postopka, bi moral le-tega na primeren način in v skladu z določbami ZJN-1 zaključiti in šele nato pričeti z novim postopkom oddaje javnega naročila za (pretežno) isti predmet.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer plačilo takse v višini 100.000,00 SIT, pripravo zahtevka za revizijo v višini 3000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV, materialne stroške v višini 2% do vrednosti 1000 točk, 1% od vrednosti 1000 do 3000 točk, vse povečano za 20% DDV, ter za pripravo zahtevka za nadaljevanje postopka v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in upoštevajoč določila Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) kot potrebne stroške priznala vlagatelju strošek za sestavo revizijskega zahtevka v višini 900 odvetniških točk, strošek za pripravo zahtevka za nadaljevanje postopka v višini 50 odvetniških točk, ter materialne stroške v višini 18 odvetniških točk, kar ob upoštevanju odvetniške točke v višini 110 točk, povečano za 20% DDV, znaša 127.776,00 SIT. Stroški revizijskega postopka tako skupaj s priznanim stroškom plačila takse v višini 100.000,00 SIT znašajo 227.776,00 SIT.
Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 227.776,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 25.08.2006

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Trg OF 13, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran