018-261/2006 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič predsednice senata ter članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup medicinskih plinov in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MESSER SLOVENIJA d.o.o., Jugova 20, Ruše, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55 b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška c. 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila dne 24.07.2006 soglasno

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 3.2.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 13, z dne 10.2.2006, pod številko objave Ob-2978/06.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 18.07.2006, v katerem navaja, da dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila ni mogoče šteti kot obrazloženo obvestilo, saj je v bistvu "kompilacija" različnih odločitev različnih organov v postopku oddaje javnega naročila.
Podredno in iz previdnosti pa vlagatelj še opozarja, da je sam v prvotnem revizijskem postopku zatrjeval več razlogov, iz katerih bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika Linde Plin d.o.o., Bukovžlak 65/b, Celje izločiti kot nepravilno in pri katerih še vedno vztraja. Naročnik je predlogu vlagatelja ugodil iz enega izmed razlogov, ki jih je le-ta navajal v zahtevku za revizijo, v nadaljevanju postopka pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da zadevni razlog ni utemeljen. Vlagatelj meni, da mora naročnik v nadaljevanju postopka znova obravnavati in pojasniti razloge, ki jih je vlagatelj navajal v svojem zahtevku za revizijo:
1. izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih referenc oz. dokazil o tem, da dobavlja tekoči kisik v količinah nad 10 ton letno vsaj trem zdravstvenim ustanovam EU,
2. izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih referenc oz. dokazil o tem, da dobavlja tekoči dušikov oksidul v količinah nad 1 tono letno vsaj trem zdravstvenim ustanovam EU,
3. izbrani ponudnik ni predložil dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev za svoje podizvajalce, ki skrbijo za prevoz tekočih plinov v cisternah, čeprav se javno naročilo v pretežnem delu nanaša na dobavo tekočih plinov v cisternah,
4. izbrani ponudnik tudi ni predložil nobene dokumentacije za svojega podizvajalca za prevoz tekočega helija; iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da naj bi le-ta za prevoz tega plina angažiral prevoznika iz tujine, sicer družbo v okviru koncerna LINDE, ki pa je samostojna pravna oseba in jo je kot tako treba šteti za podizvajalca, za katerega bi moral ponudnik predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev,
5. izbrani ponudnik ni predložil nobenih dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev za podizvajalca za vzdrževanje in testiranje jeklenk, hkrati pa je zamolčal, da nima koncesije za izvajanje atestov jeklenk, zaradi česar takšnega atestiranja, ki je po zakonu obvezno, sam ne more izvajati. Za to torej potrebuje najetega podizvajalca, za katerega pa izbrani ponudnik ni predložil nobene zahtevane dokumentacije po obrazcu 01.
6. izbrani ponudnik ni predložil listine, kot jo zahteva razpisne dokumentacija na str. 29, tč. 8a) - podroben opis vsebine predmeta ponudbe v skladu s strokovnimi zahtevami naročnika, pač pa je predložil zgolj nekakšen elaborat.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila oz. dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je z dopisom z dne 20.07.2006 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika in nima suspenzivnega učinka in dovoli, da naročnik podpiše pogodbo z izbranim ponudnikom. Po mnenju naročnika vložen revizijski zahtevek predstavlja zlorabo instituta revizije, saj poskuša vlagatelj zavlačevati s postopkom. Vlagatelj, ki je oddal nepravilno ponudbo in je trenutni dobavitelj blaga, ki je predmet razpisa, skuša preprečiti sklenitev pogodbe in podaljšati dobavo naročniku. Ker je naročnik na podlagi javnega naročila uspel znižati cene za približno 25%, kar znaša na letni ravni okoli 30 mio SIT, so škodljive posledice zadržanja nadaljevanja v smislu oškodovanja javno finančnih sredstev očitne.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovemu predlogu, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika do odločitve Državne revizijske komisije (prvi odstavek 11. člena ZRPJN). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je tako prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje. Ob tem mora Državna revizijska komisija upoštevati, da je namen določbe prvega odstavka 11. člena ZRPJN, v skladu s katero ima vložen zahtevek za revizijo ex lege suspenzivni učinek, ponudnikom zagotoviti učinkovito pravno varstvo, zato mora ob odločanju o predlogu za nezadržanje postopka oceniti tudi, na kakšen način bi morebitno nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vplivalo na pravico ponudnika do zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija v konkretni zadevi ugotavlja, da je naročnik v svojem predlogu sicer navajal razloge za ugoditev le-temu, pri čemer pa s podanimi argumenti ni uspel izkazati, da bi bilo razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila,v prid ugoditvi njegovemu predlogu. Iz obrazložitve naročnikovega predloga in ostale razpoložljive dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bile podane posebne ali izredne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, vsekakor pa okoliščine, na katere se v obravnavanem primeru sklicuje naročnik, niso pogojene z objektivnimi razlogi, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati, temveč so posledica njegovega ravnanja. Zgolj navedba naročnika, da je na podlagi izvedenega javnega naročila uspel znižati cene za približno 25%, kar naj bi znašalo na letni ravni okoli 30 mio SIT (pri čemer naročnik ne pojasni, v primerjavi s čim/kom je uspel zagotoviti nižje cene, prav tako pa za naveden podatek ne posreduje nikakršnih dokazov), po mnenju Državne revizijske komisije ne utemeljuje izdaje zahtevanega sklepa, saj navedeno ne predstavlja težko popravljive ali nepopravljive škode.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija naročnikov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.07.2006


Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije






























Vročiti:

- Klinični center Ljubljana, Zaloška c. 2, Ljubljana
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55 b, Ljubljana
- Linde Plin d.o.o., Bukovžlak 65/b, Celje
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran