018-305/2006 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, ter članice Sonje Drozdek- šinko in predsednika Sama Červeka kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo elektro strojnih instalacij predora šentvid na AC šentvid-Koseze in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje J.V. SITEEP-SITEEP d.d., s partnerjem ELEF s.r.l. in ELPO s.r.l., ki jih zastopa odvetnik mag. Miha šipec, Čufarjeva ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v RS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.8.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za izvedbo elektro in strojnih del za predor šentvid objavil v Uradnem listu RS, št. 97/2005, z dne 4.11.2005, pod št. objave Ob-29882/05. Naročnik je izdal Obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da naročnik ni prejel nobene pravilne ponudbe, zaradi česar tudi ni mogel sprejeti odločitve o oddaji javnega naročila. Na podlagi navedenega je naročnik sklenil, da bo predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji. Pri tem omenjeno obvestilo sicer ne vsebuje datuma, vendar iz povratnice izhaja, da je bilo vlagatelju dne 11.7.2006 vročeno.

Vlagatelj je dne 18.7.2006 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj pri tem opozarja, da je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno. Vlagatelj sicer dopušča možnost, da je njegova ponudba nepopolna, vendar pri tem meni, da je sklep o oddaji javnega naročila s pogajanji gotovo napačen in nezakonit, kajti pogoji za postopek s pogajanji v predmetnem postopku skladno z ZJN-1 po vlagateljevem mnenju niso izpolnjeni. Vlagatelj opozarja, da na nesmiselnost odločitve še posebej kaže dejstvo, da je naročnik v istem postopku javnega naročanja vlagateljevo ponudbo že ocenil kot pravilno, tako da lahko o vzroku tokratne drugačne odločitve le ugiba. Vlagatelj v nadaljevanju meni, da je naročnik izbral preveč formalističen pristop, zaradi česar je pravilno ponudbo skoraj nemogoče oddati. Postopek naročnika se tako kaže kot znak generalnega odvoda postopkov javnega naročanja v postopke s pogajanji. Vlagatelj opozarja, da je postopek s pogajanji postopek, katerega uporabo zakon veže na izpolnjevanje natančno določenih pogojev, ki so taksativno našteti v 20. členu ZJN-1. Postopek s pogajanji po vlagateljevih navedbah predstavlja izjemo od siceršnjega načina javnega naročanja z odprtim postopkom. Ker je tak postopek izjema, izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno, je potrebno tudi možnosti javnega naročnika, da bi postopek javnega naročila izpeljal s pogajanji, interpretirati restriktivno. Če je naročnik soočen s situacijo, ko bi morda lahko izpeljal postopek s pogajanji, morda pa bi lahko opravil ali izvedel do zaključka tudi odprti postopek, se mora zaradi načela restriktivne interpretacije izjem odločiti za izvedbo odprtega postopka. Naročnik je moral v obravnavanem primeru po vlagateljevem mnenju ZJN-1 kršiti kar dvakrat. Kajti če bi ga kršil zgolj enkrat, torej če bi nedopustno štel popolne ponudbe za nepopolne, do pogajanj še ne bi moglo priti, pač pa bi bilo potrebno javni razpis ponoviti. Do pogajanj je po navedbah vlagatelja naročnik prišel zgolj tako, da je nedopustno široko tolmačil določbo 20. člena ZJN-1 tam, kjer ta določba postavlja meje, v katerih je dopusten postopek s pogajanji.
Vlagatelj nadalje opozarja, da je naročnik o pravilnosti njegove ponudbe enkrat že odločal. Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila z dne 24.2.2006 vlagateljevo ponudbo ocenil kot pravilno. Nihče od udeležencev postopka ni nikoli izpodbijal citirane odločitve glede vprašanja popolnosti vlagateljeve ponudbe, tako da je naročnikova odločitev v trenutku izteka roka za vložitev revizije v neizpodbijanem delu po vlagateljevem mnenju postala pravnomočna. Vlagatelj opozarja, da je potrebno do faze vložitve revizije subsidiarno uporabljati pravila Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pri čemer takšno stališče zavzema tudi teorija, medtem ko se v postopku revizije javnega naročanja pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo subsidiarno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku. Pri tem vlagatelj opozarja na 225. člen ZUP, ki določa, da postanejo deli izreka odločbe, ki se ne izpodbijajo in niso odvisni od drugih delov izreka odločbe, samostojno dokončni in pravnomočni.
V nadaljevanju vlagatelj izpodbija naročnikovo stališče, da je njegova ponudba nepravilna. Kot prvi razlog, da naj bi bila ponudba nepravilna, naročnik navaja neizpolnitev določenih cen za vse pozicije, opisane v predračunu. Vlagatelj pri tem opozarja, da je potrebno razlikovati situacijo, ko ponudnik glede posameznih postavk ne napiše nič, od situacije, ko glede posamezne postavke zapiše, da je vključena v druge postavke. V prvem primeru po vlagateljevi oceni ponudba sploh ni oddana, v drugem primeru pa je ta oddana, pri čemer cena posamezne postavke sicer ni izpisana, je pa vnaprej znano, da je cena (lahko tudi 0,00 SIT) vključena v drugo postavko.
Glede naročnikove ocene, da naj bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna, ker naj bi pri ponudbi pri seznamu opreme ponudnika Elpo S.r.l. in Elf S.r.l. zapisano "glej podatke vodilnega partnerja", vlagatelj meni, da na podlagi navedenega ne more držati naročnikova odločitev, da navedena ponudnika obrazca iz poglavja 10 naj ne bi izpolnila. Naročnikovo navajanje je po vlagateljevem mnenju samo s seboj v nasprotju, saj naročnik najprej ugotavlja, da obrazec naj ne bi bil izpolnjen, nato pa pove, kaj je v njem zapisano. S tem ko naročnik pove, kaj je v obrazcu zapisano, je po vlagateljevem prepričanju povsem jasno, da je napačna njegova trditev, da v obrazcu ni ničesar napisano. Obrazec je izpolnjen, morda bi bil lahko izpolnjen napačno, nepopolno, neresnično, ali s kako drugo napako, nikakor pa ne drži stališče naročnika, da naj obrazec sploh ne bi bil izpolnjen. Poleg tega je bila vsa oprema, ki je našteta v seznamu iz obrazca 5.1 (i), v lasti vlagatelja. Noben kos navedene opreme ni v lasti drugih dveh ponudnikov, zato sta se slednja v izpolnjenih obrazcih sklicevala na seznam opreme glavnega ponudnika. Naročnik po vlagateljevih navedbah nadalje navaja, da naj bi v petem poglavju na strani 2 Ponudbe manjkal podpis g. Bevka tam, kjer je to izrecno označeno, in da naj bi to bilo označeno v nasprotju s točko 13.1.b Navodil ponudnikom. Vlagatelj naročnikovi navedbi ugovarja in navaja, da je sporni podpis v desnem spodnjem kotu podpis zakonitega zastopnika vlagatelja g. Iva Bevka. V kolikor bi glede navedenega nastal dvom, vlagatelj predlaga primerjavo s podpisi na ostalih straneh, ali pa imenovanje izvedenca grafološke stroke. V kolikor pa je bilo naročnikovo stališče, da podpis omenjenega zakonitega zastopnika manjka tam, "kjer je to bilo izrecno označeno", vlagatelj meni, da naročnik vlagatelju postavlja zahteve, ki jih z Navodili potencialnim upnikom ni predočil. Glede naročnikovih navedb, da naj obrazci prilog C, C1, D, D1 ne bi bili opremljeni z datumom in krajem, vlagatelj navaja, da so vsi obrazci izpolnjeni z vpisom "glej prilogo" in so žigosani ter podpisani s strani vseh treh ponudnikov. Priloge citiranim prilogam so vse označene z besedilom npr. "Priloga C", v kateri je navedena ponujena mehanizacija. Nadalje je na omenjeni prilogi naveden tako datum in kraj. Povsem enako je navedeno pri ostalih prilogah C1, D in D1. Vlagatelj nadalje navaja, da v posledici naročnikove odločitve o nepravilnosti vseh ponudb nastala situacija ni takšna, da bi bilo mogoče nadaljevati s postopkom oddaje javnega naročila s pogajanji. Vlagatelj je prepričan, da bi bila v konkretnem primeru edina mogoča in zakonita posledica nepravilnosti vseh ponudb ponovitev javnega razpisa. Naročnik namreč ni navedel določbe ZJN-1, na podlagi katere je sprejel odločitev za oddajo javnega naročila s pogajanji. Glede na to da je naročnik po vlagateljevih navedbah v izpodbijanem Obvestilu o oddaji javnega naročila z dne 10.7.2006 povzel besedilo iz 1. točke 3. odstavka 20. člena ZJN, vlagatelj meni, da je podlaga izpodbijane odločitve za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji prav navedena določba. Gre torej za oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik po vlagateljevih navedbah v nadaljevanju ne pojasni, kaj je v predmetnem postopku storil, da je zadostil predpostavki predhodne objave. Vlagatelj meni, da je potrebno pojma predhodne objave in javnega razpisa šteti za različna pojma. Določba 1. odstavka 20. člena ureja postopek brez predhodne objave, medtem ko 3. odstavek določa postopek s pogajanji po predhodni objavi. Predhodna objava je v vseh postopkih iz 3. odstavka 20. člena obvezna. Izjema, ki je urejena v 2. stavku 1. točke 3. odstavka 20. člena, pa se po vlagateljevem mnenju nanaša zgolj na vprašanje objave javnega razpisa. Pogoj predhodne objave je po vlagateljevem prepričanju to, da mora biti potencialnim ponudnikom še preden se le-ti odločajo podati ponudbo, predočena možnost pogajanj. Za takšne ponudnike, ki bodo za oddajo s pogajanji zvedeli šele s sklepom o oddaji, pa javni razpis po mnenju vlagatelja ni smiseln. Ta naj bi bil smiseln le za tiste ponudnike, ki se jih v pogajanja vključi pozneje, kljub temu da v dotedanjem postopku ponudb niso oddali. Tako je po vlagateljevem mnenju edina pravilna razlaga 3. odstavka 20. člena ZJN v tem, da predhodna objava pomeni pogoj, po katerem mora biti možnost oddaje naročila predhodno objavljena še v času, ko ponudniki to okoliščino lahko upoštevajo ob odločanju o predložitvi ponudbe. Takšne objave pa po vlagateljevem mnenju v predmetnem postopku ni bilo, zato naročnik v obravnavanem primeru javnega naročila s pogajanji po 3. odstavku 20. člena ZJN ne more oddati. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in ugotovi, da je ponudba vlagatelja pravilna, ter vlagatelju dodeli predmetno javno naročilo. Vlagatelj nadalje zahteva povrnitev stroškov nastalih z revizijo, in sicer za zahtevek za revizijo v višini 6000 točk povečanih za 20% DDV in za plačano takso v višini 200.000,00 SIT ter povračilo materialnih stroškov v višini 2% vrednosti storitve.

Naročnik je s sklepom, z dne 9.8.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je napačno vlagateljevo enačenje obvestila z odločbo in v zvezi s tem uporabo 225. člena ZUP. Naročnik namreč skladno z 78. členom ZJN v postopku javnega naročanja ne izdaja odločb, temveč Obvestilo o izbiri. Pri tem naročnik opozarja, da v obravnavanem primeru pogoji za uporabo 2. odstavka 225. člena ZUP niso izpolnjeni, saj ni podana neodvisnost delov v izreku odločbe. Ugotovitev o pravilnosti in odločitev o izbiri sta po naročnikovem mnenju tesno povezani, saj bi drugače po naročnikovi oceni lahko prišlo do izbire ponudnika, ki nima pravilne ponudbe, kar pa je nedopustno. Naročnik v nadaljevanju še opozarja, da se je postopek po razveljavitvi s strani Državne revizijske komisije vrnil v prvotno fazo preverjanja in odločanja. Pri tem je strokovna komisija naročnika ob ponovnem pregledu vseh ponudb in pri ugotavljanju pravilnosti upoštevala stališče Državne revizijske komisije, da je potrebno zahteve Navodil ponudnikom iz točke 13.1.b 7 upoštevati. Tako je pri ponudbi vlagatelja naročnik že ob prvotnem vpogledu ugotovil, da v ponudbenem predračunu pri nekaterih postavkah ni vpisana cena na enoto. S tem je po mnenju naročnika nastal dvom, po kakšni ceni ponudnik določene postavke sploh ponuja. Bodisi po ceni 0,00 SIT ali po drugi ceni, ki naj bi bila zajeta v drugi postavki. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je vlagatelj na koncu seznama postavk sicer pripisal, da so manjkajoče cene postavk zajete v cene drugih postavk, vendar pri tem ni natančno pojasnil, v katerih postavkah in v kolikšnem deležu so te zajete, zato po vlagateljevem mnenju splošni pripis ne pomeni izpolnitev razpisnih zahtev. Naročnik je sicer z dodatnimi pojasnili ponudnikom želel omenjeno zadevo pojasniti, vendar je Državna revizijska komisija ocenila, da taka dodatna pojasnila dejansko pomenijo naknadno dopolnjevanje ponudbe, kar pa ni dopustno. Zato naročnik ni imel druge možnosti, kot je ugotovitev nepravilnosti pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna pri vlagateljevi ponudbi. Glede izpolnjevanja obrazca iz Poglavja 10 naročnik v nadaljevanju poudarja, da mora biti obrazloženo, kaj kdo ponuja, tako da po naročnikovem mnenju zgolj pripis "glej podatke vodilnega partnerja" v obravnavanem primeru ne zadošča. Nadalje naročnik opozarja, da je na tretji strani vlagateljeve ponudbe izpisan obrazec za izpolnjevanje podatkov, kjer je izrecno označeno mesto za podpis pooblaščene osebe. Pri tem naročnik ugotavlja, da je vlagatelj omenjeno mesto pustil nepodpisano, saj podpis v spodnjem desnem kotu po mnenju naročnika predstavlja zgolj potrdilo o seznanjenosti dokumenta. Izpolnitev pogoja iz točke 13.1. Navodil je po vlagateljevih navedbah namreč ključno v izogib kasnejšemu dvomu o tem, ali je bila ponudba podpisana ali parafirana. Glede izpolnjevanja in podpisovanja obrazcev C, C1, D in D1 se naročnik sklicuje na gornje navedbe. Nadalje naročnik opozarja, da glede na to, da v obravnavanem odprtem postopku ni dobil nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, se je v nadaljevanju odločil, da bo predmetni postopek nadaljeval po 3. odstavku 20. člena ZJN-1, pri čemer se vsebina razpisne dokumentacije naj ne bi bistveno spremenila. Ker bo naročnik v postopek s pogajanji vključil vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem postopku in so bile sklade z zahtevo o izpolnjevanju pogojev iz 42. člena ZJN-1, javnega razpisa skladno z omenjeno določbo ne bo objavil, marveč bo omenjene ponudnike zgolj pisno pozval na predložitev ponudbe. Zato je vlagateljeva trditev, da ni bilo opravljene predhodne objave, po mnenju naročnika v celoti neutemeljena. Naročnik nadalje vlagateljev očitek, da je formalističen pristop znak nekakšnega generalnega odvoda postopkov javnega naročanja v postopke s pogajanji, v celoti zanika in ga zavrača za nesprejemljivega in glede na navedeno meni, da je njegova odločitev v celoti utemeljena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.8.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.8.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.8.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je bilo o vprašanju glede pravilnosti vlagateljev ponudbe že pravnomočno odločeno. Državna revizijska komisija v zvezi s tem na podlagi predložene razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru o oddaji predmetnega javnega naročila enkrat že odločal, pri čemer je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika SCT d.d.. Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, kateremu je Državna revizijska komisija ugodila in naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. S tem se je postopek vrnil v prvotno fazo odločanja, kar pomeni v prvotno fazo ponovnega ocenjevanja in izbire najugodnejšega ponudnika. Namen revizije postopka je, da ta zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, končna odločitev o izbiri pa še vedno ostaja v rokah naročnika. Ta naročnikova avtonomija je omejena, saj lahko izbere le tistega ponudnika in ponudbo, ki je skladna z vnaprej postavljenimi pogoji in omejitvami (dr. Aleksij Mužina: Pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, Ljubljana, Odin 2002, str 309). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da lahko v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb naročnik ponovno pregleda izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije tudi v tistih delih, ki niso bili predmet spora v prejšnjih revizijskih postopkih in zato tudi ne predmet presoje naročnika oziroma Državne revizijske komisije. Pri tem naročnik lahko ugotovi, da določena zahteva iz razpisne dokumentacije ni izpolnjena, čeprav v prvotnem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb tega morda ni ugotovil. V primeru, ko naročnik ali Državna revizijska komisija sklep o oddaji javnega naročila v celoti razveljavi, je posledično tudi naročnikova odločitev o oddaji naročila v celoti razveljavljena, in sicer tudi v delu, ki se nanaša na ugotovitev o pravilnosti oz. nepravilnosti posameznih ponudb, ki v revizijskem postopku niso bile predmet spora. Kajti tudi ugotovitev o pravilnosti oz. nepravilnosti posameznih ponudb je del naročnikove odločitve, zato v primeru razveljavitve slednje, ta ne more postati pravnomočna in naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb tudi ne more biti vezan nanjo.

Glede načina izpolnjevanja ponudbenega predračuna Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljivi očitki (da je potrebno ločiti situacijo, ko ponudnik glede posameznih postavk ne napiše nič, od situacije, ko glede posamezne postavke zapiše, da je vključena v druge postavke) v zvezi s tem neutemeljeni. Državna revizijska komisija je sledila naročnikovim navedbam in na podlagi razpisne dokumentacije ugotovila, da vlagatelj v ponudbenem predračunu pri postavkah 19 N 9 1 23 in 7 N 13 2 06 ni vpisal cen. Pri presojanju omenjenega spornega dejstva je Državna revizijska komisija upoštevala točko 14.6 Navodil ponudnikom, v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik izpolniti cene za vse pozicije del, opisane v predračunu (poglavje 6), ne glede na to, ali je zahtevana ponudba na osnovi enotnih cen ali po načelu ključ v roke. V točki 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom je nadalje naročnik določil, da mora ponudnik kot sestavni del ponudbe oddati na vsaki strani podpisan in žigosan popis del (poglavje 6) brez vpisanih enotnih cen, s čimer potrjuje, da je seznanjen z obsegom del. Popis del (.md3 datoteka), ki ga je ponudnik prejel v elektronski obliki, je identičen popisu del (poglavje 6) v tiskani obliki in ga je dolžan ponudnik izpolniti z enotnimi cenami po posameznih postavkah in kot ponudbeni predračun oddati enkrat v tiskani obliki, izdelani s sistemom PIS-PONUDNIK in enkrat v elektronski obliki (.md4 datoteka). Tiskana verzija ponudbenega predračuna mora biti podpisana in žigosana na vsaki strani. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev neizpolnjenega, a (na vsaki strani) podpisanega in žigosanega popisa del (poglavje 6), predložitev tiskanega popisa del z izpolnjenimi enotnimi cenami po posameznih postavkah ter predložitev izpolnjenega popisa del v elektronski obliki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postavko 19 N 9 1 23 pustil prazno, ne da bi pri tem navedel kakršnokoli ponudbeno ceno ali pojasnilo, zakaj pri tej postavki ni prikazal cen. Medtem ko je postavko 7 N 13 2 06 označil z zvezdico in na koncu ponudbenega predračuna podal opombo, v kateri je pojasnil, da pri tistih postavkah, kjer se pojavlja zvezdica in cena ni vpisana, je ta zajeta v drugih postavkah. Pri tem vlagatelj ni konkretneje pojasnil, v katerih postavkah je omenjena cena sploh zajeta, niti ni mogoče tega iz predračuna samostojno razbrati. Državna revizijska komisija tako pri presojanju spornega vprašanja ni sledila navedbam vlagatelja, da je ta že z navedbo omenjene opombe ponudbo oddal in zgolj v primeru, če te opombe ne bi navedel, bi se lahko štelo, da ponudba ni bila oddana. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru namreč ugotavlja, da vlagateljeva ponudba tako z navedbo opombe kakor z opustitvijo vpisa cene v postavki 19 N 9 1 23 upoštevaje določbo naročnika iz točke 13.1 b) 7 Navodil ponudnikom ne izpolnjuje zahteve naročnika po izpolnitvi vseh posameznih postavk.

Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju sledila navedbam vlagatelja, da sta partnerja vlagatelja ponudbo pri seznamu opreme v 10. Poglavju pravilno izpolnila. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da omenjena partnerja točke 5.2 a), po kateri mora ponudba vsakega partnerja vsebovati dokazila glede sposobnosti, navedena v podčlenih od 5.1 a) do vključno (n), nista kršila. Iz razpisne dokumentacije je namreč razvidno, da nobeden od partnerjev z omenjeno opremo ne razpolaga, zato tudi dokazil v zvezi s tem nista mogla predložiti. Pri tem pa Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da se podobno dejansko stanje pojavlja tudi pri predložitvi obrazca 5.1. j), v katerem sta oba ponudnika prav tako označila, da s kadri ne razpolagata in sta naročnika napotila na podatke vodilnega partnerja, pa s strani naročnika ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev. Glede na to, da je potrebno enake primere obravnavati enako in upoštevaje navedeno dejansko stanje Državna revizijska komisija ugotavlja, da o zatrjevanih neskladnosti partnerjevih ponudb z omenjeno točko v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti.

Glede manjkajočega podpisa g. Iva Bevka Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno naročniku pritrditi, da na strani 3 Ponudbe št. C 2654 z dne 28.11.2005 na mestu, kjer je označeno za podpis pooblaščene osebe, manjka podpis omenjene osebe in da podpis v spodnjem desnem kotu predstavlja zgolj parafo. Določba 13.1. b) 5 namreč določa, da mora biti Poglavje 5 potrjeno in podpisano. S podpisom v desnem kotu je bila po oceni Državne revizijske komisije omenjena stran zgolj potrjena, ni pa bila tudi podpisana, zato je bilo potrebno naročnikovim ugovorom o nepravilnosti ponudbe v nadaljevanju ugoditi.

Med strankama je tudi sporno, ali so obrazci prilog C, C1, D, D1 opremljeni s krajem in datumom. Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v poglavju 5 k Ponudbi za izvedbo elektro strojnih instalacij predložil vse zahtevne obrazce prilog, ki vsebujejo tako navedbo kraja kot tudi datuma, zato Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru kakršne koli nepravilnosti pri vlagateljevi ponudbi v s tem zvezi ni ugotovila.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, da z zavrnitvijo vseh ponudb nastala situacija ni takšna, da bi bilo mogoče nadaljevati postopek oddaje javnega naročila s pogajanji, ocenjuje kot neutemeljene. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik izdal Obvestilo o oddaji naročila (št. 402-40/06-1347/ao), v katerem ugotavlja, da so vse ponudbe nepravilne, zaradi česar ne more sprejeti odločitve o oddaji javnega naročila. Pri tem naročnik izraža tudi svojo namero oddati predmetno javno naročilo po postopku "s pogajanji, v katerega bodo vključeni vsi ponudniki, ki so predložili ponudbo v predhodno izvedenem odprtem postopku in katerih ponudbe so bile skladne z zahtevo iz 42. člena ZJN-1". Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru naročnikove namere ni mogoče šteti za odločitev o pričetku postopka s pogajanji, saj gre dokumentu "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb" pripisati zgolj naravo odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ki ima svojo pravno podlago v 1. odstavku 76. člena ZJN-1. Naročnik namreč z izdajo "Obvestila o zavrnitvi vseh ponudb" še ni pričel postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji. Tako da bo uveljavljanje pravnega varstva zoper naročnikovo morebitno kršitev določil ZJN-1, storjeno v takšnem postopku, možno šele v primeru, ko se bo oziroma če se bo ta postopek vodil. Na podlagi navednega vsebinska obravnava dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanaša na postopek s pogajanji s predhodno objavo, v tem trenutku ni možna, saj je revizijski zahtevek v tem delu preuranjen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega zahtevka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 28.08.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:

- DARS, Družba za avtoceste v RS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje
- Odvetnik mag. Miha šipec. Čufarjeva ul. 3, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran