018-228/2006 Energetika Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članice Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvan kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi "izvedba interierske prenove desnega dela 2. in 3. nadstropja in jedra poslovne stavbe na Verovškovi 70 v Ljubljani" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje LESNINA MG OPREMA d..d., Parmova 53, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55B, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17.07.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28.09.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št.: VOD-27/05, za izvedbo interierske prenove desnega dela 2. in 3. nadstropja in jedra poslovne stavbe na Verovškovi 70 v Ljubljani ter v Uradnem listu RS, št. 97/05, z dne 04.11.2005, pod številko objave Ob-29896/05 objavil javni razpis po odprtem postopku. Naročnik je prejel tri ponudbe, ki jih je zavrnil kot nepravilne ter s sklepom št.: VOD-27/05, z dne 20.12.2005, odločil, da bo predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji po predhodni objavi v skladu s tretjim odstavkom 20.člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Dne 27.01.2006 je naročnik sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, št.: VOD-09/06 P, ter javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 13/06, z dne 10.02.2006, pod številko objave Ob-2739/06, na katerega je prejel šest ponudb, za katere je po pregledu ugotovil, da so nepravilne in nesprejemljive. Naročnik je dne 28.03.2006 sprejel sklep, da se javno naročilo ne odda ter se postopek oddaje javnega naročila nadaljuje po postopku s pogajanji po predhodni objavi. ter da bo v pogajanja vključil vse ponudnike, ki so v tem postopku predložili soje ponudbe. Dne 21.04.2006 je naročnik sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi, št.: VOD-29/06 P, ter dne 26.04.2006 posredoval potencialnim ponudnikom povabilo k oddaji ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 17.05.2006, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je dne 23.05.2006 sprejel sklep o oddaji javnega naročila, št.: VOD-29/06 P, ki ga je ponudnikom posredoval z obrazloženim obvestilom, z dne 25.05.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje KOMIN INŽENIRING, d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 25.05.2006 zaprosil naročnika za pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki ga je naročnik omogočil dne 29.05.2006. Vlagatelj je z dopisom, z dne 30.05.2006, zaprosil za ponoven pregled dokumentacije izbranega ponudnika, ki je bil izveden dne 01.06.2006.

Vlagatelj je dne 05.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi javni razpis v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika ter v ponovljenem postopku izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno in izmed popolnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila, vlagatelju pa prizna stroške revizijskega postopka v zaznamovani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni v skladu z zahtevami naročnika iz javnega naročila, zato bi morala biti izločena kot nepopolna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 4.1.2. Reference iz naslova izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri) določil, da bo kot reference upošteval in priznal reference za že izvedena dela izvajanja notranje ureditve prostorov upravnih in pisarniških stavb (skupine 122 po enotni klasifikaciji objektov) - izdelava stavbnega in drugega pohištva po meri v vrednosti nad 30.000.000,00 SIT, pri čemer je moral ponudnik imeti vsaj 5 takšnih referenc, sicer je njegova ponudba izločena. Vlagatelj po pregledu referenc, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ugotavlja, da le-ta ni predložil 5 referenc, ki bi ustrezale zahtevam naročnika. Referenca RS, Ministrstvo za finance, DURS - Posebni davčni urad, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, v višini 31 mio SIT, ni pravilno izpolnjena, ker ni navedena kontaktna oseba in telefonska številka, zato je ni mogoče upoštevati. Poleg tega izbrani ponudnik v navedeni vrednosti ni izvedel zgolj stavbno in drugo pohištvo po meri, ampak je v tej vrednosti upoštevano tudi serijsko pohištvo (stoli itd), tako da vrednost stavbnega in drugega pohištva, izdelanega po meri, ne dosega vrednosti 30 mio SIT. Izbrani ponudnik je predložil tudi 3 reference Holdinga slovenskih železnic, ki ne zadovoljujejo kriterijev naročnika in sicer prvo v vrednosti 32.458.000,00 SIT (oprema poslovne stavbe na Kolodvorski 11 v Ljubljani, vključno z montažo kuhinje in opreme), drugo v vrednosti 30.288.000,00 SIT (dobava pohištvene in druge opreme) in tretjo za dobavo in montažo kuhinje in opreme. Pri prvih dveh navedenih referencah izbrani ponudnik ni dokazal, da vrednost izdelanega stavbnega in drugega pohištva po meri dosega vrednost nad 30 mio SIT, medtem ko tretje reference, ki se nanaša na montažo kuhinje in opreme kuhinje, ni mogoče šteti za zahtevano referenco iz razloga, ker montaža kuhinje in opreme kuhinje sploh ne sodi pod klasifikacijo stavbnega in drugega pohištva po meri (skupina 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov -CC - SI struktura - Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Ur. l. RS, št. 33/2003). Zlasti pri drugi referenci istega naročnika je povsem jasno, da vrednost izdelanega stavbnega in drugega pohištva ni mogla dosegati vrednosti 30 mio SIT, saj je vrednost referenčnih del povsem na meji 30 mio SIT, pri čemer je v dobavljeni opremi zagotovo tudi serijska oprema, to je serijski stoli, česar pa ni mogoče šteti kot pohištvo po meri. Glede na navedeno izbrani ponudnik nima obveznih 5 veljavnih referenc, zato bi morala biti njegova ponudba izločena iz nadaljnjega ocenjevanja.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da izbrani ponudnik na ponudbeni specifikaciji ni označil proizvajalca serijske opreme, kot to zahteva naročnik v točki 3.3.9. razpisne dokumentacije, iz katere izhaja, da mora ponudnik v prilogi 22 predložiti ustrezno dokumentacijo za ponujeno serijsko opremo, iz katere bo razviden proizvajalec, tip, vrsta in opis ter slika oz. fotografija ponujene serijske opreme.

Po navedbi vlagatelja zavarovalna polica izbranega ponudnika zavaruje zgolj dela zavarovanca iz vpisane dejavnosti "visoke in nizke gradnje ter instalacijska dela in dokončna dela v gradbeništvu za število zaposlenih 7", zavarovalno kritje po predloženi polici izbranega ponudnika pa ne obsega tudi odgovornosti za škodo iz naslova montažnih del za podizvajalce oz. kooperante izbranega ponudnika, zaradi česar ne ustreza zahtevanim kriterijem. Polici izbranega ponudnika niso priloženi splošni pogoji zavarovanja, ki so sestavni del zavarovalne police.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nepravilne zaradi neobičajno nizke cene v sklopu serijske opreme. Glede na določbo 53. člena ZJN-1 bi moral naročnik, ko je ugotovil, da cena ponujene opreme v enem od sklopov izbranega ponudnika bistveno odstopa od ponudb vseh ostalih ponudnikov, izbranega ponudnika pozvati na dodatno obrazložitev, česar pa naročnik ni storil, čeprav se je tako celo sam zavezal v razpisni dokumentaciji (točka 2.7.2. Cene).

Vlagatelj je priglasil naslednje stroške revizijskega postopka: zahteva za revizijo (tar.št. 28 Odv. tarife) 2000 točk, obvestilo Uradu 20 točk, sestanek s stranko 50 točk, poročilo stranki 20 točk, vse povečano za 20 % DDV, skupaj torej 281.398,00 SIT, ter taksa za revizijo 100.000,00 SIT in stroški zavarovalne police 1.209.840,00 SIT.

Naročnik je dne 23.06.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa glede izpodbijanja kot nepravilnih štirih od sedmih predloženih referenc izbranega ponudnika naročnik navaja, da je v točki 3.3.8. razpisne dokumentacije določil, da mora imeti ponudnik vsaj pet ustreznih referenc, sicer bo izločen iz nadaljnjega ocenjevanja. Glede navedbe vlagatelja, da je neustrezna referenca RS, Ministrstva za finance, DURS, kjer ni navedene kontaktne osebe in telefonske številke, naročnik navaja, da gre za nebistveno pomanjkljivost, ki ne vpliva na enakovrednost vseh ponudb, zato si je v skladu s šestim odstavkom točke 2.14. razpisne dokumentacije pridržal pravico do sprejetja te reference. Glede izpodbijanja ustreznosti reference v vrednosti 31 mio SIT, ki naj bi poleg stavbnega in drugega pohištva vključevala tudi serijsko pohištvo (stole), naročnik navaja, da je izbrani ponudnik na ustreznem obrazcu predložil pisno potrdilo investitorja referenčnega objekta, iz katerega izhaja, da je izdelal stavbno in drugo pohištvo po meri v vrednosti 31 mio SIT, zato ne dvomi, da potrdilo z žigom potrjuje resnično stanje stvari. Tudi vlagatelj svoje navedbe podaja le pavšalno in jih z ničemer ne izkaže. Naročnik navaja, da je vse tri izpodbijane reference s strani Holdinga slovenskih železnic preveril v smislu zahtev točke 3.3.8. razpisne dokumentacije in ugotovil, da so bila vsa referenčna dela izvedena na poslovni stavbi na Kolodvorski 11 v Ljubljani, ki spada med upravne in pisarniške stavbe oziroma v skupino 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov, CC-SI struktura po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003). V vseh treh primerih je izbrani ponudnik predložil potrdilo investitorja referenčnega objekta, kjer je ta potrdil, da vrednost zgolj stavbnega in drugega pohištva po meri presega zahtevanih 30 mio SIT. Naročniku so zato nerazumljive domneve vlagatelja, ko trdi, da je v vrednosti referenčnih del zagotovo vključena tudi serijska oprema oziroma da izbrani ponudnik ni dokazal vrednosti stavbnega in drugega pohištva po meri nad 30 mio SIT, saj je namen potrdila investitorja referenčnega objekta izkazati prav to dejstvo. V zvezi s tem naročnik še navaja, da ravno vlagatelj z ničemer ni potrdil svojih domnev, ampak zgolj izraža dvom o možnosti preverjanja referenc na način, kot ga je določil naročnik. Trditev, da montaža kuhinje in opreme ne sodi pod klasifikacijo izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri ter da je zato tudi tretja referenca, potrjena s strani Holdinga slovenskih železnic, neveljavna, pa je sama po sebi nejasna. Po zgoraj navedeni uredbi, ki jo v tem smislu navaja tudi vlagatelj, se klasificirajo zgolj objekti, kjer se referenčna dela izvajajo, ne pa sama referenčna dela, zato ni mogoče reči, da kuhinja ne spada pod zahtevano klasifikacijo. Dobava in montaža kuhinje se je torej izvedla na objektu, ki spada pod ustrezno klasifikacijo (skupino 122), ali gre pri tem za stavbno in drugo pohištvo po meri, pa je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. V tem primeru je naročnik pridobil zahtevano potrdilo, kjer je navedeno prav to, več pa v razpisni dokumentaciji niti ni zahteval.

Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da izbrani ponudnik ni označil proizvajalca serijske opreme, kar pa ni pogoj po točki 3.3.9., kjer je naročnik določil zgolj, da mora ponudnik predložiti ustrezno dokumentacijo za ponujeno serijsko opremo, iz katere bo razviden proizvajalec. Izbrani ponudnik je takšno dokumentacijo predložil, saj je proizvajalec serijske opreme razviden tako iz same slike, predvsem pa iz šifre ponujene serijske opreme, skratka iz predložene dokumentacije, naročnik pa ni zahteval, kot zmotno zaključuje vlagatelj, da ponudniki izrecno navedejo proizvajalca.

Izbrani ponudnik je predložil odgovornostno zavarovalno polico iz dejavnosti za poškodbe oseb in stvari z razširitvijo zavarovanja za poškodbe na zgradbi v višini 10.000.000,00 SIT, s čimer je v celoti izpolnil zahteve naročnika iz točke 3.3.4.razpisne dokumentacije, predložena zavarovalna polica pa vsebuje tudi zavarovanje za poškodbo stvari, kar pa je celo več od podane zahteve naročnika. Naročnik zato zavrača trditve vlagatelja, da zavarovalna polica izbranega ponudnika ne ustreza zahtevanim kriterijem, ker ne obsega odgovornosti za škodo iz naslova montažnih del za podizvajalce, saj naročnik ni nikjer zahteval zavarovanja odgovornosti za podizvajalce, ampak zgolj za izvajalce del. Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, da zavarovalni polici izbranega ponudnika niso priloženi splošni pogoji zavarovanja, saj je naročnik izrecno zahteval zgolj predložitev kopije veljavne zavarovalne police, v kolikor pa bi želel še predložitev splošnih pogojev, ki veljajo za posamezno zavarovalno polico, bi to tudi posebej zahteval. Sicer pa je oznaka veljavnih splošnih pogojev vselej navedena na zavarovalnih policah in si jih naročnik po potrebi in želji kadarkoli lahko priskrbi na zavarovalnici.

Naročnik zavrača tudi trditev vlagatelja, da je cena serijske opreme izbranega ponudnika nerealna oziroma da opreme po ponujeni ceni ni mogoče dobaviti ter bi zato naročnik moral ravnati skladno z določilom 53. člena ZJN-1. Inštituta neobičajno nizke cene se lahko posluži zgolj naročnik sam, zakon pa neizbranemu ponudniku ne daje možnosti zahtevati od naročnika, naj preveri cene drugih ponudnikov, niti ne more zahtevati izločitve ponudbe z domnevno neobičajno nizko ceno. Naročnik je v konkretnem primeru presodil, da izbrana ponudba ne vsebuje neobičajno nizkih cen, zato tudi ni zaprosil za obrazložitev posameznih postavk cene.

Naročnik tudi ne priznava povrnitve stroškov za pridobitev zavarovalne police, saj to ni strošek vložitve revizijskega zahtevka, ampak je to del stroška priprave ponudbe, katerega so imeli vsi ponudniki, ki so predložili ponudbo. Poleg tega je zavarovalna polica, ki jo je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, narejena na podlagi predvidene letne realizacije, ki je bistveno večja kot je dejanska oddana vrednost naročila. Prav tako lahko v primeru nižje realizacije oziroma nepridobitve naročila dobi povrnjeno preveč plačano akontacijo premije, kar je razvidno iz splošnih pogojev zavarovalnice, ki mu je izdala zavarovalno polico.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 29.06.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ter da vztraja pri vseh svoji dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dopisom, št.: 4001-VOD-29/06 P-557/174009, z dne 04.07.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, uvodoma ugotavlja, da ZJN-1 ne določa pojma "popolna ponudba", ampak je v 13. točki 3. člena tega zakona navedena definicija "pravilne ponudbe", zato je na podlagi vsebine revizijskih navedb štela, da se vlagateljevi očitki nanašajo na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.

Iz razpisne dokumentacije naročnika je razvidno, da je le-ta med zahtevanimi pogoji po 42.a členu ZJN-1 v točki 3.3.8. Reference iz naslova izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri - prilogi 14/1 in 14/2 določil naslednje:
"Ponudnik mora predložiti reference za že izvedena dela izvajanja notranje ureditve prostorov upravnih in pisarniških stavb (skupina 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov - CC-SI struktura - Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS št. 33/2003 in nasl.) izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri - v vrednosti nad 30.000.000,00 SIT. Upoštevala se bodo izvedena dela od leta 2000 dalje.
Ponudnik mora v referenčni tabeli (priloga 14/1) navesti naziv investitorja referenčnega objekta, naziv in vrsto objekta, lokacijo, opredeliti vrednost in leto izvedbe del ter predložiti potrdilo investitorja referenčnega objekta (priloga 14/2), s katerim potrjuje, da je dela opravil kvalitetno in v pogodbenem roku. Navedenih referenc brez pisnega potrdila investitorja referenčnega objekta ne bomo upoštevali.
Ponudnik mora imeti vsaj 5 (pet) referenc, sicer bo izločen iz nadaljnjega ocenjevanja.
Upoštevane bodo samo reference ponudnika brez referenc prijavljenih podizvajalcev.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji med merili za izbiro najugodnejše ponudbe, točki 4.1.2. Reference iz naslova izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri - največ 5 točk, določil naslednje:
"Po tem merilu se bodo merile reference za že izvedena dela izvajanja notranje ureditve prostorov upravnih in pisarniških stavb (skupina 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov - CC - SI - Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS št. 33/2003 in nasl.) - izdelave stavbnega in drugega pohištva po meri - v vrednosti nad 30.000.000,00 SIT. Upoštevala se bodo izvedena dela od leta 2000 dalje. Referenca brez potrdila investitorja referenčnega objekta se ne bo upoštevala. Upoštevane bodo samo reference ponudnika brez referenc prijavljenih podizvajalcev.".

V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja, da referenca RS, Ministrstva za finance, DURS - Posebni davčni urad, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, v višini 31 mio SIT, ni pravilno izpolnjena, ker ni navedena kontaktna oseba in telefonska številka, zato je ni mogoče upoštevati, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je navedeno potrdilo investitorja referenčnega objekta (priloga 14/2) sicer v celoti izpolnjeno, datirano, žigosano ter podpisano s strani odgovorne osebe investitorja referenčnega objekta, ni pa navedena kontaktna oseba investitorja referenčnega objekta in telefonska številka, kot navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija je pri preveritvi utemeljenosti navedenega očitka vlagatelja sledila navedbi naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, da gre za nebistveno pomanjkljivost, ki ne vpliva na enakovrednost vseh ponudb, zato v skladu s šestim odstavkom točke 2.14 razpisne dokumentacije te reference ni izločil. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, šestem odstavku točke 2.14 določil naslednje: "Naročnik si pridržuje pravico, da sprejme ali zavrne nebistvene pomanjkljivosti, spremembe ali odstopanja v ponudbeni dokumentaciji glede na svojo presojo o enakovrednosti vseh ponudb.". Naročniku torej pri sprejemu navedene reference kot pravilne ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije. V kolikor pa vlagatelj smatra, da je ravnanje naročnika, vezano na citirano določilo razpisne dokumentacije, nepravilno, je njegova revizijska navedba pravno formalno prepozna (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN). Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost vlagateljevega očitka, da referenca RS, Ministrstva za finance, DURS - Posebni davčni urad, Gospodinjska ulica 8, Ljubljana, v višini 31 mio SIT ne vključuje zgolj stavbnega in drugega pohištva po meri, ampak je v tej vrednosti upoštevano tudi serijsko pohištvo (stoli itd), tako da vrednost stavbnega in drugega pohištva, izdelanega po meri, ne dosega vrednosti 30 mio SIT. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta predložil s strani odgovorne osebe podpisano in žigosano potrdilo investitorja referenčnega objekta (priloga 14/2) za opremo poslovnih prostorov z navedbo, da je izvedel investicijo s področja izvajanja notranje ureditve prostorov upravnih in pisarniških stavb (skupina 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov - CC-SI struktura) - izdelavo stavbnega in drugega pohištva po meri v vrednosti 31.000.000,00 SIT. S predložitvijo navedenega potrdila je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo razpisne dokumentacije glede izvedbe stavbnega in drugega pohištva po meri v vrednosti nad 30.000.000,00 SIT. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj očitka o nepravilnosti navedene reference ni dokazal. Skladno z določili 4. in 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN mora namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve dokazujejo. V konkretnem primeru je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel zgolj dvom v pravilnost predložene reference oziroma domnevno kršitev, ni pa navedel dejstev in dokazov, s katerimi bi domnevno kršitev tudi dokazal. Državna revizijska komisija je zato na podlagi določil 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 9602, 2/04 ) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN pri preveritvi utemeljenosti obravnavane revizijske navedbe upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ter vlagateljev očitek o nepravilnosti reference zavrnila kot neutemeljen.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da sta potrdili investitorja referenčnega objekta (obrazec 14/2) Holdinga slovenskih železnic, Kolodvorska 11, Ljubljana za pohištveno opremo - pisarne in opremo in dobavo pohištvene opreme v upravni stavbi v vrednosti nad 30.000.000,00 SIT z navedbo, da je bila investicija izvedena z izdelavo stavbnega in drugega pohištva, pravilno izpolnjeni in podpisani s strani odgovorne osebe. Izbrani ponudnik je s predložitvijo teh referenčnih potrdil izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi v tem primeru svojih očitkov glede nepravilnosti referenc Holdinga slovenskih železnic, Ljubljana, ni dokazal, ampak je izrazil zgolj dvom v pravilnost teh referenc glede na zahteve razpisne dokumentacije, zato je tudi v tem delu zahtevek za revizijo, upoštevaje pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrnila kot neutemeljen.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da reference Holdinga slovenskih železnic, Ljubljana, ki se nanaša na montažo kuhinje in opreme kuhinje, ni mogoče šteti za zahtevano referenco iz razloga, ker montaža kuhinje in opreme kuhinje sploh ne sodi pod klasifikacijo stavbnega in drugega pohištva po meri v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije: skupina 122 po enotni klasifikaciji vrst objektov - CC - SI struktura - Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/2003; v nadaljnjem besedilu: Uredba), je Državna revizijska komisija najprej preverila relevantna določila navedene Uredbe. Uredba v 5. členu določa pravila za razvrščanje objektov, kjer je med drugim navedeno naslednje:
"(1) Objekti se razvrščajo glede na pretežen namen uporabe.
(2) Enota razvrščanja je posamezen objekt kot celota.
(4) Kadar gre za večnamenski objekt, ga je treba razvrstiti kot enotno klasifikacijsko enoto, po njegovem pretežnem namenu.".

V skladu z določili Uredbe spadajo v skupino 122 upravne in pisarniške stavbe. Iz potrdila investitorja referenčnega objekta (priloga 14/2), ki ga je potrdil Holding slovenskih železnic, Ljubljana za montažo kuhinje z opremo, je razvidno, da so bila investicijska dela izvedena v kolodvorski restavraciji Lipa, ki je sestavni del Železniške postaje Ljubljana. V skladu z Uredbo pa so stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij, v katere se uvrščajo postaje, terminali itd., klasificirane v skupini 124. Iz navedenega sledi, da investicija - montaža kuhinje z opremo ni bila izvedena v upravni in pisarniški stavbi, ki sodi v skupino 122, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija glede na navedeno dejansko stanje ugotavlja, da je vlagateljeva revizijska navedba, da reference, ki se nanaša na montažo kuhinje z opremo, ni mogoče šteti za pravilno referenco v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, utemeljena. Naročnik navedene reference ne bi smel priznati izbranemu ponudniku kot pravilne. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz točke 3.3.8. razpisne dokumentacije, na podlagi katerega je moral ponudnik izkazati vsaj pet referenc. Naročnik je namreč izbranemu ponudniku priznal sedem referenc, zato ima izbrani ponudnik kljub izločitvi ene reference v tem revizijskem postopku še vedno zadostno število veljavnih referenc za izpolnitev citiranega pogoja.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 3.3.9. Dokumentacija za serijsko opremo - priloga 22 določil, da ponudniki izpolnijo naslednjo zahtevo:
"Ponudnik mora v prilogi 22 predložiti ustrezno dokumentacijo za ponujeno serijsko opremo, iz katere bo razviden proizvajalec, tip, vrsta in opis ter slika oziroma fotografija ponujene serijske opreme.".

Glede na citirano določilo razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni zahteval, da ponudnik navede oziroma označi proizvajalca serijske opreme, kot to zatrjuje vlagatelj, ampak je zahteval le, da mora biti iz predložene dokumentacije za ponujeno serijsko opremo razviden proizvajalec. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevka za revizijo sledila navedbi naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da je proizvajalec serijske opreme razviden iz predložene dokumentacije in sicer tako iz slike, predvsem pa iz šifre ponujene serijske opreme, navedene v prilogi 22. Državna revizijska komisija poudarja, da od ponudnika ni mogoče zahtevati več, kot to določa razpisna dokumentacija, zato priloge 22, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni mogoče šteti za nepravilno. Državna revizijska komisija je zato v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Zavarovanje odgovornosti je naročnik določil v točki 3.3.4. razpisne dokumentacije naslednje:
"Ponudnik mora imeti urejena naslednja zavarovanja:
- zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam (skladno s 33. členom ZGO-1);
- zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec (zavarovanec) gradi oz. dela na njem (skladno s 33. členom ZGO-1).
Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja mora ponudnik predložiti kopijo veljavne zavarovalne pogodbe in / ali police.".

Iz zavarovalne police št.: 01 276034, ki jo je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, je razvidno, da ima sklenjeno naslednje zavarovanje:
"1. Zavaruje se odgovornost zavarovanca iz dejavnosti - gradbena dela;
2. Enotna zavarovalna vsota za škodo na osebah in stvareh za posamezni škodni dogodek - 10.000.000 SIT;
3. Obračun premije: 7 zaposlenih.".
Iz zavarovalne police št.:1001080987 pa je razvidno naslednje zavarovanje:
"Zavaruje se splošna civilna odgovornost izvajalca del - zakonska odgovornost zavarovanca z razširitvijo kritja na škode, povzročene na objektu, na katerem se izvajajo dela - obstoječi objekt. Dejavnost zavarovanca: visoke in nizke gradnje ter instalacijska in dokončna dela v gradbeništvu (4NR). št. zaposlenih: 7.".

Kot je razvidno iz predloženih zavarovalnih polic izbranega ponudnika, je le-ta izpolnil zahteve naročnika glede zavarovanja odgovornosti, določenega v točki 3.3.4. razpisne dokumentacije. Revizijski navedbi vlagatelja, da zavarovalna polica izbranega ponudnika ne ustreza zahtevanim kriterijem, ker ne obsega odgovornosti za škodo iz naslova montažnih del za podizvajalce, pa ni mogoče slediti, saj naročnik tega v razpisni dokumentaciji ni zahteval. V skladu s 46. členom ZJN-1 lahko namreč naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev dokažejo tudi podizvajalci, v tem primeru pa mora biti izpolnjevanje pogojev dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Naročnik je v točki 2.5.2. razpisne dokumentacije (Prijavljeni podizvajalci) zapisal naslednje:
"V kolikor ponudnik nastopa s podizvajalci, mora poleg pogodbe o medsebojnem sodelovanju predložiti še dokumente iz točke 3.1. te razpisne dokumentacije za prijavljene podizvajalce.".
V točki 3.1. razpisne dokumentacije je naročnik zahteval predložitev pogojev po prvem odstavku 42. člena ZJN-1, zato so prijavljeni podizvajalci morali te dokumente obvezno predložiti, da se je ponudba štela kot pravilna. Naročnik pa v točki 3.3.4. razpisne dokumentacije (Zavarovanje odgovornosti) ni zahteval predložitev zavarovalne police tudi za podizvajalce oziroma ni zahteval zavarovanja odgovornosti za podizvajalce ampak le za ponudnika. Naročnik v točki 3.3.4. razpisne dokumentacije tudi ni zahteval predložitev splošnih pogojev zavarovanja, ampak je kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja o zavarovanju odgovornosti zahteval predložitev kopije veljavne zavarovalne pogodbe ali police. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da od ponudnika ni mogoče zahtevati, da ponudbi priloži tudi druge dokumente, ki jih naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, ne glede na to, da bi bili določeni dokumenti morda celo potrebni ali da so drugi ponudniki take dokumente predložili. Ker je torej izbrani ponudnik izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, določene v točki 3.3.4., je Državna revizijska komisija tudi v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek vlagatelja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil kot nepravilne zaradi neobičajno nizke cene v sklopu serijske opreme, s čimer naj bi kršil 53. člen ZJN-1. Državna revizijska komisija je vlagateljevo navedbo presojala z vidika prava javnih naročil, ki nizkih cen na splošno ne prepoveduje (kot tudi ne konkurenčno pravo). Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja. Zagotovitev konkurenčnosti omogoča spoštovanje načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), ki naročnika zavezuje, da z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotovi, da je poraba sredstev za naročnika kar najbolj gospodarna, saj je nizka cena eden od bistvenih elementov konkurenčnosti posamezne ponudbe.

ZJN-1 v prvem in drugem odstavku 53. člena določa:
"(1) Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni.
(2) Naročnik lahko zahteva obrazložitev, ki mora biti oprta na objektivno podlago, kar zadeva ekonomiko načina gradnje, proizvodnje ali izbranih tehničnih rešitev, izjemno ugodne pogoje, ki jih ima ponudnik pri izvajanju naročila, ali izvirnost izdelka, storitve ali izvedbo gradnje.".

Iz citiranih določil ZJN-1 je razvidno, da zakon ne določa, katera cena je neobičajno nizka in to prepušča poslovni odločitvi naročnika. Naročnika zakon tudi ne obvezuje, da mora od ponudnika, ki ponudi nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora v skladu s pravili 53. člena ZJN-1 ravnati takrat, kadar sta za to izpolnjena dva pogoja in sicer: da je ponudbena cena neobičajno nizka ter da je naročnik odločen zavrniti ponudbo zaradi neobičajno nizke cene. Navedeno zakonsko določilo ščiti ponudnika, ki za izvedbo javnega naročila ponudi nizko ceno, ki mora biti ob izpolnjevanju vseh zahtev razpisne dokumentacije v skladu s temeljnim načelom javnega naročanja gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev cilj vsakega postopka oddaje javnega naročila. Če torej ponudbena cena zbuja dvom o možnosti in kakovosti izvedbe javnega naročila in želi naročnik tako ponudbo zavrniti, mora pred tem ta dvom odpraviti in od ponudnika zahtevati obrazložitev ter na ta način ugotoviti, ali je oziroma ni taka cena posledica napačne ponudnikove presoje ali napačnega razumevanja razpisne dokumentacije ali napake v ponudbi. Postopek s preverjanjem "neobičajno nizkih cen" je torej namenjen varstvu ponudnika (in ne naročnika) v primerih, če bi naročnik želel izločiti njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja zato, ker je ponujeno ceno ocenil kot "neobičajno nizko".

V konkretnem primeru naročnik ni ocenil, da bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika v segmentu serijske opreme neobičajno nizka, kar bi negativno vplivalo na izvedbo in kakovost izvedbe javnega naročila, zato ponudbene cene ni preverjal skladno z določili 53. člena ZJN-1 in določilom točke 2.7.2. razpisne dokumentacije. Naročnik je v skladu z merili za izbiro najugodnejše ponudbe izbral ponudbo izbranega ponudnika, kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Ker je oblikovanje ponudbene cene avtonomna pravica vsakega ponudnika, ki ponudbeno ceno ob izpolnitvi vseh zahtev razpisne dokumentacije oblikuje v skladu s svojimi poslovnimi odločitvami tako, da doseže tržno konkurenčno ponudbeno ceno, ki zagotavlja kakovostno izvedbo javnega naročila, naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določilo 53. člena ZJN-1, ker je z vidika gospodarnejše porabe javnih sredstev izbral ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato zahtevek za revizijo v tem delu zavrača kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1 in razpisne dokumentacije, ki jih v zahtevku zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.07.2006


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Verovškova 70, Ljubljana
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55B, Ljubljana
- KOMIN INŽENIRING, d.o.o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran