018-300/2006 Elektro Celje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 ter 78/2006; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter predsednika Sama Červeka in članice Sonje Drozdek šinko, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "elektromontažna dela na NN vodih in napravah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Reich in Reich, d.o.o., Rimska cesta 29, šmarje pri Jelšah, ki ga zastopa odvetnica Nina Zidar- Klemenčič, Ozka ulica 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Celje, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.08.2006 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 26.06.2006, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.05.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "elektromontažna dela na NN vodih in napravah", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 48-49, z dne 12.05.2006, pod številko objave Ob-13272/06.

Dne 15.06.2006 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se javno naročilo odda ponudnikom Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, Uka Jashari, s.p., Grobelno, ter Anton Selič, s.p., šentjur. Iz dokumenta dalje izhaja, da je bila s strani naročnika kot pravilna ocenjena še ponudba Siteep, d.d., Ljubljana, ki pa je naročnik ni izbral, saj naj bi v njej podana ponudbena cena bistveno odstopala od ostalih ponudbenih cen. Naročnik je v dokumentu navedel še, da so bile ponudbe sedmih drugih ponudnikov, med drugim tudi vlagateljeva, ocenjene kot nepravilne, saj niso izpolnjevale pogoja glede strokovne usposobljenosti kadrov.
Z vlogo, z dne 26.06.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je po pregledu ponudbe Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, v njej ugotovil več nepravilnosti, iz katerih izhaja, da ponudba tega ponudnika de facto ni bila najugodnejša in je odločitev naročnika tako v neskladju z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Izbira ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, krši določbe 4., 5. ter 6. člena ZJN-1. Slednji je v svoji ponudbi posredoval nasprotujoče si podatke glede cen ponujenih storitev, ponudbene cene so nerealne oziroma je v ponudbi podana napačna skupna cena za ponujene storitve. Ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, je posamezne storitve označil s ponderji, ki so pri določenih storitvah isti, cene pa pri istih storitvah različne. Tako je mogoče ugotoviti, da se v primeru seštevka ponderjev, ki predstavljajo realno oceno vrednosti posamezne storitve, izkaže ponudba Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, za cca. 3x dražjo, kot jo je ta ponudnik poskušal prikazati z zavajajočim podajanjem skupne cene. Vlagatelj dalje izpostavlja, da na nerealnost ponujene cene Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, dodatno kaže razlika med ponudbeno ceno tega ponudnika in ponudbeno ceno drugega najugodnejšega ponudnika, katera je 30% višja od ponudbene cene Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec. V nadaljevanju svojega zahtevka vlagatelj kot sporen izpostavlja pogoj, skladno s katerim morajo ponudniki za določen profil delavcev- štiri strokovno usposobljene kadre za delo na nadzemnih NN vodih in napravah, ob izpolnjevanju strokovnih kriterijev, predložiti tudi delovne knjižice, iz katerih bo razvidno, da imajo najmanj eno leto izkušenj istovrstnega dela pri ponudniku. Takšen pogoj naj bi, sledeč vlagatelju, diskriminiral brezposelne osebe in bil v neskladju z 42.a členom ZJN-1. Vlagatelj navaja, da pred samo izvedbo postopka odpiranja ponudb in določanja o izbranih ponudnikih objektivno ni mogel vedeti, da bo naročnik ta pogoj interpretiral na način, kot ga je, še zlasti, ker noben od prejšnjih razpisov naročnika tega pogoja ni vseboval. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in razpis ponovi tako, da pripravi ustrezne razpisne pogoje in nato pravilno in zakonito izvede postopek in na podlagi zakonito izvedenega postopka sprejme odločitev v skladu s 4. členom ZJN-1.

Z vlogo, z dne 29.06.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN. Z vlogo, z dne 05.07.2006, je vlagatelj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo ter z navedbo dokazov, s katerimi dokazuje revizijske navedbe- kot dokaza je predlagal vpogled v razpisno dokumentacijo ter vpogled v ponudbo Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom, z dne 14.07.2006, s katerim je slednjega zavrnil kot neutemeljenega, odločil pa je tudi, da vlagatelj sam nosi stroške zahtevka za revizijo. V obrazložitvi dokumenta je naročnik navedel, da je vlagatelj z navedbami o spornosti kadrovskega pogoja, skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, prekludiran. Naročnik dalje navaja, da so vlagateljeve navedbe glede ponudbenih cen Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, nerazumljive in irelevantne. Vlagatelj si verjetno napačno razlaga ponderje in ocenjevanje ponudb na podlagi ponderjev in cen. V kolikor bi se izkazalo, da je ponudba Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, zavajajoča, se to vsekakor ne tiče vlagatelja, temveč gre za povsem notranje razmerje med izbranim ponudnikom in naročnikom, ki je zgrajeno na podlagi podpisane pogodbe. Ker je ponudba zavezujoča, se cene ne morejo spreminjati, razen če se bistveno spremenijo ekonomske razmere na trgu in v ostalih primerih, ki jih izrecno določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006). Kakšne cene je v svojo ponudbo zapisal ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, ne more biti predmet ekonomske presoje vlagatelja revizije, saj se od vsakega gospodarskega subjekta pričakuje, da si sam izračuna cene svojih storitev. V kolikor gre kateri od gospodarskih subjektov z določanjem cen v svojo škodo, se mora sam zavedati posledic za svoje poslovanje, za naročnika pa je ekonomično, da plačuje manj, kot pa več. Naročnik bo od ponudnikov zahteval, da dela izvedejo po v ponudbi posredovanih cenah. V kolikor bi ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, kršil navedbe v ponudbi in sklenjeno pogodbo, bi imelo to za posledico razdor le-te, slednji pa vsekakor ne bi imel nobenega vpliva na vlagatelja zahtevka za revizijo. V nadaljevanju obrazložitve naročnik navaja še, da je vlagatelj sicer aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, hkrati pa izpostavlja, da bi ob predpostavki, da so vse ponudbe pravilne, vlagatelj pristal šele na 10. mestu, kar pomeni, da bi bilo ob upoštevanju njegovih revizijskih navedb izbranih še 6 ponudnikov pred njim, torej je vlagateljeva aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka vprašljiva.

Z vlogo, z dne 03.08.2006, je naročnik vlagatelja obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je v svoji vlogi podal tudi očitke o domnevnih kršitvah, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Tako je navedel, da je oče družbenika ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, zaposlen pri naročniku, kar predstavlja konflikt interesov, ravno tako opozarja, da nikoli ni bil seznanjen s točkovanjem ponudb ostalih ponudnikov, kar naj bi kazalo na popolno netransparentnost delovanja naročnika. Vlagatelj v svoji vlogi izpostavlja še, da je naročnikova odločba nejasna, saj slednji v njej najprej navaja, da predlagatelj je aktivno legitimiran, v nadaljevanju obrazložitve pa, da predlagatelj nima aktivne legitimacije. Vlagatelj zatrjuje, da aktivno legitimacijo ima, saj dejstvo, da je naročnik napačno ocenil ponudbo enega podjetja kaže, da naročnik celotnega postopka ni izpeljal skladno s predpisi in je zato zaradi teh kršitev nastala škoda tudi predlagatelju. Vlagatelj priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za zahtevek za revizijo, v višini 100.000,00 SIT, za takso za revizijski postopek, ter v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi, za izjavo o nadaljevanju postopka, vse navedeno povečano za 2% materialnih stroškov ter 20% DDV na vrednost točke po Odvetniški tarifi.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 08.08.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V dopisu je dodatno pojasnil svoja stališča do obravnavane zadeve, predlagal pa je tudi, da Državna revizijska komisija ne upošteva novih dejstev, ki jih vlagatelj navaja v izjavi o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, saj za ta dejstva naročnik ob obravnavanju zahtevka za revizijo ni vedel in jih ni poznal. Naročnik je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 18.08.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi, z dne 03.08.2006, s katero je naročnika obvestil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, navajal nova dejstva (domnevne kršitve), ki jih v svojem revizijskem zahtevku, z dne 26.06.2006, ni navajal. V podani vlogi je tako kot dodatno navedel, da je oče družbenika ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, zaposlen pri naročniku, kar predstavlja konflikt interesov, ravno tako je opozoril, da nikoli ni bil seznanjen s točkovanjem ponudb ostalih ponudnikov, kar naj bi kazalo na popolno netransparentnost delovanja naročnika.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. 018-155/06-32-1462) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev (domnevnih kršitev), ki jih navaja vlagatelj v svoji vlogi, z dne 03.08.2006, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev revizijski zahtevek, ob čemer je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku podaja dva sklopa revizijskih navedb; najprej tako podaja revizijske navedbe, ki se nanašajo na ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, kot enega izmed treh izbranih ponudnikov, v nadaljevanju zahtevka pa napada kadrovski pogoj, na podlagi katerega je bila njegova ponudba izločena kot nepravilna.

Državna revizijska komisija je najprej preverila slednji del revizijskih navedb, ob čemer je ugotovila, da iz njih izhajajočih očitkov o domnevni kršitvah v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati.

Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da ZRPJN v petem odstavku 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Vlagatelj je bil s kadrovskim pogojem, na podlagi katerega je bila njegova ponudba izločena kot nepravilna, nedvomno seznanjen že s prevzemom razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, tako pa bi moral tudi zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjeval domnevno spornost takšnega pogoja, vložiti pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. S strani vlagatelja zatrjevana okoliščina, da naročnik takšnega pogoja ni uporabil še v nobenem od prejšnjih postopkov oddaje javnih naročil, ne izkazuje objektivne neugotovljivosti s strani vlagatelja zatrjevane spornosti tega pogoja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Neupoštevna pa je tudi vlagateljeva navedba, da pred odpiranjem ponudb in odločanjem o izbranih ponudnikih ni mogel vedeti, da bo naročnik izpodbijani pogoj uporabil na način kot ga je; vlagatelj namreč ni uspel izkazati, kako bi bilo sporni pogoj mogoče interpretirati na način, ki ni skladen z naročnikovo interpretacijo le-tega, oziroma v čem naj bi bil le-ta dvoumno ali nejasno zapisan.

V posledici zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno spornost kadrovskega pogoja, na podlagi katerega je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nepravilna, v trenutni fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče obravnavati; morebitne s tem pogojem povezane kršitve so bile vlagatelju namreč znane že pred potekom roka za oddajo ponudb oziroma vlagatelj njihove objektivne neugotovljivosti pred tem trenutkom ni uspel izkazati.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku glede ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, navaja, da je v svoji ponudbi navedel nerealne cene.

Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (npr. v zadevi 018-275/03), da je oblikovanje ponudbenih cen stvar svobodne poslovne odločitve ponudnikov, saj je cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti, zagotovitev konkurenčnosti pa omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna. Nizke cene pravo javnih naročil (enako konkurenčno pravo) na splošno ne prepoveduje - zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene pa ZJN-1 naročniku vendarle daje možnost, da zavrne ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno. V zvezi z zapisanim gre že uvodoma izpostaviti, da ZJN-1 pojma "neobičajno nizka cena", ki ga gre smiselno istovetiti s pojmom "nerealna cena", kot ga navaja vlagatelj, ne opredeljuje, ravno tako pa ne določa niti, katere cene je potrebno šteti za neobičajno nizke. Iz navedenega izhaja, da je to vprašanje prepuščeno poslovni presoji naročnika. Ob zapisanem pa ZJN-1 v prvem odstavku 53. člena med drugim določa, da mora naročnik v primeru, če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Iz besedila te določbe izhaja, da naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka, naročnik pa mora biti obenem odločen, da bo takšno ponudbo zavrnil. Postopek s preverjanjem t.im. "neobičajno nizkih" cen je torej namenjen varstvu ponudnika, ki je podal "nizko" ceno (in ne naročnika!), v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko". Vlagatelj sicer lahko zatrjuje obstoj neobičajno nizke cene, kot je v obravnavanem primeru tudi storil, vendar mora v takšnem primeru navajati dejstva in predložiti konkretne dokaze (5. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), ki utemeljujejo njegovo trditev o neobičajno nizki ceni, česar pa vlagatelj v tem revizijskem postopku ni storil. Zgolj zatrjevanje, da so za vlagatelja sporne ponudbene cene ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, nižje od ponudbenih cen drugega najugodnejšega ponudnika, z institutom neobičajno nizke cene nima neposredne pravnorelevatne povezave; osrednji namen instituta namreč ni neposredno v višini cene, temveč v vprašanju možnosti izvedbe javnega naročila s ponujeno ceno, česar pa vlagatelj ne izpostavlja kot potencialno problematično. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja tudi, da je ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, v svoji ponudbi podal napačno skupno ceno za ponujene storitve, da so posamezne storitve označene s ponderji, ki so pri določenih storitvah isti, cene pa pri istih storitvah različne, ter da se v primeru seštevka ponderjev, ki predstavljajo realno oceno vrednosti posamezne storitve, izkaže ponudba Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, za cca. 3x dražjo, kot jo je ponudnik poizkušal prikazati z zavajajočim podajanjem skupne cene.

Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe o tem, da je ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, v svoji ponudbi podal napačno skupno ceno za ponujene storitve izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila vnaprej predvidel obrazec "Specifikacija ponudbe s cenami s ponderji v %", na katerega so ponudniki vpisovali ponudbene cene za vsako od 39. (skupin) storitev, ki jih je naročnik predvidel v okviru javnega naročila. Niti na tem, niti na kateremkoli drugem obrazcu, na katerem so ponudniki podali svoje ponudbe, pa naročnik ni predvidel podaje skupne ponudbene cene, ki je tako niti ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, niti vlagatelj v svojih ponudbah tudi nista podala. Navedba o tem, da je ponudnik Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, podal napačno skupno ceno za ponujene storitve, je tako neutemeljena, saj do kršitve, ki jo zatrjuje vlagatelj, ni moglo priti; skupne cene za ponujene storitve omenjeni ponudnik v svoji ponudbi namreč sploh ni navedel.

Glede vlagateljeve navedbe o tem, da so posamezne storitve označene s ponderji, ki so pri določenih storitvah isti, cene pa pri istih storitvah različne, Državna revizijska komisija izpostavlja, da je na zgoraj že omenjenem obrazcu "Specifikacija ponudbe s cenami s ponderji v %" ponderje že vnaprej določil naročnik, ponudniki pa so na obrazec vpisovali zgolj svoje ponudbene cene za posamezne storitve, ki se naročajo v okviru javnega naročila. Ker je naročnik v okviru slednjega zahteval oblikovanje ponudbenih cen za 39. (skupin) storitev, je razumljivo tudi, da se lahko cene teh storitev, navkljub temu, da so pri nekaterih določeni isti ponderji, razlikujejo. Ker vlagatelj hkrati ne navaja argumentirano, katere od (skupin) storitev so po njegovem mnenju "iste", in bi tako morale biti pri njih, sledeč vlagatelju, ob enakem ponderju, ponujene tudi enake ponudbene cene, je potrebno tudi na tem mestu obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe o tem, da se v primeru seštevka ponderjev, ki predstavljajo realno oceno vrednosti posamezne storitve, izkaže ponudba Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, za cca. 3x dražjo, kot jo je ponudnik poizkušal prikazati z zavajajočim podajanjem skupne cene. Glede slednjih navedb Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja, da je ponderje, kot so se pri izračunavanju ponderirane cene uporabili pri vsaki od razpisanih storitev, določil naročnik; ob upoštevanju navedenega ni jasno (vlagatelj ni uspel izkazati), kakšen pomen ima seštevek tako določenih ponderjev na ponudbene cene v ponudbi Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec. Ob zapisanem gre ne glede na navedeno izpostaviti, da s strani naročnika izračunana skupna ponudbena cena ponudnika Frapol, d.o.o., Slovenj Gradec, znaša 21.820.085,00 SIT, ponderirana ponudbena cena istega ponudnika pa 31.939.346,50 SIT. Sledeč naročnikovim izračunom (ki jih vlagatelj ne napada kot nepravilne), sta obe navedeni ceni nižji od ponudbenih in ponderiranih ponudbenih cen, kot so bile podane v ponudbah vseh ostalih ponudnikov. Izhajajoč iz zgornjih ugotovitev je potrebno tudi na tem mestu obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.


Vlagatelj je v svojem revizijskem zahtevku naročniku predlagal razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in ponovitev razpisa tako, da se pripravijo ustrezni razpisni pogoji in nato pravilno in zakonito izvede postopek, v katerem se sprejme odločitev, skladno s 4. členom ZJN-1. Takšen vlagateljev predlog gre interpretirati kot zahtevo po razveljavitvi celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila; s strani vlagatelja predlagano spreminjanje razpisnih pogojev v fazi po oddaji ponudb namreč ni več možno, tako pa tudi ni možna sanacija s strani vlagatelja zatrjevane neustreznosti kadrovskega pogoja zgolj z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija, izhajajoč iz zgoraj podanih argumentov, ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati obstoja kršitev, ki bi narekovale predlagano razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 26.06.2006, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22.08.2006

Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Eektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje,
- Odvetnica Nina Zidar- Klemenčič, Ozka ulica 3, Celje,
- Frapol, d.o.o., Stari trg 223, Slovenj Gradec,
- Uka Jashari, s.p., Grobelno 100, Grobelno,
- Anton Selič, s.p., Ulica II. bataljona 16a, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran