018-297/2006 Geodetska uprava Republike

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 in 78/06; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata, ter članov Nataše Jeršič in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Skeniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb" in na podlagi zahtevka za revizijo podjetja MFC.2 d.o.o., Litostrojska 44b, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.08.2006 soglasno

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi naročnikova odločitev v 3. točki Sklepa, šifra 43000-20/2006-23 z dne 02.08.2006.

Obrazložitev:

Naročnik je objavil javno naročilo po odprtem postopku za storitev "Skeniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb" v Uradnem listu RS, št. 57/06 z dne 02.06.2006, št. objave Ob-15561/06 in v Uradnem glasilu EU, št. 2006/S 101-108542 z dne 30.05.2006 ter spremembe v Uradnem listu RS, št. 73-74/06 z dne 14.07.2006, št. objave Ob-20115/06 in v Uradnem glasilu EU, št. 2006/S 127-134997 z dne 07.07.2006.


Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb dne 19.07.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev drugega in tretjega odstavka 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v povezavi s kršitvijo 5. člena ZJN-1. Vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na merilo "Zagotovljena kakovost optičnega prepoznavanja dokumentov", onemogoča ponudniku oddajo pravilne ponudbe, saj navedeno merilo ni natančno opisano. Vlagatelj zahteva, da naročnik ugotovi in odpravi pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji in pripravi razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala oddajo pravilne ponudbe ter objektivno in transparentno ocenjevanje prispelih ponudb ter mu povrne stroške, nastale z revizijo.


Naročnik je s sklepom, šifra 43000-20/2006-23 z dne 02.08.2006 vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil ter odločil, da razveljavi predmetni razpis in vlagatelju povrne stroške postopka. Svojo odločitev je naročnik oprl na tretji odstavek 50. člena ZJN-1, skladno s katerim naročnik ne more le odpraviti pomanjkljivosti s popravkom k razpisni dokumentaciji, kakor zahteva vlagatelj, saj naročnik po objavi naročila ne sme več spreminjati meril, zaradi česar lahko naročnik postopek le razveljavi.


Vlagatelj je dne 04.08.2006 naročnika in Državno revizijsko komisijo obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V obvestilu vlagatelj oporeka 3. točki sklepa naročnika, šifra 43000-20/2006-23 z dne 02.08.2006, in sicer iz razloga, ker je naročnik prekoračil meje njegovega zahtevka, saj vlagatelj ni zahteval razveljavitve razpisa v celoti. Vlagatelj meni, da naročnik napačno interpretira tretji odstavek 50. člena ZJN-1, saj je namen tega določila, da naročniki ne spremenijo meril tekom postopka brez, da bi spremembo objavili in obvestili ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo; tako tudi omogoča 25. člen ZJN-1.


Naročnik je dne 08.08.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je dvignil razpisno dokumentacijo, v skladu z 9. členom ZRPJN, interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in je upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: "(2) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročnika. (3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.".

Kot je v svojih sklepih že večkrat zapisala Državna revizijska komisija (tako npr. v zadevi, št. 018-167/05), je naročnik v postopku odločanja o zahtevku za revizijo dolžan odločati v mejah le-tega; takšno zahtevo vzpostavlja 2. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 2/04 (10/04 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določila se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporablja na temelju petega odstavka 3. člena ZRPJN. Iz navedenega izhaja, da naročnik ob odločanju o zahtevku za revizijo ne sme sprejeti nove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, ki bi presegala meje vlagateljevega zahtevka za revizijo.

V obravnavanem primeru je vlagatelj v revizijskem zahtevku postavil pod 1. točko naslednji predlog oziroma zahtevek: "1. ugotovi in odpravi pomanjkljivosti v razpisni dokumentaciji in pripravi razpisno dokumentacijo, ki bo omogočala oddajo pravilne ponudbe ter objektivno in transparentno ocenjevanje prispelih ponudb;".

Naročnik pa je v 3. točki sklepa z dne 02.08.2006 zapisal: "Na podlagi določil tretjega odstavka ZJN-1 se razpis "skeniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb",â??, razveljavi."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odločitvijo v 3. točki izreka sklepa z dne 02.08.2006 presegel meje vlagateljevega zahtevka za revizijo, saj vlagatelj ni zahteval razveljavitve razpisa. S sprejemom takšne odločitve je naročnik ravnal v neskladju z zgoraj opredeljeno zahtevo po odločanju v mejah zahtevka za revizijo, kot jo vzpostavlja 2. člen ZPP.

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev v 3. točki sklepa, šifra 43000-20/2006-23 z dne 02.08,.2006 o razveljavitvi razpisa "skeniranje in optično prepoznavanje obrazcev razgrnitve podatkov o stavbah in delih stavb" razveljavila.

Državna revizijska komisija pa ob navedenem napotuje naročnika, da mora v primeru, če bo ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, predvsem ob upoštevanju, da obstoječa merila ne omogočajo ocenitve ponudb, posebej odločiti, da se javni razpis ponovi, potencialnim ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, pa mora na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katere predložijo dokazila (drugi odstavek 25. člena ZJN-1).

Skladno s 25. členom ZJN-1 ima namreč naročnik pravico razpisno dokumentacijo spremeniti ali dopolniti, vendar pa po objavi naročila naročnik ne sme več spreminjati meril, uporabi pa lahko samo tista merila, ki jih je navedel, opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 50. člena ZJN-1). Določitev meril in njihovo vrednotenje je ena najpomembnejših sestavin postopka oddaje javnega naročila. Merila in njihovo vrednotenje ponudnikom vnaprej povedo, kateri elementi v ponudbah, ki presegajo zahtevane, bodo vplivali na izbiro najugodnejše ponudbe. Namen vnaprejšnje določitve, opisa in ovrednotenja ponudb je v tem, da se ponudniki seznanijo z bodočim ocenjevanjem ponudb in da skladno s tem pripravijo svoje ponudbe, hkrati pa lahko vsak izmed ponudnikov po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila preveri, ali je naročnik opravil oceno ponudb skladno z vnaprej opredeljenimi merili. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo pravilno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, torej takšno, ki kar najbolj ustreza ekonomskim pričakovanjem naročnika.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 21.08.2006

Predsednik senata:

Samo Červek, univ.dipl.prav Predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran