018-230/2006 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3, 78/2006; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vide Kostanjevec kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za izvedbo naročila čiščenja v upravnih zgradbah in četrtnih skupnostih ter na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj Manicom, d. o. o., Povšetova ulica 65, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in vlagatelj Valina, družba za vzdrževanje in čiščenje, d. o. o., štepanjska cesta 22/b, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 8. 2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 023-36/06-27, z dne 6. 6. 2006, v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2.

2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 023-36/06-27, z dne 6. 6. 2006, v delu, ki se nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1.

3. Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 541.220 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

4. Naročnik mora povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 520.488 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 16. 2. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 023-36/06-8, javno naročilo pa je razdelil v tri sklope. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 40/2006, z dne 14. 4. 2006, pod številko objave Ob-10739/06, in tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropske unije, 2005/S 73-076507, z dne 14. 4. 2005.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 023-36/06-8, z dne 26. 5. 2006, je razvidno, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb. Naročnik je po pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 023-36/06-27, z dne 6. 6. 2006, v njem pa je navedel, da se kot najugodnejša ponudba za sklopa 1 in 2 izbere ponudba ponudnika Panta Rhei, d. o. o., Hrastovec 5, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 3 pa ponudba prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 12. 6. 2006, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (sklopa 1 in 2). Naročnik je vpogled omogočil 14. 6. 2006, sam vpogled pa je dokumentiral z zapisnikom.

Drugi vlagatelj je prek pooblaščenca z dopisom, z dne 14. 6. 2006, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbe drugih ponudnikov. Naročnik je omogočil vpogled 21. 6. 2006, vpogled pa je dokumentiral z zapisnikom, št. 023-36/2006-30.

Prvi vlagatelj je prek pooblaščenca vložil zahtevek za revizijo, z dne 15. 6. 2006, ki ga je naročnik prejel 19. 6. 2006, v njem pa naročniku očita kršitev prvega odstavka 76. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1). Prvi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 6. 6. 2006, v delu, ki se nanaša na sklop 2, prvi vlagatelj pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v višini 501.280 tolarjev, v 15 dneh od prejema sklepa, pod izvršbo.

Prvi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in bi morala biti zato izločena, ker pa je vlagatelj dal drugo najugodnejšo ponudbo, bi moral biti on izbran kot najugodnejši. Prvi vlagatelj navaja, da pogodba, ki jo je izbrani ponudnik predložil za sklop 2, ni v celoti izpolnjena, kljub temu, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno postavil zahtevo, da morajo ponudniki izpolniti pogodbo (točka 5.5., stran 14 razpisne dokumentacije). Prvi vlagatelj navaja, da je izpolnjena pogodba sestavni del ponudbe in če ni izpolnjena, ponudba ne more biti pravilna, zahteva naročnika, da je treba pogodbo izpolniti, pa pomeni, da morajo ponudniki izpolniti vsa mesta v pogodbi, ki jih ni izpolnil naročnik, razen če za posamezno mesto v pogodbi ni izrecno določeno, da ga bo izpolnil naročnik naknadno. Prvi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pustil prazno mesto, kjer bi moral navesti matično in davčno številko, pri tem pa opisuje, kakšen pomen imata ta dva identifikacijska znaka.

Prvi vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik ni pravilno in popolno izpolnil zahtevanih referenc, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da morajo reference vsebovati tudi kontaktno osebo potrjevalca reference (točka 3.7, stran 12 razpisne dokumentacije).

Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je pogodbo izbranega ponudnika parafirala nepooblaščena oseba. Podpisi na pogodbi in parafe na priloženem ceniku se namreč že na prvi pogled tako očitno razlikujejo, da je prvi vlagatelj v resnem dvomu, da je pogodbo parafirala ista oseba, kot je parafirala cenik. Prvi vlagatelj navaja, da v primeru, če ponudnik ne navede drugače, je samo zakoniti zastopnik pooblaščen za podpis pogodb in drugih dokumentov, ki zavezujejo ponudnika, parafe na pogodbi pa niso parafe zakonitih zastopnikov. Prvi vlagatelj navaja, da je njihove podpise pridobil iz zbirke listin v sodnem registru okrožnega sodišča v Ljubljani in nobeden od podpisov ni niti približno enak parafam na pogodbi. Dvom prvega vlagatelja v to, da je parafiral pogodbo zakoniti zastopnik ponudnika, pa potrjuje tudi podpis, ki ga je dala P. S. na zapisnik o opravljenem vpogledu 14. 6. 2006 pri naročniku. Njen podpis na tej listini je enak parafam na sporni pogodbi, ki jo je izbrani ponudnik predložil, zato prvi vlagatelj utemeljeno sklepa, da je P. S. parafirala pogodbo, čeprav za to ni bila pooblaščena. Parafant mora biti tudi podpisnik, saj s parafo podpisnik samo potrjuje, da je videl in da se strinja z vsemi stranmi pogodbe, čeprav je podpisal le zadnjo. Pogodba, ki jo je parafirala P. S., ki ni niti zakoniti zastopnik niti pooblaščenec izbranega ponudnika, ni izpolnjena skladno z zahtevami naročnika, ki zahteva, da ponudnik parafira in podpiše pogodbo, s ponudnikom pa je mišljena oseba, ki ponudnika kot pravno osebo zastopa (statutarni zastopnik, direktor ali prokurist) ali ji statutarni zastopnik podeli pooblastilo za zastopanje v določenih poslih po splošnih pravilih obligacijskega prava (pooblaščenec). Iz priložene kopije overjenih podpisov ter vpogleda v podpis P. S. na zapisniku o vpogledu 14. 6. 2006 je razvidno, da pogodbe izbrani ponudnik ni parafiral v zgoraj navedenem smislu.

Prvi vlagatelj navaja tudi, da v ceniku, ki ga je k svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, je ročno popravljena ena od že vpisani cen, zraven očitno vidnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika izbranega ponudnika, zato ni mogoče ugotoviti, kdo je popravil že izpolnjen cenik. Prvi vlagatelj priznava, da predloženi cenik primarno ni merilo izbora, vendar je naročnik določil, da bo v primeru, da bosta dva ponudnika ponudila isto ceno, izbral tistega ponudnika, ki bo imel nižjo povprečno ceno, kar se bo dalo razbrati iz priloženega cenika. Prvi vlagatelj meni, da ta cenik lahko vpliva na izbor ponudnikov, zato je bistven sestavni del razpisne dokumentacije, in zato bi morali biti popravki v razpisni dokumentaciji (pravilno: ponudbi; op. Državna revizijska komisija) izvedeni tako, da je jasno razvidno, kdo in kdaj je popravek napravil, kar pomeni, da mora biti poleg popravka tudi podpis osebe, ki je popravek napravila, in žig ponudnika. Prvi vlagatelj ima tako upravičene pomisleke o tem, kdo je popravek izvedel.

Prvi vlagatelj kot zadnje izpostavlja, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbi predložil bančno garancijo, ki ne ustreza zahtevam naročnika, navedenim v razpisni dokumentaciji (točka 3.8 razpisne dokumentacije), saj je naročnik zahteval, da mora biti garancija brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, kar pa garancija izbranega ponudnika ni. Iz priložene garancije je razvidno, da gre za kopijo (navedba zgoraj desno na garanciji) bančne garancije za resnost ponudbe. Prvi vlagatelj se sklicuje na Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 8772004; v nadaljevanju: Pravilnik), in trdi, da je možna njena unovčitev le v primeru, da upravičenec predloži njen original. Prvi vlagatelj navaja, da se je pozanimal pri banki izdajateljici bančne garancije izbranemu ponudniku in da je dobil pojasnilo, da je mogoče zahtevati unovčitev le v primeru predložitve originala garancije, saj bi v nasprotnem primeru upravičenec lahko zahteval večkratno unovčenje, če bi najprej predložil kopijo garancije, drugič pa njen original.

Prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer takse v višini 100.000 tolarjev ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV.

Naročnik je 26. 6. 2006 sprejel odločitev, št. 023-36/2006-38, da se zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrne kot neutemeljen.

V zvezi z navedbo, da pogodba ni v celoti izpolnjena, naročnik navaja, da je že v objavi v uradnem listu navedel, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati skladno z 42. in 42.a členom ZJN-1, da dokažejo sposobnost za izvedbo javnega naročila, izbrani ponudnik pa je podal vsa zahtevana dokazila in s tem izpolnil vse pogoje âˆ" zahteve, ki ji jih je naročnik zahteval. Izbrani ponudnik je že na obrazcu "5.2 prijavni obrazec" navedel matično številko in identifikcijsko številko za DDV, poleg tega pa so navedeni podatki navedeni tudi v drugih dokazilih, predloženih ponudbi, zaradi česar je nevzdržna pripomba, da bi zaradi nevpisanih teh podatkov lahko prišlo do zlorabe. Naročnik nadalje navaja, da točka 5.5 na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja zgolj navodila za pripravo ponudbe, nikakor pa to niso izločitveni pogoji.

V zvezi z revizijsko navedbo glede referenc naročnik navaja, da je v obrazcu "referenčna lista 3.7." na strani 22 razpisne dokumentacije in obrazcu "pisno priporočilo 3.7." na strani 23 razpisne dokumentacije eksplicitno navedel, kaj morajo reference vsebovati, obrazec "pisno priporočilo 3.7." pa je oblikovan povsem eksplicitno z natančnimi navedbami, na katero mesto in kaj naj ponudniki vpisujejo, v navedenih obrazcih pa ni nikjer navedeno, da je treba dodatno dopisati kontaktno osebo potrjevalca reference. Naročnik tudi predstavlja navodilo iz točke 3.7 na strani 12 razpisne dokumentacije, poleg tega pa navaja, da je kot kontaktno osebo smatral osebo, ki je referenco podpisala, nikakor pa ni zahteval, da se v priloženi obrazec na strani 23 še dodatno vpiše kontaktna oseba potrjevalca reference, verodostojnost pa se ugotavlja s podpisom odgovorne osebe in žigom.

V zvezi z revizijsko navedbo glede parafiranja pogodbe naročnik navaja, da je izbrani ponudnik vse dokumente, ki zahtevajo žig in podpis pooblaščene oziroma odgovorne osebe, ustrezno opremil, tako pogodba, kot cenik (kjer naročnik ni zahteval žiga in podpisa pooblaščene osebe), kot tudi ostali zavezujoči dokumenti v ponudbi so opremljeni z žigom in podpisom odgovorne osebe izbranega ponudnika. Naročnik tudi navaja, da ponudnik jamči s podpisom obrazca "izjava 5.1.", da je dal resnične podatke in verodostojne kopije vseh dokumentov. Naročnik tudi izpostavlja, da nikjer v ponudbi ni specificiral, da mora biti parafa parafa pooblaščene osebe ponudnika, in dodaja, da je P. S. navedena kot oseba, ki je ponudbo izdelala in pod katero je podpisana odgovorna oseba, potrjena z žigom. Naročnik trdi, da, ko je odgovorna oseba izbranega ponudnika podpisala in žigosala zadnjo stran pogodbe, nikakor ni mogoče izključiti, da odgovorna oseba ne bi odgovarjala za celotno pogodbo. Žig in podpis odgovorne osebe potrjujeta verodostojnost listine, nikakor pa ne parafa, še posebej, če to nikjer ni eksplicitno določeno in je poleg parafe na dokumentu tudi žig in podpis odgovorne osebe.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je v ceniku izbranega ponudnika popravljena ena od že vpisanih cen, zraven tega ročnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika ponudnika, naročnik navaja, da je vlagateljeva trditev, da se ne ve, kdaj je bil popravek izveden, popolnoma neosnovana in ne temelji na nobenem objektivnem dejstvu. Naročnik navaja, da izbranega ponudnika ni pozival na nikakršne popravke v ponudbi. Naročnik izpostavlja, da so cene v ceniku jasno vpisane, in sicer brez DDV in z DDV, v primeru pa, da bi ponudnik dejansko "popravljal ceno", bi jo moral popraviti tako brez DDV kot z DDV, iz ponudbe pa je jasno razvidno, da se to ni zgodilo. Naročnik tudi opozarja, da se to merilo ni uporabilo, ker je bila njegova uporaba vezana na pogoj, da se uporabi samo v primeru, če dva najugodnejša ponudnika ponudita enako ceno.

V zvezi s spornostjo bančne garancije pa naročnik navaja, da predložena garancija vsebuje vse zahtevane elemente, ki jih je postavil naročnik, kot tudi originalen žig banke in originalna podpisa dveh odgovornih oseb. Glede na navedeno predložene bančne garancije ni mogoče smatrati kot kopijo, saj kopija ne more vsebovati originalnega žiga in originalnih podpisov odgovornih oseb. Če bi se izdani dokument smatral kot kopija, ki ni enaka originalu in je banka ne bi sprejela v unovčitev, bi šlo za zavajanje strank s strani banke, ki je dokument izdala.

Naročnik je odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo pooblaščencu prvega vlagatelja vročil 3. 7. 2006.

Drugi vlagatelj je prek pooblaščenca vložil zahtevek za revizijo, z dne 30. 6. 2006, ki ga je naročnik prejel 4. 7. 2006, v njem pa naročniku očita kršitev prvega odstavka 76. člena ZJN-1 in 6. člena ZJN-1. Drugi vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 6. 6. 2006, v delu, ki se nanaša na sklop 1, drugi vlagatelj pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, v višini 501.280 tolarjev, v 15 dneh od prejema sklepa, pod izvršbo. Drugi vlagatelj podrejeno predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo za javno naročilo, da je naročnik dolžan drugemu vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo javnega naročila za ponudnika Upravljalec, d. o. o., Fram 47, Fram (v nadaljevanju: ponudnik Upravljalec), in sicer v referenčno listo in potrdili naročnikov o referencah, najkasneje v roku 10 dni po prejemu sklepa, da lahko drugi vlagatelj po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo javnega naročila uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN, in da se vlagatelju povrnejo stroški, nastali z revizijo.

Drugi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 nepravilna in bi morala biti zato izločena, nepravilna pa je tudi ponudba ponudnika Upravljalec, zato bi moral naročnik tudi to ponudbo zavrniti, tako pa bi ostala ponudba drugega vlagatelja kot tretja najugodnejša ponudba in bi morala biti zato izbrana.

Drugi vlagatelj navaja, da pogodba, ki jo je izbrani ponudnik predložil za sklop 1, ni v celoti izpolnjena, kljub temu, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno postavil zahtevo, da morajo ponudniki izpolniti pogodbo (točka 5.5., stran 14 razpisne dokumentacije). Drugi vlagatelj navaja, da je izpolnjena pogodba sestavni del ponudbe in če ni izpolnjena, ponudba ne more biti pravilna, zahteva naročnika, da je treba pogodbo izpolniti, pa pomeni, da morajo ponudniki izpolniti vsa mesta v pogodbi, ki jih ni izpolnil naročnik, razen če za posamezno mesto v pogodbi ni izrecno določeno, da ga bo izpolnil naročnik naknadno. Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pustil prazno mesto, kjer bi moral navesti matično in davčno številko, pri tem pa opisuje, kakšen pomen imata ta dva identifikacijska znaka.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik ni pravilno in popolno izpolnil zahtevanih referenc, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da morajo reference vsebovati tudi kontaktno osebo potrjevalca reference (točka 3.7, stran 12 razpisne dokumentacije).

Drugi vlagatelj nadalje navaja, da je pogodbo izbranega ponudnika parafirala nepooblaščena oseba. Podpisi na pogodbi in parafe na priloženem ceniku se namreč že na prvi pogled tako očitno razlikujejo, da je drugi vlagatelj v resnem dvomu, da je pogodbo parafirala ista oseba, kot je parafirala cenik. Drugi vlagatelj navaja, da v primeru, če ponudnik ne navede drugače, je samo zakoniti zastopnik pooblaščen za podpis pogodb in drugih dokumentov, ki zavezujejo ponudnika, parafe na pogodbi pa niso parafe zakonitih zastopnikov. Drugi vlagatelj navaja, da je njihove podpise pridobil iz zbirke listin v sodnem registru okrožnega sodišča v Ljubljani in nobeden od podpisov ni niti približno enak parafam na pogodbi. Dvom drugega vlagatelja v to, da je parafiral pogodbo zakoniti zastopnik ponudnika, pa potrjuje tudi podpis, ki ga je dala P. S. na zapisnik o opravljenem vpogledu 14. 6. 2006 pri naročniku. Njen podpis na tej listini je enak parafam na sporni pogodbi, ki jo je izbrani ponudnik predložil, zato drugi vlagatelj utemeljeno sklepa, da je P. S. parafirala pogodbo, čeprav za to ni bila pooblaščena. Parafant mora biti tudi podpisnik, saj s parafo podpisnik samo potrjuje, da je videl in da se strinja z vsemi stranmi pogodbe, čeprav je podpisal le zadnjo. Pogodba, ki jo je parafirala P. S., ki ni niti zakoniti zastopnik niti pooblaščenec izbranega ponudnika, ni izpolnjena skladno z zahtevami naročnika, ki zahteva, da ponudnik parafira in podpiše pogodbo, s ponudnikom pa je mišljena oseba, ki ponudnika kot pravno osebo zastopa (statutarni zastopnik, direktor ali prokurist) ali ji statutarni zastopnik podeli pooblastilo za zastopanje v določenih poslih po splošnih pravilih obligacijskega prava (pooblaščenec). Iz priložene kopije overjenih podpisov ter vpogleda v podpis P. S. na zapisniku o vpogledu 14. 6. 2006 je razvidno, da pogodbe izbrani ponudnik ni parafiral v zgoraj navedenem smislu.

Drugi vlagatelj navaja tudi, da v ceniku, ki ga je k svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, je ročno popravljena ena od že vpisani cen, zraven očitno vidnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika izbranega ponudnika, zato ni mogoče ugotoviti, kdo je popravil že izpolnjen cenik. Drugi vlagatelj priznava, da predloženi cenik primarno ni merilo izbora, vendar je naročnik določil, da bo v primeru, da bosta dva ponudnika ponudila isto ceno, izbral tistega ponudnika, ki bo imel nižjo povprečno ceno, kar se bo dalo razbrati iz priloženega cenika. Drugi vlagatelj meni, da ta cenik lahko vpliva na izbor ponudnikov, zato je bistven sestavni del razpisne dokumentacije, in zato bi morali biti popravki v razpisni dokumentaciji (pravilno: ponudbi; op. Državna revizijska komisija) izvedeni tako, da je jasno razvidno, kdo in kdaj je popravek napravil, kar pomeni, da mora biti poleg popravka tudi podpis osebe, ki je popravek napravila, in žig ponudnika. Drugi vlagatelj ima tako upravičene pomisleke o tem, kdo je popravek izvedel.

Drugi vlagatelj kot zadnje v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika izpostavlja, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbi predložil bančno garancijo, ki ne ustreza zahtevam naročnika, navedenim v razpisni dokumentaciji (točka 3.8 razpisne dokumentacije), saj je naročnik zahteval, da mora biti garancija brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, kar pa garancija izbranega ponudnika ni. Iz priložene garancije je razvidno, da gre za kopijo (navedba zgoraj desno na garanciji) bančne garancije za resnost ponudbe. Drugi vlagatelj se sklicuje na Pravilnik, in trdi, da je možna njena unovčitev le v primeru, da upravičenec predloži njen original. Drugi vlagatelj navaja, da se je pozanimal pri banki izdajateljici bančne garancije izbranemu ponudniku in da je dobil pojasnilo, da je mogoče zahtevati unovčitev le v primeru predložitve originala garancije, saj bi v nasprotnem primeru upravičenec lahko zahteval večkratno unovčenje, če bi najprej predložil kopijo garancije, drugič pa njen original.

V zvezi s ponudbo ponudnika Upravljalec drugi vlagatelj navaja, da je tudi ta ponudba nepravilna, in sicer pogodba ni v celoti izpolnjena, kljub temu, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno postavil zahtevo, da morajo ponudniki izpolniti pogodbo (točka 5.5., stran 14 razpisne dokumentacije). Drugi vlagatelj navaja, da je izpolnjena pogodba sestavni del ponudbe in če ni izpolnjena, ponudba ne more biti pravilna, zahteva naročnika, da je treba pogodbo izpolniti, pa pomeni, da morajo ponudniki izpolniti vsa mesta v pogodbi, ki jih ni izpolnil naročnik, razen če za posamezno mesto v pogodbi ni izrecno določeno, da ga bo izpolnil naročnik naknadno. Drugi vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pustil prazno mesto, kjer bi moral navesti matično številko, pri tem pa opisuje, kakšen pomen ima ta identifikacijski znak. Drugi vlagatelj tudi navaja, da je ponudnik Upravljalec nepravilno izpolnil mesto pri 14. členu pogodbe, kjer je navedel, da bo opravljal storitev za naročnika od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2007, saj ponudnik ne more vedeti, kdaj bo začel opravljati storitev. V tem delu je pogodba ponudnika Upravljalec nepravilna.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da ponudnik Upravljalec ni pravilno izpolnil priloge 1 (cenik za dodatna čiščenja), saj v rubriki pod točko 2 (čiščenje okolice objekta in parkirišča) ni navedel cene te storitve, zato bi moral naročnik to ponudbo na podlagi 76. člena ZJN-1 izločiti.

Drugi vlagatelj tudi navaja, da ponudnik Upravljalec ni pravilno in popolno izpolnil zahtevanih referenc, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval, da morajo reference vsebovati tudi kontaktno osebo potrjevalca reference (točka 3.7, stran 12 razpisne dokumentacije), kar pa ponudnik Upravljalec ni storil, zato so njegove reference izpolnjene v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj navaja, da "to trditev postavlja le pavšalno, saj pravilnosti izpolnjenih referenc ne more preveriti, ker mu naročnik ni dovolil vpogleda v referenčno listo in potrdili naročnikov". V nadaljevanju zahtevka za revizijo drugi vlagatelj navaja, da mu naročnik na vpogledu ni dovolil vpogledati v te priloge k ponudbi ponudnika Upravljalec, zato je naročnik kršil 6. člen ZJN-1. Glede na navedeno je drugi vlagatelj tudi v tem smislu oblikoval podredni revizijski predlog.

Drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer takse v višini 100.000 tolarjev ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 3. 7. 2006, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu prvi vlagatelj priglašuje nadaljnjih 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, in sicer za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila v zvezi z zahtevkom za revizijo prvega vlagatelja kot prilogo dopisu, št. 023-36/2006-48, z dne 6. 7. 2006. Naročnik je Državni revizijski komisiji 10. 7. 2006 posredoval še dodatno zahtevano dokumentacijo in podal nekatera pojasnila.

Naročnik je drugega vlagatelja z dopisom, št. 023-36/2006-49, z dne 10. 7. 2006, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu predpisane takse v skladu z 22. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija je prvega vlagatelja s sklepom, št. 018-230/2006-31-1958, z dne 11. 7. 2006, pozvala, naj ustrezno dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu predpisane takse v skladu z 22. členom ZRPJN.

Naročnik je 12. 7. 2006 sprejel odločitev, št. 023-36/2006-50, da se zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrne kot neutemeljen.

V zvezi z navedbo, da pogodba ni v celoti izpolnjena, naročnik navaja, da je že v objavi v uradnem listu navedel, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati skladno z 42. in 42.a členom ZJN-1, da dokažejo sposobnost za izvedbo javnega naročila, izbrani ponudnik pa je podal vsa zahtevana dokazila in s tem izpolnil vse pogoje âˆ" zahteve, ki ji jih je naročnik zahteval. Izbrani ponudnik je že na obrazcu "5.2 prijavni obrazec" navedel matično številko in identifikcijsko številko za DDV, poleg tega pa so navedeni podatki navedeni tudi v drugih dokazilih, predloženih ponudbi, zaradi česar je nevzdržna pripomba, da bi zaradi nevpisanih teh podatkov lahko prišlo do zlorabe. Naročnik nadalje navaja, da točka 5.5 na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja zgolj navodila za pripravo ponudbe, nikakor pa to niso izločitveni pogoji.

V zvezi z revizijsko navedbo glede referenc naročnik navaja, da je v obrazcu "referenčna lista 3.7." na strani 22 razpisne dokumentacije in obrazcu "pisno priporočilo 3.7." na strani 23 razpisne dokumentacije eksplicitno navedel, kaj morajo reference vsebovati, obrazec "pisno priporočilo 3.7." pa je oblikovan povsem eksplicitno z natančnimi navedbami, na katero mesto in kaj naj ponudniki vpisujejo, v navedenih obrazcih pa ni nikjer navedeno, da je treba dodatno dopisati kontaktno osebo potrjevalca reference. Naročnik tudi predstavlja navodilo iz točke 3.7 na strani 12 razpisne dokumentacije, poleg tega pa navaja, da je kot kontaktno osebo smatral osebo, ki je referenco podpisala, nikakor pa ni zahteval, da se v priloženi obrazec na strani 23 še dodatno vpiše kontaktna oseba potrjevalca reference, verodostojnost pa se ugotavlja s podpisom odgovorne osebe in žigom.

V zvezi z revizijsko navedbo glede parafiranja pogodbe naročnik navaja, da je izbrani ponudnik vse dokumente, ki zahtevajo žig in podpis pooblaščene oziroma odgovorne osebe, ustrezno opremil, tako pogodba, kot cenik (kjer naročnik ni zahteval žiga in podpisa pooblaščene osebe), kot tudi ostali zavezujoči dokumenti v ponudbi so opremljeni z žigom in podpisom odgovorne osebe izbranega ponudnika. Naročnik tudi navaja, da ponudnik jamči s podpisom obrazca "izjava 5.1.", da je dal resnične podatke in verodostojne kopije vseh dokumentov. Naročnik tudi izpostavlja, da nikjer v ponudbi ni specificiral, da mora biti parafa parafa pooblaščene osebe ponudnika, in dodaja, da je P. S. navedena kot oseba, ki je ponudbo izdelala in pod katero je podpisana odgovorna oseba, potrjena z žigom. Naročnik trdi, da, ko je odgovorna oseba izbranega ponudnika podpisala in žigosala zadnjo stran pogodbe, nikakor ni mogoče izključiti, da odgovorna oseba ne bi odgovarjala za celotno pogodbo. Žig in podpis odgovorne osebe potrjujeta verodostojnost listine, nikakor pa ne parafa, še posebej, če to nikjer ni eksplicitno določeno in je poleg parafe na dokumentu tudi žig in podpis odgovorne osebe.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je v ceniku izbranega ponudnika popravljena ena od že vpisanih cen, zraven tega ročnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika ponudnika, naročnik navaja, da je vlagateljeva trditev, da se ne ve, kdaj je bil popravek izveden, popolnoma neosnovana in ne temelji na nobenem objektivnem dejstvu. Naročnik navaja, da izbranega ponudnika ni pozival na nikakršne popravke v ponudbi. Naročnik izpostavlja, da so cene v ceniku jasno vpisane, in sicer brez DDV in z DDV, v primeru pa, da bi ponudnik dejansko "popravljal ceno", bi jo moral popraviti tako brez DDV kot z DDV, iz ponudbe pa je jasno razvidno, da se to ni zgodilo. Naročnik tudi opozarja, da se to merilo ni uporabilo, ker je bila njegova uporaba vezana na pogoj, da se uporabi samo v primeru, če dva najugodnejša ponudnika ponudita enako ceno.

V zvezi s spornostjo bančne garancije pa naročnik navaja, da predložena garancija vsebuje vse zahtevane elemente, ki jih je postavil naročnik, kot tudi originalen žig banke in originalna podpisa dveh odgovornih oseb. Glede na navedeno predložene bančne garancije ni mogoče smatrati kot kopijo, saj kopija ne more vsebovati originalnega žiga in originalnih podpisov odgovornih oseb. Če bi se izdani dokument smatral kot kopija, ki ni enaka originalu in je banka ne bi sprejela v unovčitev, bi šlo za zavajanje strank s strani banke, ki je dokument izdala.

V zvezi z nepravilnostmi glede ponudbe ponudnika Upravljalec, in sicer v zvezi z navedbo, da pogodba ni v celoti izpolnjena, naročnik navaja, da je že v objavi v uradnem listu navedel, katere pogoje morajo ponudniki izpolnjevati skladno z 42. in 42.a členom ZJN-1, da dokažejo sposobnost za izvedbo javnega naročila, izbrani ponudnik pa je podal vsa zahtevana dokazila in s tem izpolnil vse pogoje âˆ" zahteve, ki ji jih je naročnik zahteval. Izbrani ponudnik je že na obrazcu "5.2 prijavni obrazec" navedel matično številko in identifikcijsko številko za DDV, poleg tega pa so navedeni podatki navedeni tudi v drugih dokazilih, predloženih ponudbi, zaradi česar je nevzdržna pripomba, da bi zaradi nevpisanih teh podatkov lahko prišlo do zlorabe. Naročnik nadalje navaja, da točka 5.5 na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja zgolj navodila za pripravo ponudbe, nikakor pa to niso izločitveni pogoji.

V zvezi z revizijsko navedbo glede nevpisa podatka v tabeli 1 naročnik najprej ugotavlja, da "so navedbe vlagatelja utemeljene", nato pa navaja, da je "navedeno merilo sekundarnega pomena. Njegova uporaba je vezana na pogoj, da se uporabi samo v primeru, če dva najugodnejša ponudnika ponudita enako ceno. Cenik za dodatna čiščenja tako ni imel nobenega vpliva pri ugotavljanju usposobljenosti ponudnika niti nio odločal o izbiri kot merilo. V tem konkretnem primeru to dejansko ni bil ključni element za izbiro."

V zvezi z revizijsko navedbo glede referenc naročnik navaja, da je v obrazcu "referenčna lista 3.7." na strani 22 razpisne dokumentacije in obrazcu "pisno priporočilo 3.7." na strani 23 razpisne dokumentacije eksplicitno navedel, kaj morajo reference vsebovati, obrazec "pisno priporočilo 3.7." pa je oblikovan povsem eksplicitno z natančnimi navedbami, na katero mesto in kaj naj ponudniki vpisujejo, v navedenih obrazcih pa ni nikjer navedeno, da je treba dodatno dopisati kontaktno osebo potrjevalca reference. Naročnik tudi predstavlja navodilo iz točke 3.7 na strani 12 razpisne dokumentacije, poleg tega pa navaja, da je kot kontaktno osebo smatral osebo, ki je referenco podpisala, nikakor pa ni zahteval, da se v priloženi obrazec na strani 23 še dodatno vpiše kontaktna oseba potrjevalca reference, verodostojnost pa se ugotavlja s podpisom odgovorne osebe in žigom. Naročnik nadalje navaja, da je ponudnik Upravljalec v svoji ponudbi pisna priporočila označil z oznako "poslovno zaupno", naročnik pa je to oznako o zaupnosti zgolj upošteval.

Drugi vlagatelj je naročnika z dopisom, ki ga je naročnik prejel 20. 7. 2006, obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, v tem dopisu pa vlagatelj priglašuje tudi stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, priglašuje pa tudi povrnitev stroškov drugega dela plačila takse.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, in sicer tokrat še dokumentacijo v zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja, kot prilogo dopisu, št. 023-36/2006-56, z dne 24. 7. 2006. Državna revizijska komisija je naročnika 25. 7. 2006 zaprosila za še dodatno dokumentacijo, ki jo je naročnik posredoval 25. 7. 2006.

Prvi vlagatelj je dopolnitev zahtevka za revizijo v skladu z zahtevo Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-230/2006-31-1958, z dne 11. 7. 2006, posredoval kot prilogo dopisu, z dne 25. 7. 2006, ki ju je Državna revizijska komisija prejela 26. 7. 2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, pri tem pa je ugotovila, da je utemeljen.

V zvezi z revizijsko navedbo, da pogodba v ponudbi izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjena, saj izbrani ponudnik vanjo ni vpisal podatkov o matični in davčni številki, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz točke 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija vpogledala v pogodbo, predloženo v ponudbi izbranega ponudnika, in ugotovila, da je izbrani ponudnik pri svojih podatkih na začetku pogodbe, kjer so navedeni podatki o pogodbenih strankah (naročnik in izbrani ponudnik), navedel oziroma zapisal podatke o firmi, sedežu in zastopniku, ni pa navedel oziroma zapisal podatkov o matični številki in identifikacijski številki za DDV, kot to utemeljeno navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med strankama ni niti sporno, da navedena podatka nista vpisana v pogodbo, sporno pa je dejstvo, ali bi moral naročnik zaradi navedenega ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno zavrniti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v točko 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije in ugotovila, da je v tej točki navedeno "Pogodba mora biti izpolnjena in žigosana ter vsaka stran parafirana."

V 13. točki 3. člena ZJN-1 je določeno, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Čeprav naročnik navaja, da točka 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja zgolj navodilo za pripravo ponudbe, nikakor pa ne izločitvenega pogoja, je klub temu mogoče ugotoviti, da točka 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki bi jo moral izbrani ponudnik izpolniti tako, kot se ta glasi. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti pogodba izpolnjena, ni pa navajal oziroma navedel, da morajo ponudniki v vzorec pogodbe vnesti le posamezne oziroma določene podatke, je mogoče ugotoviti, da bi moral izbrani ponudnik izpolniti vzorec pogodbo v celoti glede tistih podatkov, ki jih mora vnesti (izbrani) ponudnik, torej tudi navesti identifikacijsko številko za DDV in matično številko. Ker iz vzorca pogodbe, predloženega ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da v njem nista navedeni sporni številki, je mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik pri pripravi svoje ponudbe ni v celoti sledil zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo prvega vlagatelja označila kot utemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo glede pomanjkljivosti predloženih referenc je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v navodila ponudnikom in ugotovila, da je v točki 3. 7. na strani 12 razpisne dokumentacije navedeno "Ponudniki morajo s potrjenimi pisnimi referencami dokazati, da so v zadnjem letu imeli sklenjene pogodbe o izvajanju čiščenja poslovnih prostorov v skupni vrednosti 7.5 MIO SIT/letno. Reference morajo izkazovati ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Dokazilo: Izpolnjena referenčna lista s priloženimi originalnimi pisnimi potrdili naročnika in kontaktno osebo naročnika. Naročnik si pridržuje pravico, da reference preveri." Državna revizijska komisija je nato vpogledala tudi v obrazca "referenčna lista 3.7." in "pisno priporočilo 3.7.", na katera se sklicuje naročnik, in ugotovila, da je obrazec "referenčna lista 3.7." sestavljen tako, da uvodoma ponudnik zapiše svoje podatke, nato v tabelo zapiše podatke (po vrstnem redu): zaporedna številka, naročnik, pogodbeni znesek, kvadratura čiščenja in število čistilk, pod to tabelo je navedeno "Opomba: Tej tabeli ponudniki priložijo pisna priporočila naročnikov, ki jih navajajo. Pisna priporočila morajo biti opremljena z datumom, podpisom in žigom odgovorne osebe naročnika, vendar ne starejša od 1 leta in morajo potrjevati ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. Naročnik si pridržuje pravico, da reference, ki jih je ponudnik priložil v ponudbi, preveri. Tabeli morajo biti obvezno priložene originalne pisne reference po vzorcu, ki je priložen tabeli referenc. Nepravilno navedena posamezna naročila in naročila, ki ne bodo potrjena z dokazili v obliki potrdila, ki bodo potrjevala ponudnikovo kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti, se ne bodo upoštevala pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika!", na koncu pa mora ponudnik zapisati še datum, se podpisati in odtisniti svoj žig. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazec "pisno priporočilo 3.7." in ugotovila, da je v njem navedeno: "Izjavljamo, da smo imeli s ponudnikom ..., ki nastopa na javnem razpisu za čiščenje ... sklenjeno pogodbo za izvajanje storitev čiščenja poslovnih prostorov v vrednosti ... v času od ... do ... Dela je opravil strokovno in profesionalno.". V slednjem obrazcu so predvideni še naslenji elementi: datum, žig in podpis. Državna revizijska komisija je pri pregledu teh dveh obrazcev ugotovila, da v njiju ni nikjer izrecno predviden prostor, kamor bi ponudniki zapisali podatke o kontaktni osebi dajalca reference. Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je naročnik na strani 15 za seznamom dokumentov pod naslovom Dokumentacija za prijavo navedel "(ponudnik naj izpolni priložene obrazce)".

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta izpolnil obrazec "referenčna lista 3.7." z navedbo treh pogodbenih razmerij in da je za dokaz teh navedb predložil tri izpolnjena potrdila na obrazcu "pisno priporočilo 3.7." Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je izbrani ponudnik v uvodu teh treh potrdil dodatno natipkal podatke o naročnikih (tj. firmo in sedež), torej podatke, za katere naročnik sicer ni nikjer izrecno zahteval, da morajo biti tudi navedeni. Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi izbrani ponudnik na katerega izmed teh štirih listov (dokumentov) âˆ" delov ponudbe dodatno zapisal tudi podatke o kontaktni osebi vsakega posameznega dajalca referenc.

Čeprav je naročnik sam oblikoval obrazec referenčne liste in referenc, ni pa nikjer predvidel tudi prostora za navedbo kontaktne osebe dajalca referenc, kar naj bi kazalo na to, da navedenega podatka ni bilo treba vnesti v ta obrazca, ni mogoče spregledati, da naročnik v točki 3.7. na strani 12 razpisne dokumentacije navaja, da je kot dokazilo mišljena "izpolnjena referenčna lista s priloženimi originalnimi pisnimi potrdili naročnika in kontaktno osebo naročnika". Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da se v nadaljevanju razpisne dokumentacije naročnik več ne sklicuje na kontaktno osebo oziroma je več ne omenja, poleg tega pa ugotavlja, da naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja, da je kot kontaktno osebo smatral osebo, ki je referenco podpisala, vendar iz razpisne dokumentacije ne izhaja nobeno pojasnilo oziroma nobena navedba, da naročnik enači kontaktno osebo z osebo, ki bo podpisala referenco. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja dva različna pojma za domnevno isto osebo, ne da bi bilo kje posebej navedeno, da gre res za isto osebo in ne dve različni osebi, je mogoče ugotoviti, da je naročnik podal dve različni zahtevi (navedba kontaktne osebe in podpis odgovorne osebe). Ker je iz ponudbe izbranega ponudnika mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni navedel kontaktne osebe v "pisnem priporočilu 3.7." (kot sicer ne v "referenčni listi 3.7."), je mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni sledil v celoti naročnikovim zahtevam iz spornega dela razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo prvega vlagatelja označila kot utemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je pogodbo izbranega ponudnika parafirala nepooblaščena oseba, je Državna revizijska komisija najprej še enkrat pregledala navodila ponudnikom in ugotovila, da je naročnik v točki 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije določil "Pogodba mora biti izpolnjena in žigosana ter vsaka stran parafirana." Državna revizijska komisija je nato vpogledala tudi v točko 2.4 navodil ponudnikom (Cenik za dodatno čiščenje), saj se prvi vlagatelja sklicuje na cenik, in ugotovila, da je v tej točki navedeno: "Ponudnik mora izpolniti priloženi cenik. Cenik je priložen v prilogi št. 1 in je sestavni del razpisne dokumentacije. Cene za dodatno čiščenje morajo biti fiksne za čas pogodbenega razmerja." Iz slednje naročnikove zahteve ne izhaja, da bi moral katerikoli ponudnik cenik sploh parafirati, podpisati in žigosati, zato je sklicevanje na primerjavo paraf (podpisov) v tem dokumentu v obravnavanem primeru za razrešitev spornega vprašanja nerelevantno. Glede na zapisano Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti navedbe prvega vlagatelja ni upoštevala cenika kot relevanten dokaz.

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je vzorec pogodbe podpisan in žigosan, kot tudi to, da je vsaka stran vzorca pogodbe parafirana, s čimer je izpolnjena naročnikova zahteva iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da je kot prvi list (dokument) v ponudbi izbranega ponudnika predložen dokument, ki ga je podpisal direktor izbranega ponudnika (V. F.), v tem dokumentu pa je kot oseba, ki je ponudbo izdelala, navedena P. S.. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je v ceniku izbranega ponudnika popravljena ena od že vpisanih cen, zraven tega ročnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika ponudnika, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je v prostorčku za "ceno brez DDV v SIT" pri postavki "protigrafitna zaščita" razvidno, da je ena števka (konkretno druga v zaporedju šestih, v tem primeru stotica) v številu (tj. ceni pri sporni referenčni postavki) nekoliko debeleje vpisana oziroma morebiti popravljena. Pri pregledu drugih podatkov v predloženem ceniku Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi bilo pri še kateri drugi postavki razvidno, da kakšna izmed števk v ceni odstopa ne po debelini črte ne po drugih značilnostih (npr. prekrivanje, barva črnila).

Pri pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni ugotovila, da je naročnik določil, da bi ponudniki morali označiti morebitne popravke tudi s svojim podpisom in žigom oziroma na kakšen drugačen način, pri pregledu odstopljene spisovne dokumentacije pa niti ne, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval popravke ali pojasnila spornega dela ponudbe. Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja z naročnikom, da navedenega cenika ni uporabil, ker je bila njegova uporaba vezana na pogoj, če bi dva ponudnika predložila ponudbi, ki bi vsebovali enako ceno, vendar ni mogoče tudi spregledati dejstva, da je v točki 2.4 navodil ponudnikom (Cenik za dodatno čiščenje) navedeno, da "Ponudnik mora izpolniti priloženi cenik. Cenik je priložen v prilogi št. 1 in je sestavni del razpisne dokumentacije. Cene za dodatno čiščenje morajo biti fiksne za čas pogodbenega razmerja.", torej je izpolnjeni cenik sestavni del ponudbe, čeprav to ni izrecno navedeno v 5. točki navodil ponudnikom (Dokumentacija za prijavo), saj bi v nasprotnem primeru ne mogla biti uporabljiva določba iz četrtega odstavka 4. točke navodil ponudnikom (Merila za izbor najugodnejšega ponudnika) oziroma navodilo za izvedbo ocenjevanja v primeru, če bi se uresničil zapisani pogoj. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da je v 4. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih sestavin âˆ" navesti tudi kršitve. V obravnavanem primeru je prvi vlagatelj sicer navedel, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-1, ker ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, vendar pa pri tem ni konkretiziral, zakaj bi to moral naročnik zaradi uveljavljanega revizijskega razloga tudi zares storiti, saj prvi vlagatelj te domnevne naročnikove kršitve ni utemeljil s kršitvijo kakšne izmed določb razpisne dokumentacije, ZJN-1 oziroma drugih predpisov s področja javnega naročanja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj, ne da bi svojo revizijsko navedbo oprl tudi na neko podlago v razpisni dokumentaciji (ki navedene domnevne kršitve izbranega ponudnika zaradi opustitve podpisa in žigosanja domnevnega popravka sicer sploh ne ureja), ZJN-1 oziroma drugih predpisih s področja javnega naročanja oziroma - natančneje - ne da bi zatrjeval in dokaz(ov)al, da je tako ravnanje oziroma taka naročnikova opustitev v neskladju z razpisno dokumentacijo, ZJN-1 oziroma drugimi predpisi s področja javnega naročanja, oziroma âˆ" še natančneje - z neko konkret(izira)no določbo teh dokumentov, ni uspel izkazati, da je ravnanje oziroma opustitev naročnika v nasprotju z razpisno dokumentacijo, z ZJN-1, ali s kakšnim drugim predpisom s področja javnega naročanja, zato je Državna revizijska komisija v tem konkretnem primeru revizijsko navedbo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo glede sporne bančne garancije je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v navodila ponudnikom in ugotovila, da je v točki 3.8.1. (garancija za resnost ponudbe) navodil ponudnikom na strani 13 razpisne dokumentacije navedeno "Bančno garancijo za resnost ponudbe so ponudniki dolžni predložiti s ponudbo. Predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska, kot ga določi naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko. Če ponudnik ne predloži zahtevane bančne garancije ali če predloži drugo vrsto finančnega zavarovanja, kot je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, se šteje njegova ponudba kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka. Če izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na strani naročnika, bo naročnik unovčil bančno garancijo. Bančna garancija mora biti izdana v višini 2% od ocenjene vrednosti sklopov na katere se ponudnik prijavlja in mora veljati do vključno datuma veljavnosti ponudbe. Če ponudnik v ponudbi navede daljši rok veljavnosti ponudbe od zahtevanega, mora biti le-ta pokrit z bančno garancijo."

Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik k svoji ponudbi predložil garancijo za resnost ponudbe, ki jo je izdala Abanka Vipa, d. d., Slovenska 58, Ljubljana (v nadaljevanju: banka). Pri pregledu te bančne garancije je Državna revizijska komisija ugotovila, da bančna garancija vsebuje navedbo "KOPIJA" (zgornji desni del tega bančnega dokumenta), na dnu pa je odtisnjen originalen žig banke in da sta podpisa odgovornih oseb tudi originalna.

Zaradi razjasnjevanja dejanskega stanja je Državna revizijska komisija z dopisom, št. 018-230/2006-31-1953, z dne 10. 7. 2006, zaprosila banko za posredovanje posameznih pojasnil v zvezi z izdano sporno bančno garancijo. Banka je Državni revizijski komisiji posredovala dopis, z dne 17. 7. 2006, v katerem navaja: "Vsaka garancija je vedno izdana v treh izvodih: enem originalu in dveh kopijah. Original garancije je namenjen upravičencu garancije, kopiji pa ostaneta v rokah banke in nalogodajalca za izdajo garancije. Ker garancija ni vrednostni papir, obstoj terjatve ni odvisen od obstoja oz. predložitve papirja z oznako ORIGINAL. Označevanje treh izdanih izvodov garancije je namenjeno samo lažji tehnični izvedbi postopka unovčevanja garancije znotraj banke in v ničimer ne vpliva na obstoj terjatve upravičenca do banke. Garancija mora obvezno biti izdana v pisni obliki in trije izdani izvodi garancije ustrezajo tej zahtevi obličnosti. V primeru, da bi upravičenec garancije želel unovčiti garancijo z oznako KOPIJA, bi to vplivalo samo na postopek unovčitve znotraj banke, saj bi banka opravila poizvedbo v zvezi z originalom garancije. Če bi ugotovili, da se original nahaja pri nalogodajalcu, bi banka takšno garancijo plačala. Če pa bi ugotovili, da originala ni mogoče izslediti, bi banka garancijo plačala ob izjavi upravičenca, da so s plačilom po tej kopiji obveznosti banke iz naslova garancije poravnane in da naknadno unovčenje originala garancije ni možno. Naknadnih poizvedb banke garanta v zvezi s tem, kje je original (predvsem v izogib dvojne unovčitve), ne razumemo kot kršenja garancijskega določila o brezpogojnosti."

Glede na to, da prvi vlagatelj navaja, da bančna garancija, predložena ponudbi izbranega ponudnika, ne predstavlja brezpogojne bančne garancije, kot tudi, da ta bančna garancija ni unovčljiva, dopis banke, z dne 17. 7. 2006, pa te revizijske navedbe prvega vlagatelja ne potrjuje, je Državna revizijska komisija tudi to revizijsko navedbo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2 ni sledil določbi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, zato je odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, pri tem pa je ugotovila, da je tudi ta utemeljen.

Državna revizijska komisija je najprej ugotavljala utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika.

V zvezi z revizijsko navedbo, da pogodba v ponudbi izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjena, saj izbrani ponudnik vanjo ni vpisal podatkov o matični in davčni številki, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz točke 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija izpostavlja svojo ugotovitev iz obrazložitve 1. točke izreka tega sklepa, kjer je že razčistila identično sporno dejansko stanje. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti pogodba izpolnjena, ni pa navajal oziroma navedel, da morajo ponudniki v vzorec pogodbe vnesti le posamezne oziroma določene podatke, je mogoče ugotoviti, da bi moral izbrani ponudnik izpolniti pogodbo v celoti glede tistih podatkov, ki jih mora vnesti (izbrani) ponudnik, torej tudi navesti identifikacijsko številko za DDV in matično številko. Ker iz pogodbe, predložene ponudbi izbranega ponudnika izhaja, da v njej nista navedeni sporni številki, je mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik pri pripravi svoje ponudbe ni v celoti sledil zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja označila kot utemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo glede pomanjkljivosti predloženih referenc Državna revizijska komisija izpostavlja svojo ugotovitev iz obrazložitve 1. točke izreka tega sklepa, kjer je že razčistila identično sporno dejansko stanje. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja dva različna pojma za domnevno isto osebo, ne da bi bilo kje posebej navedeno, da gre res za isto osebo in ne dve različni osebi, je mogoče ugotoviti, da je naročnik podal dve različni zahtevi (navedba kontaktne osebe in podpis odgovorne osebe). Ker je iz ponudbe izbranega ponudnika mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni navedel kontaktne osebe v "pisnem priporočilu 3.7." (kot sicer ne v "referenčni listi 3.7."), je mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ni sledil v celoti naročnikovim zahtevam iz spornega dela razpisne dokumentacije, zato je tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja označila kot utemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je pogodbo izbranega ponudnika parafirala nepooblaščena oseba, je Državna revizijska komisija pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika že ugotovila, da je vzorec pogodbe podpisan in žigosan, kot tudi to, da je tudi vsaka stran vzorca pogodbe parafirana. V zvezi s primerjavo parafe v ceniku s parafo v vzorcu pogodbe Državna revizijska komisija izpostavlja svojo ugotovitev iz obrazložitve 1. točke izreka tega sklepa, kjer je že navedla, da iz naročnikove zahteve iz točke 2.4 navodil ponudnikom (Cenik za dodatno čiščenje) ne izhaja, da bi moral katerikoli ponudnik cenik sploh parafirati, podpisati in žigosati, zato je sklicevanje na primerjavo paraf (podpisov) v tem dokumentu tudi v tem primeru za razrešitev spornega vprašanja nerelevantno. Glede na zapisano Državna revizijska komisija tudi pri presoji utemeljenosti navedbe drugega vlagatelja ni upoštevala cenika kot relevanten dokaz.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj pri izpodbijanju pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika glede parafiranja vzorca pogodbe navaja vsebinsko popolnoma identične razloge kot prvi vlagatelj, ne da bi navedel še kaj, kar ni navedel že prvi vlagatelj, poleg tega pa predlaga popolnoma identične dokaze. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že revizijske navedbe prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljene. Glede na to, da drugi vlagatelj ne navaja vsebinsko novih oziroma drugačnih razlogov kot prvi vlagatelj, je Državna revizijska komisija tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo, da je v ceniku izbranega ponudnika popravljena ena od že vpisanih cen, zraven tega ročnega popravka pa ni žiga in podpisa zastopnika ponudnika, je Državna revizijska komisija že pri pregledu razpisne dokumentacije pri ugotavljanju utemeljenosti revizijska navedba prvega vlagatelja ugotovila, da naročnik ni določil, da bi ponudniki morali označiti morebitne popravke tudi s svojim podpisom in žigom oziroma na kakšen drugačen način, pri pregledu odstopljene spisovne dokumentacije pa niti ne, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval popravke ali pojasnila spornega dela ponudbe. Državna revizijska komisija tudi drugega vlagatelja opozarja, da je v 4. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih sestavin âˆ" navesti tudi kršitve. V obravnavanem primeru je tudi drugi vlagatelj sicer navedel, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-1, ker ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, vendar pa pri tem ni konkretiziral, zakaj bi to moral naročnik zaradi uveljavljanega revizijskega razloga tudi zares storiti, saj tudi drugi vlagatelj te domnevne naročnikove kršitve ni utemeljil s kršitvijo kakšne izmed določb razpisne dokumentacije, ZJN-1 oziroma drugih predpisov s področja javnega naročanja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj, ne da bi svojo revizijsko navedbo oprl tudi na neko podlago v razpisni dokumentaciji (ki navedene domnevne kršitve izbranega ponudnika zaradi opustitve podpisa in žigosanja domnevnega popravka sicer sploh ne ureja), ZJN-1 oziroma drugih predpisih s področja javnega naročanja oziroma - natančneje - ne da bi zatrjeval in dokaz(ov)al, da je tako ravnanje oziroma taka naročnikova opustitev v neskladju z razpisno dokumentacijo, z ZJN-1 oziroma s predpisi s področja javnega naročanja, oziroma âˆ" še natančneje - z neko konkret(izira)no določbo teh dokumentov, ni uspel izkazati, da je ravnanje oziroma opustitev naročnika v nasprotju z razpisno dokumentacijo, z ZJN-1, ali s kakšnim drugim predpisom s področja javnega naročanja, zato je Državna revizijska komisija v tem konkretnem primeru tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo glede sporne bančne garancije Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi drugi vlagatelj navaja, da bančna garancija, predložena ponudbi izbranega ponudnika, ne predstavlja brezpogojne bančne garancije, kot tudi to, da ta bančna garancija ni unovčljiva, dopis banke, z dne 17. 7. 2006, pa revizijske navedbe drugega vlagatelja ne potrjuje, zato je Državna revizijska komisija tudi revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju ugotavljala utemeljenost zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v zvezi s ponudbo ponudnika Upravljalec.

V zvezi z revizijsko navedbo, da pogodba v ponudbi ponudnika Upravljalec ni v celoti izpolnjena, saj ta vanjo ni vpisal matične številke, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz točke 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija vpogledala v pogodbo, predloženo v ponudbi ponudnika Upravljalec, in ugotovila, da je ponudnik Upravljalec pri svojih podatkih na začetku pogodbe, kjer so navedeni podatki o pogodbenih strankah (naročnik in izbrani ponudnik), navedel oziroma zapisal podatke o firmi, sedežu, zastopniku in identifikacijski številki za DDV, ni pa navedel oziroma zapisal matične številke, kot to utemeljeno navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da med strankama ni niti sporno, da navedena številka ni vpisana v pogodbo, sporno pa je dejstvo, ali bi moral naročnik zaradi navedenega ponudbo ponudnika Upravljalec kot nepravilno zavrniti.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že pri pregledu razpisne dokumentacije zaradi ugotavljanja utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ugotovila, da je v točki 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije navedeno "Pogodba mora biti izpolnjena in žigosana ter vsaka stran parafirana."

V 13. točki 3. člena ZJN-1 je določeno, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Čeprav naročnik navaja, da točka 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja zgolj navodilo za pripravo ponudbe, nikakor pa ne izločitvenega pogoja, je kljub temu mogoče ugotoviti, da točka 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije predstavlja naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki bi jo moral izbrani ponudnik izpolniti tako, kot se ta glasi. Glede na to, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti pogodba izpolnjena, ni pa navajal oziroma navedel, da morajo ponudniki v vzorec pogodbe vnesti le posamezne oziroma določene podatke, je mogoče ugotoviti, da bi moral izbrani ponudnik izpolniti vzorec pogodbo v celoti glede tistih podatkov, ki jih mora vnesti ponudnik, torej tudi navesti matično številko. Ker iz vzorca pogodbe, predloženega ponudbi ponudnika Upravljalec izhaja, da v njem ni navedena sporna številka, je mogoče ugotoviti, da ponudnik Upravljalec pri pripravi svoje ponudbe ni sledil v celoti zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo drugega vlagatelja označila kot utemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo glede datuma iz 14. člena vzorca pogodbe je Državna revizijska komisija vpogledala v pogodbo, predloženo ponudbi ponudnika Upravljalec, in ugotovila, da je ponudnik Upravljalec navedel "Pogodba je sklenjena za določen čas za dobo 2 let, in sicer od 1. 7. 2006 do 31. 6. 2008.", torej je ponudnik Upravljalec navedel datuma 1. 7. 2006 in 31. 6. 2008.

Državna revizijska komisija je v znova vpogledala v razpisno dokumentacijo, in sicer točko 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije, kjer je navedeno "Pogodba mora biti izpolnjena in žigosana ter vsaka stran parafirana.", poleg tega pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki 1.4. navodil ponudnikom (Rok začetka izvedbe del) zapisal "Dela se začnejo po podpisu pogodbe in predložitvi bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar ne prej kot 1. 7. 2006." Upoštevajoč dejstvo, da so morali ponudniki v skladu s točko 5.5. na strani 14 razpisne dokumentacije izpolniti pogodbo v celoti (torej tudi vnesti datume), in glede na to, da je v skladu s točko 1.4. navodil ponudnikom naročnik določil zgolj predvideni datum začetka del (â?? ne prej kot 1. 7. 2006), ni mogoče šteti, da je ponudba ponudnika Upravljalec zaradi vnosa spornih datumov nepravilna. Ob navedenem pa je treba izpostaviti, da je naročnikova argumentacija, ko navaja "tako ponudnik kot naročnik ne moreta vedeti, kdaj bo prišlo do sklenitve pogodbe", utemeljena, saj vnaprej ni mogoče predvideti, da bo ponudnik (izvajalec) opravljal dela ravno v zapisanem obdobju (npr. vloženi zahtevki za revizijo, časovni odmiki zaradi vročanja, zahteve za dodatno obrazložitev). Glede na te razloge, in sicer, da gre v obravnavanem primeru za dogodek, ki ni v celoti v oblasti naročnika in ponudnika Upravljalec, je treba poudariti tudi to, da niti drugi vlagatelj ne bi (oziroma ni) mogel navesti pravilnega datuma. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z revizijsko navedbo, da ponudnik Upravljalec ni pravilno priloge 1, ker ni vpisal cene storitve čiščenja okolice objekta in parkirišča, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedel, da je revizijska navedba drugega vlagatelja utemeljena in da po tej plati med strankama ni sporno, da navedeni podatek manjka, zato se Državna revizijska komisija - ne glede na nadaljnje naročnikove argumente - o tem vprašanju ni tudi vsebinsko (meritorno) opredeljevala.

V zvezi z revizijsko navedbo, da ponudnik Upravljalec ni pravilno in popolno izpolnil zahtevanih referenc, je Državna revizijska komisija - izhajajoč iz temeljnih načel ZRPJN, zlasti pa načela hitrosti - sama vpogledala v sporni del ponudbe ponudnika Upravljalec in ugotovila, da sta v izpodbijanih dokumentih z navedbo "poslovno zaupno!" oziroma v predloženih "pisnih priporočilih (3.7.)" dopisani oziroma zapisani tudi sporni podatki, zato je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 in označitvi ponudbe ponudnika Upravljalec za sklop 1 za pravilno ni sledil določbi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, zato je odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za vplačano takso ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV, poleg tega pa je vlagatelj zahteval tudi povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečane za 20 % DDV.

Glede na dejstvo, da je naročnik razdelil javno naročilo na sklope in da je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 2, je Državna revizijska komisija pri odločanju o povrnitvi stroškov, nastalih za revizijo, izhajala iz vrednosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 2, in sicer za obdobje dveh let, saj je v skladu s prvim odstavkom točke 1.3. (Sklenitev pogodbe) navodil ponudnikom predvideno, da bo naročnik sklenil pogodbo za obdobje dveh let (24 (mesecev) Ă" površina čiščenja celotnega sklopa 13.097,33 m2 Ă" mesečna cena/m2 po ponudbi izbranega ponudnika za sklop 2).

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.500 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 330.000 tolarjev, materialne stroške v višini 35 odvetniških točk (20 + 15), povečane za 20 % DDV, kar znese 4.620 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 6.600 tolarjev, in znesek vplačane takse.

Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 541.220 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za vplačano takso ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 odvetniških točk), vse povečano za 20 % DDV, poleg tega pa je vlagatelj zahteval tudi povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečane za 20 % DDV.

Glede na dejstvo, da je naročnik razdelil javno naročilo na sklope in da je drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklop 1, je Državna revizijska komisija pri odločanju o povrnitvi stroškov, nastalih za revizijo, izhajala iz vrednosti ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1, in sicer za obdobje dveh let, saj je v skladu s prvim odstavkom točke 1.3. (Sklenitev pogodbe) navodil ponudnikom predvideno, da bo naročnik sklenil pogodbo za obdobje dveh let (24 (mesecev) Ă" površina čiščenja celotnega sklopa 11.833,10 m2 Ă" mesečna cena/m2 po ponudbi izbranega ponudnika za sklop 1).

Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.400 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar znese 316.000 tolarjev, materialne stroške v višini 34 odvetniških točk (20 + 14), povečane za 20 % DDV, kar znese 4.488 tolarjev, in znesek vplačane takse. Državna revizijska komisija pa drugemu vlagatelju ne priznava stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, saj iz navedenega obvestila ni razvidno, da ga je sestavil odvetnik. V skladu z 10. členom Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 âˆ" odl. US, 24/2001, 48/2001 âˆ" odl. US, 111/2005 âˆ" odl. US) mora namreč odvetnik na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, dati svoj žig in svoj podpis, omenjeno obvestilo pa ne vsebuje ne podpisa in ne žiga odvetnika, ampak je iz njega razvidno, da ga je sestavil vlagatelj (tj. Valina, d. o. o.) sam (podpisnik obvestila je zgolj direktor vlagatelja âˆ" pravne osebe, tj. ponudnika v postopku oddaje javnega naročila), torej ga je sestavila oseba, ki ni upravičena zaračunavati stroškov v skladu z Odvetniško tarifo.

Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 520.488 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 1. 8. 2006


Predsednica senata:
Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 54, 1000 Ljubljana,
- Panta Rhei, d. o. o., Hrastovec 5, 1236 Trzin,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran