018-253/2006 Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "zbiranje ponudb za ugotavljanje sposobnosti za izvajanje del na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina, ki ga zastopa odvetnica Klavdija Erjavec, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.07.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.4.2006 izdal sklep, s katerim je po neuspešno končanem odprtem postopku začel postopek s pogajanji brez predhodne objave. Dne 17.5.2006 je naročnik izdal sklep, s katerim je prvo ponudbo ponudnika AB LINE d.o.o., Ljubljana zavrnil kot nepravilno, kot najugodnejšega ponudnika pa je izbral vlagatelja. Zoper navedeni sklep je ponudnik AB LINE d.o.o., Ljubljana vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 22.5.2006), na podlagi katerega je naročnik izdal sklep z dne 30.5.2006, s katerim je delno razveljavil svoj sklep o izbiri z dne 17.5.2006 in kot najugodnejšo izbral prvo ponudbo ponudnika AB LINE d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.6.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je izbrani ponudnik že od samega začetka sodeloval z dvema ponudbama in obe sta bili s sklepom z dne 29.3.2006 zavrnjeni kot nepravilni. V nadaljevanju postopka je izbrani ponudnik dopolnil obe ponudbi, naročnik pa je s sklepom z dne 17.5.2006 prvo ponudbo zavrnil kot nepravilno. Izbrani ponudnik je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da je baterijo predložil k tisti od ponudb, kjer je bilo ugotovljeno, da je baterija neustrezna, in da je šele v sklepu z dne 17.5.2006 ugotovil, da je naročnik prejete dopolnitve napačno vložil k prvotnim ponudbam, s tem pa eno od njegovih ponudb pomotoma označil za nepravilno. Vlagatelj navaja, da je naročnik zahtevku za revizijo izbranega ponudnika ugodil in njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo namesto vlagateljeve, s čimer je prekoračil zahtevek. Identifikacija ponudb izbranega ponudnika je otežena zaradi različnega poimenovanja, ob vsej skrbnosti pri pregledu gradiva pa je nemogoče z vso gotovostjo ugotoviti, katera od obeh ponudb je izpolnjevala vse zahteve naročnika, prav tako je nemogoče izključiti možnost naknadne manipulacije. Naročnik je v obrazložitvi sklepa z dne 30.5.2006 ugotovil, da je pri preverjanju ponudb izbranega ponudnika prišlo do zamenjave ponudbe, in sicer v delu, ki ga predstavlja vzorec minikalkulatorja. Naročnik teh svojih ugotovitev ni navedel v posebnem zapisniku, temveč je to ugotovitev povzel le v obrazložitvi sklepa z dne 30.6.2006. Naročnik se tako ne more sklicevati na ugotovitev komisije, ki je bila postavljena za ugotavljanje vseh relevantnih dejstev v zvezi z izbiro ponudnika, temveč trditev v obrazložitvi sklepa postavlja naročnik sam, ki se pri tem ne sklicuje na spisovno podlago, temveč le svojo ugotovitev. Po mnenju vlagatelja zato ni mogoče preverjati, kdaj, kako in zakaj naj bi prišlo do pomote oz. zamenjave. Prav tako nihče ni s svojim podpisom potrdil, da je naredil napako oz. da je napako na predpisan način odpravil. Naročnik bi moral ugotoviti ne samo to, ali je do napake prišlo, temveč tudi to, ali je k napaki prispeval tudi izbrani ponudnik. Ker je izbrani ponudnik oddal dve ponudbi, ne da bi ju jasno označil, v dopolnitvah pa je zavajajoče poimenoval dokumente, ki naj bi skupaj s prvotnima ponudbama tvorili dve zaključeni celoti, ni mogoče ugotoviti, da je do napake prišlo brez njegove krivde. Vlagatelj tudi meni, da obstaja dvom o tem, ali gre za napako ali manipulacijo izbranega ponudnika, ki naj bi s svojim ravnanjem naročnika spravil v zmoto. Pri tem vlagatelj opozarja tudi na nelogičnost, da je bila cenovno dražji ponudbi izbranega ponudnika priložena cenejša in neustrezna baterija. Vlagatelj dalje navaja, da takšna napaka ne bi smela pripeljati do razveljavitve odločitve, saj tudi ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se odločitve ne spreminjajo v škodo udeleženca, ki ni z ničemer prispeval k napaki v postopku, pri čemer obstaja dvom o tem, ali sploh gre za neizzvano napako. Vlagatelj primerja športna tekmovanja s tekmovanjem na javnem razpisu in navaja, da tudi v športu velja kot dokončna sodnikova odločitev, tudi če se naknadno izkaže, da je bila storjena napaka. Zato bi lahko izbrani ponudnik od naročnika zahteval le odškodnino, če bi dokazal, da ni v ničemer prispeval k napaki, ne pa tudi spremembe že sprejetega sklepa o izbiri. Naročnik oz. njegova komisija ne more objektivno odločati o tem, ali je kakšen od članov komisije naredil napako, temveč bi moral odločitev prepustiti Državni revizijski komisiji. Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika ter oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku in ga spremeni tako, da kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oz. da postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.

Naročnik je dne 5.7.2006 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z očitki o prekoračitvi zahtevka izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v zahtevku za revizijo poleg razveljavitve zahteval tudi, da naročnik obe njegovi ponudbi oceni, ocenjevanje ponudb pa nujno terja tudi odločitev o izbiri, kar je naročnik storil. Glede očitkov zaradi različnega poimenovanja ponudb izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da razlik med poimenovanjem ponudb ni bilo. Naročnik je na javnem odpiranju ponudb dne 20.3.2006 najprej odprl ponudbo izbranega ponudnika pod št. 8, ki je bila pod to št. vnesena v zapisnik, takrat pa je bi1a v zapisnik vnesena tudi cena v tej ponudbi. S tem se je to ponudbo (glede na to, da se je cena razlikovala od druge ponudbe tega ponudnika) jasno razmejilo od ponudbe pod št. 9. Naročnik je to ponudbo v zapisniku še dodatno označil kot prvo ponudbo. Nato je naročnik odprl še ponudbo izbranega ponudnika pod št. 9, jo ravno tako takoj vnese1 v zapisnik, k njej navedel ceno ter jo označil kot drugo ponudbo. Pripomb ponudnikov na tako označevanje in postopek odpiranja ponudb ni bilo. Dopolnitvi ponudb izbranega ponudnika z dne 4.5.2006 sta označeni kot "BS -RAZPIS -MINIKALKULATORJI DOPOLNITEV PONUDBE AB LINE I" in "BS -RAZPIS -MINIKALKULATORJI DOPOLNITEV PONUDBE AB LINE II.". Naročnik ni predpisal posebnih zahtev glede oštevilčenja dopolnitev ponudb in je tako moral upoštevati oznaki z rimskima številkama, kot jih je določil izbrani ponudnik, oznaki z rimskima številkama pa lahko pomenita le prvo in drugo ponudbo, zaradi česar nejasnosti ne more biti. Naročnik navaja, da je iz konkretnega označevanja mogoče z gotovostjo sklepati, katera je prva in druga ponudba ponudnika in katera je dopolnitev prve in druge ponudbe. To še dodatno potrjuje dejstvo, da dopolnitvi ponudb tudi po vsebini ustrezata prvotno vloženima ponudbama, saj je dopolnilna baterija priložena k ponudbi, ki ni imela ustrezne baterije. Vzorca minikalkulatorja, ki sta bila priložena k prvi in drugi ponudbi izbranega ponudnika, sta bila na hrbtni strani označena, in sicer z oznako SILVER (prva ponudba) in ROHS ( druga ponudba). Tudi embalaži, ki sta bil fiksno pripeti v prvi in drugi ponudbi in v katerih sta se nahajala vzorca minikalkulatorjev, sta bili označeni z oznako SILVER (prva ponudba) in z ROHS (druga ponudba). Prav tako sta specifikaciji (Priloga 6 razpisne dokumentacije), ki jih je izbrani ponudnik priložil v prvi in drugi ponudbi, pri baterijah vsebovali oznaki "srebrov oksid" v prvi ponudbi in "po ROHS" v drugi ponudbi. Izbrani ponudnik je tako že v specifikacijah opredelil, kakšno baterijo vsebuje posamezna ponudba. V zvezi z očitki o možnih manipulacijah naročnik ugotavlja, da jih vlagatelj ni opredelil podrobneje. Glede na jasno označene ponudbe vključno z vzorci minikalkulatorjev so možnosti za manipulacije majhne, navaja naročnik, in dodaja, da manipulacij ni ugotovil. Naročnik navaja, da je na podlagi zahtevka za revizijo izbranega ponudnika vpogledal v obe ponudbi slednjega in ugotovil, da prva ponudba vsebuje pravilno baterijo. Dejstvo, da je izbrani ponudnik že v specifikacijah navedel, da ima prva ponudba srebrno oksidno baterijo, je še dodatno potrjevalo to ugotovitev, z oznako SILVER pa sta bila označena tudi vzorec minikalkulatorja v prvi ponudbi kot tudi embalaža, fiksno pripeta v ponudbo, v kateri se je nahajal ta vzorec. Naročnik je torej opravil neposredno izvedbo dokazov, ki so se nahajali v dokumentaciji, pri čemer ni potrebno, da se o tem sestavi zapisnik. Iz navedenega je naročnik z gotovostjo ugotovil, da prva ponudba vsebuje pravilne baterije ter da izbrani ponudnik ni storil napake. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da so se v minikalkulatorju v drugi ponudbi izbranega ponudnika nahajale napačne baterije, kar pa je izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudb z dne 4.5.2006 saniral, je naročnik v postopek ocenjevanja uvrstil tudi njegovo drugo ponudbo. Na podlagi teh ugotovitev je bilo mogoče sklepati, da je naročnik pri pregledu ponudb minikalkulator, ki je sodil pod prvo ponudbo, pomotoma pripisal k drugi ponudbi in obratno. V dokumentacijo je dne 7.6.2006 vpogledal tudi vlagatelj, še navaja naročnik, in dodaja, da mora naročnik v primeru, če ugotovi v zahtevku za revizijo zatrjevane kršitve, le-temu ugoditi.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka (dopis z dne 7.7.2006) je naročnik z dopisom z dne 12.7.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Uvodoma gre ugotoviti, da je pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil urejeno v ZRPJN. Ponudnik, ki meni, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil pravila javnega naročanja, lahko v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN vloži zahtevek za revizijo in zahteva, da se postopek oddaje javnega naročila delno ali v celoti razveljavi (prvi odstavek 16. člena, tretja alineja prvega odstavka 23. člena ZRPJN). O zahtevku za revizijo najprej odloči naročnik (prvi odstavek 16. člena ZRPJN), ki lahko zahtevek za revizijo zavrne, če ugotovi, da je neutemeljen, ali pa v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, če ugotovi, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Svojo odločitev naročnik sprejme v pisni obliki in jo posreduje vlagatelju zahtevka za revizijo. šele v primeru, če vlagatelj po prejemu odločitve o zahtevku za revizijo naročnika pravočasno obvesti, se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, ki o zahtevku za revizijo odloči v skladu s 23. členom ZRPJN).

Iz navedenih določil ZRPJN je razvidno, da o zahtevku za revizijo najprej odloča naročnik, ki lahko pri tem razveljavi cel postopek ali del postopka oddaje javnega naročila (npr. odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika). Zato ni mogoče pritrditi vlagatelju, ko navaja, da naročnik ne more objektivno odločati o tem, ali je res storil napako, in da bi o tem morala odločati Državna revizijska komisija, saj mu takšno pooblastilo daje sam ZRPJN, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se praviloma nadaljuje šele po končanem postopku pred naročnikom in obvestilom vlagatelja o nadaljevanju. Ob tem gre ugotoviti, da ZRPJN ne določa, kako naročnik dokumentira postopek odločanja o zahtevku za revizijo in tudi ne predpisuje pisanje zapisnikov, temveč zahteva le, da o zahtevku za revizijo pisno odloči in z odločitvijo seznani vlagatelja. Nesporno mora naročnik ob tem, ko odloča o zahtevku za revizijo, preučiti navedbe vlagatelja in dokumentacijo, svoje ugotovitve pa mora ustrezno obrazložiti v pisni odločitvi o zahtevku za revizijo. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti. Zato vlagatelju tudi ni mogoče pritrditi v delu, kjer navaja, da bi moral naročnik svoje ugotovitve navesti v posebnem zapisniku. Kot je razvidno iz dokumentacije je naročnik o zahtevku za revizijo izbranega ponudnika odločil s sklepom z dne 30.5.2006, v izreku katerega je delno razveljavil sklep o izbiri ponudb z dne 17.5.2006, za svojo odločitev pa je v obrazložitvi navedel tudi razloge, s čimer je ravnal v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

Prav tako vlagatelju ni mogoče pritrditi v delu, kjer navaja, da je naročnik z razveljavitvijo svoje prvotne odločitve o izbiri in izdajo nove odločitvi o izbiri ponudbe izbranega ponudnika prekoračil zahtevek, pri čemer bi lahko izbrani ponudnik zahteval le odškodnino, ne bi pa smel zahtevati razveljavitve prvotne odločitve o dodelitvi naročila. V primeru, ko naročnik v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN razveljavi del postopka oddaje javnega naročila, npr. odločitev o dodelitvi naročila, se namreč postopek vrne v fazo ocenjevanja in vrednotenja ponudb, v kateri lahko naročnik ponovno sprejme eno izmed odločitev, ki so navedene v drugem odstavku 25. člena, 76. členu, 77. členu in 78. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04). Ob tem gre opozoriti, da je možnost razveljavitve odločitve o dodelitvi naročila s strani samega naročnika v ZRPJN izrecno predvidena (prvi odstavek 16. člena ZRPJN), omejitev pravnega varstva le na odškodninsko sankcijo, kot to v zahtevku za revizijo predlaga vlagatelj, pa bi bila v nasprotju s pravovarstvenima direktivama (89/665 EEC in 92/13/EEC), ki takšno omejitev dopuščata le po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, ne pa tudi pred njo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala, ali je ponudbam izbranega ponudnika mogoče očitati nejasnosti pri označevanju dokumentacije oz. nepravilnosti pri njihovem dopolnjevanju.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, izdani še v neuspešno končanem odprtem postopku, določil, da variantnih ponudb ne bo upošteval (7. člen navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Vendar pa je v odgovorih na vprašanja ponudnikov pojasnil, da lahko posamezen ponudnik predloži več ponudb, pri čemer mora vsaka ponudba v celoti izpolnjevati vse pogoje iz razpisne dokumentacije, vključno s pogojem iz tretjega odstavka 8. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki določa, da mora biti del dokumentacije predložen v izvirnikih. Drugih obličnostnih zahtev naročnik za primer predložitve več ponudb s strani enega ponudnika ni predpisal. Hkrati je naročnik v odgovorih na vprašanja ponudnikov izrecno pojasnil, da baterije minikalkulatorja ne smejo biti alkalne, temveč morajo biti srebrno oksidne ali litijeve.

Kot je razvidno iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (dokument z dne 20.3.2006) je izbrani ponudnik na javnem odpiranju ponudb v odprtem postopku predložil dve ponudbi, ki ju je naročnik vpisal v tabelo pod zaporednima številkama 8 in 9 ter ju označil kot "PRVA" (ponudba pod zaporedno številko 8) in "DRUGA" (ponudba pod zaporedno številko 9). Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je izbrani ponudnik obe ponudbi predložil v ločenih ovojnicah, pri čemer je ena ovojnica označena s številko 8, druga pa s številko 9. Iz primerjave med ponudbenimi cenami iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb in obeh ponudb je razvidno, da je prva ponudba izbranega ponudnika tista, ki je bila v ovojnici z zaporedno številko 8 in vsebuje ponudbeno ceno 336.000,00 EUR brez DDV, druga ponudba pa je bila ponudba iz ovojnice, označene z zaporedno številko 9, s ponudbeno ceno 511.000,00 EUR brez DDV. Obe ponudbi sta zvezani z notarsko vrvico in zapečateni. Nadalje je iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (priloga 6) razvidno, da je slednji v prvi ponudbi ponudil minikalkulator s srebrno oksidnimi baterijami. To je razvidno tudi iz napisa "SILVER" na škatlici, ki je bila prilepljena na prvi ponudbi (tehnične specifikacije) in v kateri je vzorec minikalkulatorja. V postopku s pogajanji, ki je sledil odprtemu postopku, je izbrani ponudnik dopolnil obe ponudbi, pri čemer sta tudi obe dopolnitvi predloženi v ločenih ovojnicah. Ovojnici sta označeni, in sicer kot "AB-LINE I" in "AB-LINE II", na njunih prvih straneh pa je navedena tudi vsebina posameznih dopolnitev, pri čemer je zamenjava baterije navedena le na ovojnici, označeni z "AB-LINE II".

Tako iz samih ponudb kot tudi iz oznak dopolnitev ter njihovih vsebin je zato mogoče po mnenju Državne revizijske komisije ugotoviti, da je izbrani ponudnik v prvi ponudbi že od samega začetka ponujal srebrno oksidno baterijo in da je tudi v nadaljevanju postopka s pogajanji dopolnitve prve in druge ponudbe ustrezno označil, pri čemer je razvidno, da prve ponudbe ni dopolnjeval z drugo baterijo. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da je napako pri zamenjavi baterij treba pripisati izbranemu ponudniku. Ker Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije ni ugotovila nepravilnosti, ki bi se nanašale na označevanje ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in ker je ugotovila, da slednji v prvi ponudbi (ki je bila tudi izbrana kot najugodnejša) že od samega začetka ponuja z vidika zahtev razpisne dokumentacije ustrezno srebrno oksidno baterijo, je v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija še pripominja, da je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. V skladu s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Državna revizijska komisija odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve, za katere vlagatelj navede dejstva in predloži dokaze. Ker je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, mora vsebovati konkretne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, katerim domnevnim kršitvam vlagatelj oporeka oz. katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Zato se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do vlagateljevih navedb, da obstaja dvom glede tega, ali gre za napako ali pa je izbrani ponudnik z manipulacijo spravil naročnika v zmoto, saj zgolj ugibanje o možnosti manipulacij ne more biti podlaga za presojo Državne revizijske komisije.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko tega izreka.


Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 25.7.2006


predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Banka Slovenije, Slovenska 35, Ljubljana
- Odvetnik Andrej Stanovnik, Resljeva 26, Ljubljana
- AB LINE d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran