018-257/2006 Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili skupni ponudniki SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, Astec d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana in Liko Pris d.o.o., Verd 100a, Vrhnika (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.8.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.4.2006 sprejel sklep o začetku postopka s pogajanji za oddajo javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov. Iz dokumenta "uradni zaznamek - odpiranje ponudb za javni razpis z oznako 2006/POB02" z dne 13.6.2006 je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo konzorcija podjetij SRC.SI d.o.o., Ljubljana, Astec d.o.o., Ljubljana in Liko Pris d.o.o., Vrhnika ter ponudbo konzorcija podjetij Unistar LC d.o.o., Ljubljana, Marand d.o.o., Ljubljana, Avtenta.SI d.o.o., Ljubljana in Genis d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: drugi ponudnik). Naročnik je dne 20.6.2006 izdal dokument z zadevo "obvestilo o pregledu ponudb", iz katerega je razvidno, da je obe prejeti ponudbi označil kot pravilni, primerni in sprejemljivi ter oba ponudnika povabil k nadaljevanju pogajanj.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21.6.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kršil 76. člen, šesti odstavek 42. člena in 130. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj navaja, da je drugi ponudnik v ponudbi dal neresnične oz. zavajajoče podatke, naročnik pa je na podlagi teh podatkov njegovo ponudbo napačno ocenil kot pravilno. Ponudniki so morali izpolniti pogoj referenc na razpisanem področju in predložiti ustrezne pogodbe, pri čemer vlagatelj ugotavlja, da je drugi ponudnik v področjih prijave B in C navedel neustrezne pogodbe. Obseg storitev pogodb MAPS in PJS ni ustrezen in ekvivalenten storitvam, ki jih kot referenčne zahteva naročnik v javnem razpisu, zatrjuje vlagatelj. Razpisna dokumentacija naročnika se osredotoča na izbiro ponudnika za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi razpisa. V razpisni dokumentaciji je navedeno, da gre za tri sklope storitev: a) storitve enotne vstopne točke; b) storitve podpore za lokalno omrežje in c) storitve podpore za aplikacijske strežnike. Temeljna pravila izvajanja razpisanih storitev določajo: pogodba o izvajanju storitev, diagram poteka izvajanja storitev in katalog storitev (v katerem se nahaja konkreten nabor storitev, ki naj bodo po tem razpisu podprte s storitvami podpore). Nadalje so kot merila in pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti navedeni pogoji, ki jih ponudnik mora izpolnjevati, in sicer se na področju referenc, ki naj jih ponudnik izpolnjuje, pri čemer je navedeno, da mora ponudnik dokazila predložiti glede na razpisana področja prijave (torej A, B in C) in ne za posamezno tehnologijo (in iz nje izhajajoče storitve). Iz navedenega tudi logično sledjo pogoji za "usposobljenost kadrov", ki so razdeljeni na 6 sklopov, ki so vsi neodvisni od kakršnih koli tehnologij. Predpostavlja se namreč, da vsi prijavljeni ponudniki ne poznajo dejanskega stanja informacijskega sistema, da pa bi z zahtevanim številom strokovnjakov po posameznih segmentih (ki so nadalje podrobneje definirani tudi po zvrsti uporabljene tehnologije) naročnik pokril vse dejanske potrebe znotraj razpisanega obsega del. Po mnenju vlagatelja je s tega vidika treba gledati tudi reference, ki jih posamezni ponudnik prilaga kot dokazila o usposobljenosti za opravljanje razpisanega posla. Referenca naj bi zagotavljala, da je ponudnik zmožen opravljati razpisane storitve v razpisanem obsegu, pri čemer je treba reference izkazovati za posamezen razpisan sklop in vse tehnologije, ki so znotraj posameznega sklopa navedene. Vlagatelj zatrjuje, da je s tega vidika pogodba MAPS kot referenca neprimerna. Vsebina same MAPS pogodbe je sicer lahko različna od primera do primera, vendar je vsem MAPS pogodbam skupno to, da so vse aktivnosti, ki iz nje izhajajo, vezane izključno na tehnologije enega samega proizvajalca (Microsoft). Uporaba izključno ene same tehnologije posledično skrči nabor podpornih storitev, saj se omejuje izključno na storitve na Microsoft infrastrukturi in poudarja ostale morebitne storitve na taisti infrastrukturi. Vlagatelj se sprašuje, ali je tak izvajalec zmožen nuditi podporne storitve tudi za ostale razpisane tehnologije ter ali zaradi omejenih izkušenj ponudnika ne obstaja možnost, da bi ponudnik želel prilagoditi okolje tej tehnologiji. Skupni cilj storitev v pogodbi MAPS, ki je bila predmet javnega razpisa Pošte Slovenije v letu 2003 in 2004 in ki je v gradivu drugega ponudnika navedena kot referenca, je izvajanje MAPS Enterprise storitev: nudenje tehnične podpore za produkte Microsoft, pomoč naročniku pri razvoju, implementaciji in upravljanju poslovnih sistemov, omogočanje dostopa do internih informacij in znanj, ki so na razpolago zahtevnim uporabnikom Microsoft produktov, proaktivne rešitve z namenom preprečevanja težav informacijske storitve z namenom izobraževanja naročnikovih strokovnjakov, tehnična podpora 24x7 za hitro reševanje kompleksnih problemov in "account management". Vlagatelj našteva, kakšne storitve in v kakšnem obsegu je takratni naročnik zahteval od ponudnikov, in zatrjuje, da sta že sama vsebina in nabor storitev, ki izhajajo iz MAPS pogodb, precej drugačna od nabora storitev, zahtevanih v razpisu. Vlagatelj se sprašuje, ali z navedeno MAPS pogodbo lahko zadostimo v razpisu navedenim zahtevam, in navaja, da gre vendarle za uporabo različnih tehnologij oz. da gre za dve po obsegu in vsebini popolnoma različni stvari. Vlagatelj nadaljuje, da so podpisniki MAPS pogodbe običajno trije, pri čemer morata naročnik in izbrani ponudnik podpisati pogodbo z Microsoftom. S tem se vsi podpisniki zavežejo k izvajanju storitev znotraj določenih okvirov. Microsoft lahko nastopa kot dodatni izvajalec in po svojem poslovnem modelu, ki ni nujno skladen z razpisanim. Enako je s kvaliteto izvajanja storitev, saj se izvajalec v MAPS pogodbi običajno zaveze, da bo vse storitve opravil strokovno in v skladu s tehničnimi predpisi in navodili Microsofta. Vlagatelj se sprašuje, ali lahko kot referenco nekdo sploh predloži MAPS pogodbo, saj gre za tip pogodbe, kjer je izvajanje storitev deljeno in se na podlagi tega niti ne more točno ugotoviti, katere so opravljene storitve posameznega izvajalca. Prav tako se sprašuje, ali je način izvajanja MAPS pogodbe sploh podoben izvajanju razpisanih del ali gre celo za dva popolnoma različna načina izvajanja storitev ter ali ne gre pri MAPS pogodbah le za posredno prodajo Microsoftovih storitev, katerih večji del tudi izvede sam Microsoft. MAPS pogodba zato ne more biti zadosten dokaz za to, da je nek izvajalec dejansko sposoben opravljati neke storitve v zahtevanem obsegu in zahtevani kvaliteti. Lahko pa bi izvajalec v konkretnem primeru to dokazal s predložitvijo točnih in primerljivih podatkov. Naročnik išče izvajalca storitev, ki je zmožen zadostiti nekim pogojem, MAPS pogodba pa izvajalcu nalaga, da za naročnika preskrbuje te storitve, bodisi v svojem ali Microsoftovem imenu. Nikakor pa to ne dokazuje, da je izvajalec ta dela tudi dejansko izvedel ali jih je zmožen izvesti.
Vlagatelj dalje zatrjuje, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna tudi zato, ker ne izpolnjuje pogoja številka 7 na strani 29 prvotne razpisne dokumentacije. Za področji prijave B in C morajo v tem pogoju ponudniki s pogodbami dokazovati, da se storitve izvajajo za vsaj 25% od razpisanih količin lokaciji in uporabnikov sistemov, kar znaša 120 datotečnih (področje B) in 65 aplikacijskih (področje C) strežnikov. Drugi ponudnik je v ponudbi predložil vrsto pogodb za področji B in C, ki ne ustrezajo razpisanemu pogoju. V ponudbi je drugi ponudnik prijavil za področje prijave B 619 datotečnih strežnikov, za področje C pa 707 aplikacijskih strežnikov. Omenjeno število pa ni točno, navaja vlagatelj. Glede na predložene listine ima drugi ponudnik samo 32 datotečnih strežnikov za področje prijave B ter samo 37 aplikacijskih strežnikov za področje prijave C, ki ustrezajo pogojem za dokazovanje referenc. Iz navedenega števila strežnikov drugega ponudnika je potrebno izločiti vse strežnike, ki naj bi jih vzdrževali po režimu MAPS, saj navedene pogodbe vsebinsko ne ustrezajo referenčnemu pogoju. Kot izhaja tudi iz predloženih referenčnih potrdil partnerja Avtenta.si d.o.o., gre za reaktivno podporo, kar pomeni ravnanje na odziv v primeru napake in ne (pro)aktivno podporo, kot je predmet javnega naročila. Nadalje po mnenju vlagatelja ne ustrezajo še naslednje listine:
A. Iz referenčne pogodbe, s katero Marand d.o.o. dokazuje vzdrževanje datotečnih strežnikov na Centrih za socialno delo ter iz predloženega poročila o opravljenem delu izhaja, da sploh ne gre za datotečne strežnike, zaradi česar te reference ni mogoče šteti pod področje B.
B. Referenčna pogodba z Onkološkim inštitutom je bila sklenjena 1995 in ne izkazuje, da se po tej pogodbi vzdržuje 15 datotečnih strežnikov, temveč zgolj eden. Iz referenčnega dokazila ni razvidno, da bi bila pogodba kdaj razširjena ali podaljšana.
C. Vsa referenčna potrdila družbe Avtenta.si d.o.o. potrjujejo referenco aplikacijskih streznikov, iz prijave ponudnika pa izhaja, da je del strežnikov iz referenčnih potrdil prijavil kot datotečne (področje B), del pa kot aplikacijske (področje C). Ker reference niso ustrezne glede področja B, jih naročnik ne bi smel priznati.
D. Referenčno potrdilo in pogodba MAPS, sklenjena med Ministrstvom za finance in podjetjem Repro-MS d.o.o., ni ustrezna, saj slednji ni pravni predhodnik oziroma univerzalni pravni naslednik nobenega izmed članov konzorcija. Pogodba tudi vsebinsko ne pokriva zahtevanih storitev (reaktivnost).
E. Priložena referenčna pogodba s podjetjem Mobitel d.d. je neustrezna, saj gre za podizvajalsko pogodbo in ne gre za podporo končnega uporabnika.
F. Pogodba, sklenjena med podjetjem Genis d.o.o. in Novo Kreditno Banko Maribor, ne izkazuje vzdrževanja 9 strežnikov, kakor je v obrazcu prijava navedel drugi ponudnik.
G. V točki G-13.21.1,1 je Genis d.o.o. navedel strežnike, ki jih ima v lastni uporabi.
H. V točkah G-13.22.1,1 do G-13.22.8.2 je Genis d.o.o. kot referenco navedel vzdrževanje 7 strežnikov pri šestih strankah, za vzdrževanje pa ni predložil nobenih dokazil v obliki pogodb.
Drugi ponudnik po mnenju vlagatelja tudi ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj naj bi nepravilno izpolnil obrazce za kadre. V nasprotju s 26. odgovorom na vprašanje je kot posamezen certifikat za izpolnjevanje pogoja "minimalno število certifikatov" navedel posamezne izpite, opravljene in razvidne iz MCP transcripta. Zato je ponudba tako nepregledna, da ni mogoče ugotoviti, ali ima drugi ponudnik zadostno število kadrov.
Naročnik je kršil ZJN-1 tudi s tem, ko je k pogajanjem povabil drugega ponudnika, saj ne izpolnjuje pogojev iz 42. člena ZJN-l oz. je glede izpolnjevanja pogojev dal zavajajoče podatke. Drugi ponudnik je za izpolnjevanje referenčnega pogoja v prvotni ponudbi med drugim predložil naslednje pogodbe:
1. Pogodba s Pošto Slovenije z dne 14.5.2004, št. 9900000314/JNS, katere predmet je izvajanje Microsoft Authorized Premier Support (MAPS).
2. Pogodba s Pošto Slovenije z dne 8.7.2005, št. 9900000BB5/JNS, katere predmet je izvajanje Microsoft Partner Joint Support (PJS).
3. Partner Joint Support (PJS) Dogovor o ravni storitev - k pogodbi s Pošto Slovenije, sklenjen dne 1.4.2003 (v nadaljevanju: dogovor).
Z dogovorom je želel drugi ponudnik po mnenju vlagatelja razširiti obseg storitev, ki je vsebinsko bližje razpisanim. Vlagatelj oporeka resničnosti dogovora in meni, da je drugi ponudnik predložil fiktivno oz. zavajajočo listino z namenom prikazati, da je od leta 2003 opravljal storitve, ki vsebinsko ustrezajo razpisanim. Svoje trditve vlagatelj utemeljuje z dejstvom, da je datum dogovora 1.4.2003, naziv pa se sklicuje na PJS storitve, ki tedaj sploh še niso obstajale (obstajajo od leta 2005 dalje). Iz razpisne dokumentacije Pošte Slovenija d.o.o., ki je zavezana k javnim razpisom, je razvidno, da so leta 2003 in leta 2004 izvedli razpis za MAPS (Microsoft Authorised Premier Support). V letu 2005 je Microsoft to storitev preimenoval v PJS (Partner Joint Support), kar je razvidno tudi iz razpisne dokumentacije za to leto. Da gre za isto vrsto storitev, je razvidno iz opisa storitev na MS spletni strani kakor tudi iz vsebine razpisnih dokumentacij za leta 2003, 2004 in 2005, ki je razen spremenjenega naziva PJS enaka. Vsebinska enakost se kaže tudi na Microsoftovi spletni strani. Iz naslova "Partner Joint Support (PJS) Dogovor o ravni storitev - k pogodbi" namreč izhaja, da gre za dogovor k pogodbi PJS, kar kaže na dejstvo, da pogodba ni pristna, saj navedeni naziv v času podpisa dogovora še ni obstajal. Dogovor bi se moral praviloma glasiti kot "Microsoft Authorised Premier Support (MAPS) Dogovor o ravni storitev - k pogodbi MAPS. Vlagatelj tudi navaja, da dogovor ni bil podpisan s strani zakonitega zastopnika ali druge pooblaščene osebe Pošte Slovenija d.o.o.. Poleg tega naj bi dogovor širil predmet javnega naročila za MAPS iz leta 2003, saj storitve, navedene v njem, niso bile predmet javnega razpisa v letih 2003, 2004 in 2005. Posledično je tak dogovor glede na 130. člen ZJN-l ničen. Vlagatelj še navaja, da zadnja (podpisana) stran dogovora oblikovna ni enaka prejšnjim stranem, saj je napisana z drugačno pisavo, poleg tega pa se zadnji odstavek na predzadnji strani ponovi na zadnji, spremenjeni strani.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik ugotovi, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje referenčnih in kadrovskih pogojev iz razpisne dokumentacije ter da je drugi ponudnik v ponudbi predložil neresnične oz. zavajajoče podatke s predložitvijo fiktivne listine. Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi dokument št. 430-64/2006/25 z dne 20.6.2006, v katerem naročnik ugotavlja, da je ponudba drugega ponudnika pravilna in izda nov dokument, v katerem opredeli preostale pravilne ponudbe ter skladno z določili razpisne dokumentacije zaključi postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji.

Naročnik je dne 12.7.2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kršitve, ki so mu bile oz. bi mu lahko bile znane že pred prvim rokom za predložitev ponudb, saj je drugi ponudnik ponudbo dopolnil v delu, ki se nanaša na pogoj iz točke 3.9.8 - kadri, v delu, v katerem vlagatelj vlaga zahtevek, pa je ponudba drugega ponudnika ostala nespremenjena in je bila znana že v predhodnem postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Ne glede na navedeno naročnik tudi vsebinsko odgovarja na zahtevek za revizijo.
Glede pogodb MAPS in PJS naročnik navaja, da le-te vsebinsko obsegajo storitve, ki so predmet oddaje predmetnega javnega naročila in s tem zadoščajo pogojem, s katerimi izvajalec izkazuje zadostne izkušnje na področju podpore uporabnikom. Posledično jih zato naročnik šteje kot referenčne pogodbe oz. pogodbe, ki izpolnjujejo pogoj, določen v točki 3.9.7 Navodil ponudnikom. Glede posameznih pogodb, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo našteva kot sporne, je naročnik pogodbe pod točkami B, E, F, G in H po pregledu izločil. Glede pogodbe pod točko A, s katero Marand d.o.o. izkazuje vzdrževanje datotečnih strežnikov na Centrih za socialno delo, naročnik navaja, da je od drugega ponudnika zahteval dodatno obrazložitev, ponudnik pa je v odgovoru potrdil opravljanje storitev za datotečne strežnike. Prav tako je naročnik zahteval dodatna pojasnila glede pogodb družbe Avtenta.SI d.o.o. pod točko C. Drugi ponudnik je naročniku posredoval popis strežnikov po funkcijah oz. kaj na strežnikih teče. Temu ustrezno je naročnik upošteval količine, vse pogodbe, za katere ni prejel dodatnih obrazložitev, pa je naročnik izločil. Enako je naročnik obrazložil glede pogodbe pod točko D. Kljub izločenim pogodbam drugi ponudnik še vedno zadošča pogoju iz točke 3.9.7, zatrjuje naročnik.
Glede očitka o nepravilno izpolnjenih obrazcih za kadre naročnik navaja, da je pri pregledu certifikatov na enoten način upošteval samo pridobljene certifikate, ne pa opravljenih izpitov. Kjer je ponudnik navedel, da ima določen delavec opravljen izpit, le-tega ni štel med delavce s certifikatom. Naročnik navaja, da ima drugi ponudnik kljub vsemu zadostno število prijavljenih in usposobljenih kadrov in s tem izpolnjuje pogoj 8 - kadri.
Glede vlagateljevih navedb o zavajajočem dogovoru naročnik odgovarja, da ne more iti za kršitev šestega odstavka 42. člena ZJN-1, saj so reference tehnični pogoj iz 42.a člena ZJN-1. Naročnik je preveril pogodbe, sklenjene med podjetjem Avtenta.SI d.o.o. in Pošto Slovenije d.o.o., pri čemer je od Pošte Slovenija d.o.o. dobil odgovor, da so bile pogodbe in dogovor sklenjene v obliki, kot jih je naročnik priložil svojemu dopisu. Glede datuma podpisa naročnik navaja, da je Pošta Slovenije d.o.o. predložila obrazložitev Sektorja za informatiko, v kateri je navedeno, da je pri pripravi in usklajevanju dogovora prišlo do napake v uvodu, saj bi se pravilna letnica morala glasiti na leto 2005. Pri dodatnem preverjanju je naročnik ugotovil tudi, da originalni pogodbi s Pošto Slovenije d.o.o. enaka kopiji, glede razlike v obliki med dogovorom, ki ga je drugi ponudnik priložil v ponudbo, in dogovorom, ki ga je posredovala Pošta Slovenije, pa je drugi ponudnik pojasnil, da je do tega verjetno prišlo zaradi napake pri tiskanju. Glede podpisa naročnik navaja, da je dobil pojasnila, da je Marko Bertoncelj pooblaščena oseba za prevzemanje odgovornosti v imenu podjetja Avtenta.SI d.o.o.. Naročnik zaključuje, da je druga pogodbena stranka Pošta Slovenije d.o.o. potrdila vsebinsko in oblikovno enakost pogodb in dogovora, ter navaja, da ni presojal vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na oddajo javnega naročila Pošte Slovenije d.o.o., saj to ne more biti predmet tega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.7.2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na navedbe naročnika in dodatno pojasnjuje svoj revizijski zahtevek.

Naročnik je z dopisom z dne 17.7.2006 odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Kot je razvidno iz dokumentacije je naročnik po neuspešno končanem odprtem postopku na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 začel postopek s pogajanji, ki določa, da lahko naročnik odda naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora v tem primeru objaviti javni razpis, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1.

Čeprav je postopek s pogajanji nov (samostojen) postopek, ga je mogoče v primeru iz 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 obravnavati tudi kot nadaljevanje odprtega postopka, ki pa se lahko začne šele, ko je slednji končan. Za postopek s pogajanji je značilno, da se stranke med postopkom medsebojno informirajo o stališčih do različnih sestavin pogodbe in poskušajo uskladiti svojo voljo glede njih. Naročnik sicer pripravi razpisno dokumentacijo, a je njena vsebina prilagojena posebnostim postopka, pri čemer naročnik vsebine posla praviloma ne opredeli dokončno, kot to velja za odprti postopek, temveč lahko tako pogoje kot tudi vsebino usklajuje z udeleženci v postopku. Navedeno pomeni, da neizpolnjevanje določenega pogoja ne pomeni nujno izločitev ponudnika iz postopka, pač pa tudi (če je to predvideno v razpisni dokumentaciji) dodatno usklajevanje razpisne in/ali ponudbene dokumentacije. Pri tem mora naročnik upoštevati kogentno določbo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta spremeniti v bistvenih elementih.

Postopek s pogajanji v ZJN-1 ni natančno opredeljen. Poleg zgoraj navedene določbe o relativni nespremenljivosti predmeta javnega naročila in vsebine razpisne dokumentacije mora naročnik v postopku upoštevati temeljna načela javnega naročanja, smiselno pa tudi druge določbe ZJN-1. Predvsem pa je potek konkretnega postopka s pogajanji odvisen od naročnika oziroma konkretnih določb razpisne dokumentacije, s katerimi slednji vnaprej določi pravila poteka pogajalskega postopka ter izbire najugodnejšega ponudnika. Kadar je postopek s pogajanji izveden kot "nadaljevanje" neuspešno končanega odprtega postopka, lahko določena ravnanja oz. ugotovitve naročnika iz odprtega postopka učinkujejo tudi v pogajanjih, pri čemer je način učinkovanja zopet odvisen od naročnika oz. določb razpisne dokumentacije. Od naročnika je odvisno, ali bo v postopku s pogajanji ponovno ocenjeval ponudbe v celoti ali le v tistih delih, v katerih so bile v odprtem postopku ugotovljene nepravilnosti. Ena od bistvenih možnosti, ki jo prinaša postopek s pogajanji, je namreč prav možnost odprave (predhodno ugotovljenih) nepravilnosti bodisi s spremembami razpisne dokumentacije bodisi z dopustitvijo predložitve nove ponudbe oz. njenega dela.

V predmetnem postopku s pogajanji je naročnik oba ponudnika, ki sta oddala ponudbi v odprtem postopku, pozval k predložitvi ponudbe in jima posredoval navodila, s katerimi ju je seznanil s potekom oziroma pravili pogajalskega postopka. V 3. točki navodil je zapisal, da je v odprtem postopku ugotovil nepravilnost oz. nesprejemljivost obeh ponudb, zaradi česar nadaljuje s postopkom s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je v nadaljevanju določil še: "Predmet naročila in vsebina razpisne dokumentacije kot tudi vsa pojasnila v zvezi z vprašanji ponudnikov ostajajo enaki kot v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODPU.IT-4/2005, razen v tistih delih, ki so izrecno spremenjena v teh navodilih ali obrazcih, ki so priloga teh navodil. Naročnik bo na podlagi v nadaljevanju navedenih pogojev in meril ter opravljenega postopka s pogajanji, z ugodnejšim izmed pozvanih kandidatov (če bo dosegel zanj sprejemljive pogoje) sklenil pogodbo o predmetu javnega naročila." V 3. točki navodil je naročnik navedel oba pozvana ponudnika, v 8. točki z naslovom "Pogoji in merila" pa je navedel, v čem morata biti dopolnjeni obe ponudbi. Tako je za drugega ponudnika določil, da je bila ponudba "nesprejemljiva zaradi neizpolnjevanja pogojev 3.9.8.3 in pogojev 3.9.8.4 iz navodil ponudnikom (ODPUT.IT-4/2005) za področje C. Kandidat mora iz tega razloga, za področje C dokazati izpolnjevanje vseh pogojev pod točko 3.9.8 Kadri iz navodil ponudnikom (ODPUT.IT-4/2005). Kandidat mora predložiti vsa zahtevana dokazila za izpolnjevanje v tej točki navedenih pogojev in sicer v skladu s točko 2.9.2.5 navodil ponudnikom, točka 12 - dokumenti o primernosti in usposobljenosti kadrov (ODPUT.IT-4/2005)." Podobno je naročnik določil tudi, v katerih delih mora ponudbo dopolniti vlagatelj.

Iz zgoraj navedenih določil razpisne dokumentacije je razumeti, da bo naročnik obe ponudbi presojal le z vidika izpolnjevanja določb iz točke 8 navodil, to je v delih, v katerih je v odprtem postopku ugotovil nepravilnosti, medtem ko je izpolnjevanje ostalih pogojev iz razpisne dokumentacije ODPUT.IT-4/2005 del že končanega odprtega postopka. Naročnik je torej že v razpisni dokumentaciji za postopek s pogajanji izrecno navedel, v katerih delih sta prejeti ponudbi nepravilni (in sta ju zato ponudnika dolžna v teh delih dopolniti), s tem pa tudi, v katerih delih sta ponudbi po njegovi oceni (že) izpolnjevali pogoje iz razpisne dokumentacije ODPUT.IT-4/2005.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi bila ponudba drugega ponudnika nepravilna zaradi neustreznih referenc oz. zavajajočih pogodb in dokumentov, ki jih je drugi ponudnik predložil v ponudbi, ponudba drugega ponudnika pa naj bi bila nepravilna tudi zaradi neizpolnjevanja kadrovskega pogoja.

Glede vlagateljevih navedb o nepravilnosti ponudbe drugega ponudnika zaradi neustreznih oz. zavajajočih referenc gre ugotoviti, da je naročnik pogoj referenc določil v razpisni dokumentaciji za odprti postopek z oznako ODPUT.IT-4/2005, in sicer v točki 3.9.7. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik v razpisni dokumentaciji za postopek s pogajanji izrecno navedel, da je pogoj za sodelovanje v postopku s pogajanji dopolnitev ponudbe v delu, v katerem je bila ponudba drugega ponudnika iz odprtega postopka nesprejemljiva, in sicer (zgolj) v delu, ki se nanaša na pogoja iz točk 3.9.8.3 ter 3.9.8.4. Točka 3.9.8.3 se nanaša na minimalno število certifikatov: ponudniki so morali izkazati, da morajo vsi redno zaposleni kadri z ustrezno funkcionalno izobrazbo pokrivati določena znanja in tehnologije na razpisanih področjih z določenim minimalnim številom certifikatov za posamezna področja. V točki 3.9.8.4 je naročnik zahteval določeno minimalno število višjih certifikatov za posamezna področja. Niti pogoj iz točke 3.9.8.3 niti pogoj iz točke 3.9.8.4, glede katerih je moral drugi ponudnik v postopku s pogajanji dopolniti svojo ponudbo, se torej ne nanaša na reference, s čimer je bil vlagatelj seznanjen že v trenutku prejema razpisne dokumentacije za postopek s pogajanji. Dejstvo, da je naročnik ponudbo drugega ponudnika v delu, ki se nanaša na reference, obravnaval kot pravilno (zaradi česar ga tudi ni pozival k dopolnjevanju ponudbe v tem delu), je bilo torej vlagatelju znano že pred potekom roka za predložitev ponudbe, saj se je s tem lahko seznanil že ob vpogledu v vsebino razpisne dokumentacije. V primeru, če je vlagatelj menil, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna tudi iz drugih razlogov in da je torej naročnik s tem, ko drugega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na reference, kršil ZJN-1, bi moral zato vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo neposredno po seznanitvi s tem dejstvom (torej prejemu razpisne dokumentacije), najkasneje pa do poteka roka za predložitev ponudb. Peti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevno nepravilnost ponudbe drugega ponudnika zaradi neustreznih referenc, ni vsebinsko obravnavala.

Glede vlagateljeve navedbe, da drugi ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja, saj naj bi nepravilno izpolnil obrazce za kadre, pri čemer naj bi bila ponudba tako nepregledna, da ni mogoče ugotoviti, ali ima drugi ponudnik zadostno število kadrov, pa gre ugotoviti, da se nanaša na pogoj glede usposobljenosti kadrov iz točke 3.9.8 razpisne dokumentacije za odprti postopek z oznako ODPUT.IT-4/2005. Čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji za postopek s pogajanji zapisal, da je bila ponudba drugega ponudnika nepravilna zaradi neizpolnjevanja pogojev 3.9.8.3 in 3.9.8.4 razpisne dokumentacije za odprti postopek z oznako ODPUT.IT-4/2005 in da mora drugi ponudnik v postopku s pogajanji dokazati izpolnjevanje vseh pogojev pod točko 3.9.8 Kadri, pa vlagatelj v tem delu svojih navedb ni konkretiziral. Vlagatelj je navedel le, da je ponudba drugega ponudnika zaradi nepravilne izpolnitve obrazcev za kadre tako nepregledna, da ni mogoče ugotoviti, ali ima drugi ponudnik zadostno število prijavljenih kadrov. Vlagatelj torej niti ne zatrjuje, da drugi ponudnik nima zadostnega števila kadrov, temveč le, da zaradi nepreglednosti ponudbe pravega števila kadrov ni mogoče ugotoviti. Po drugi strani je naročnik izrecno navedel, da je pri pregledu certifikatov na enoten način upošteval samo pridobljene certifikate, ne pa opravljenih izpitov - kjer je ponudnik navedel, da ima določen delavec izpit, le-tega ni štel med delavce s certifikatom. Kljub temu je naročnik ugotovil, da ima drugi ponudnik zadostno število prijavljenih in usposobljenih kadrov in s tem izpolnjuje pogoj 8 - kadri.

Ker vlagatelj ni niti zatrjeval, da drugi ponudnik ne bi imel zadostnega števila kadrov, na drugi strani pa naročnik izrecno zatrjuje, da je po preverjanju ugotovil zadostno število prijavljenih in usposobljenih kadrov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbam vlagatelja v tem delu ni mogoče slediti.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ter 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko tega izreka.


Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 22.8.2006

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana
- SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana
- Astec d.o.o., Tržaška cesta 118
- Liko Pris d.o.o., Verd 100a, Vrhnika
- Unistar LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana
- Marand d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana
- Avtenta.SI d.o.o., šmartinska cesta 106, Ljubljana
- Genis d.o.o., Tržaška cesta 40, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran