018-221/2006 Flimski sklad RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "distribucija slovenskih filmov, katerih nosilec licence je Filmski sklad Republike Slovenije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Video Art d.o.o., Vojkova 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Andrej Turk, Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Art Vidis d.o.o., Vojkova 16, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Andrej Turk, Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Filmski sklad Republike Slovenije - javni sklad, Miklošičeva 38, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.07.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v zadevi prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, v zadevi drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti "distribucija slovenskih filmov, katerih nosilec licence je Filmski sklad Republike Slovenije".

Dne 26.04.2006 je naročnik izdal sklep o začetku postopka za oddajo predmetnega javnega naročila, istega dne je naročnik povabil k oddaji ponudbe več ponudnikov, med njimi tudi prvega vlagatelja. Drugi vlagatelj je na naročnika naslovil dne 03.05.2006 dopis, v katerem prosi naročnika, glede na to, da je tega dne izvedel za postopek oddaje predmetnega javnega naročila, za posredovanje povabila k oddaji ponudbe, kar je naročnik istega dne tudi storil.

Naročnik je s obvestilom o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 17.05.2006, obvestil ponudnike, da predmetnega javnega naročila ne odda nobenemu ponudniku ter da bo postopek oddaje ponovil.

Dne 24.05.2006 sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj na naročnika naslovila dokumenta z naslovom "Pritožba na javno naročilo male vrednosti št. 25/06 Distribucija filmov", (dva dopisa z isto vsebino), v katerih izražata nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o ne-oddaji predmetnega javnega naročila in navajata podrobnejše razloge za nestrinjanje.

Naročnik je z ločenima dopisoma, z dne 31.05.2006, pozval oba vlagatelja k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Naročnik pojasni, da gre, glede na predhodno korespondenco, šteti dopisa z naslovom "Pritožba na javno naročilo male vrednosti št. 25/06 Distribucija filmov" kot zahtevka za revizijo. Naročnik v predmetnih dopisih pojasni tudi, da je prejel 18.05.2006 po elektronski pošti dopisa obeh vlagateljev, v katerih vlagatelja pojasnjujeta, da v razpisni dokumentaciji ni bilo jasno definirano, v kakšni obliki je potrebno predložiti izpisek iz sodnega registra. Naročnik dodaja, da je oba dopisa obravnaval kot zahtevi za dodatno obrazloženo obvestilo v smislu drugega odstavka 78. člena ZJN-1 in je zato obema vlagateljema dodatno obrazložitev posredoval po elektronski pošti dne 19.05.2006.

Prvi vlagatelj je naročniku dne 02.06.2006 posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo, v kateri očita naročniku kršitev ZJN-1, Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, izključujoče pogoje javnega naročila, predvsem 3. točka lastniške povezave, ter da v obvestilu ni bil naveden razlog, zakaj razpis ni uspel. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da 74. in 75. člen ZJN-1 navajata način obveščanja ponudnikov, naročnik pa je v telefonskem razgovoru obrazložil razloge za neuspeh javnega razpisa. Prvemu vlagatelju je bilo zagotovljeno, da popolnoma ustreza razpisnim pogojem, vendar je izpisek iz sodnega registra neustrezen zato, ker je pridobljen na državnem spletnem portalu Republike Slovenije v elektronski obliki. Prvi vlagatelj se sklicuje na 4. člen Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki. Prvi vlagatelj dodaja, da je v elektronski pošti obrazložil, da v razpisnih pogojih ni bilo natančno navedeno, v kakšni obliki mora biti izpisek, pa tudi 42. člen ZJN-1 tega v 2. točki ne navaja. Prvi vlagatelj pojasnjuje, da je bilo v 5. točki javnega razpisa male vrednosti navedeno, da je potrebno predložiti izpisek iz sodnega registra in ne redni izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enega meseca. Na izpisku iz sodnega registra je v levem zgornjem kotu naveden datum izdaje pridobitve le-tega, zato izpisek po mnenju prvega vlagatelja ni sporen. Prvi vlagatelj zaključuje, da v kolikor se je naročniku predmetni izpisek zdel sporen ali neustrezen, bi lahko zahteval dopolnitev ponudbe v smislu 54. člena ZJN-1.

Drugi vlagatelj je naročniku dne 02.06.2006 posredoval dopolnitev zahtevka za revizijo, v kateri očita naročniku kršitev ZJN-1, Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ter da v obvestilu ni bil naveden razlog, zakaj razpis ni uspel in tudi ne zapisnik o odpiranju. Drugi vlagatelj podrobneje obrazloži očitane kršitve, pri čemer je vsebina obrazložitve vsebinsko načeloma identična tisti, ki jo je podal prvi vlagatelj.

Naročnik je dne 16.06.2006 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi odločitve pojasni, da prvi vlagatelj v revizijskem zahtevku zatrjuje, da je naročnik, vezano na 5. točko povabila k oddaji ponudb, kršitve izvršil že z oblikovanjem povabila k oddaji ponudb. Po mnenju naročnika ta nejasnost oziroma kršitev sploh ne obstaja, poleg tega pa bi moral prvi vlagatelj v zvezi z morebitno nejasnostjo v tem delu reagirati pravočasno in naročniku skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 zastaviti vprašanje, te pravice pa prvi vlagatelj ni izkoristil. Poleg tega pa je prvi vlagatelj v s takšnimi navedbami prepozen tudi na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN.
Ne glede na to pa je naročnik navedbe presojal tudi vsebinsko. Naročnik še pojasni, da je bilo v konkretnem primeru določeno, da se izpolnjevanje pogoja registracije preverja z dvema dokaziloma, in sicer z izjavo ponudnika na obrazcu OBR-E in predložitvijo izpiska iz sodnega registra (5. točka obrazca OBR-B). Iz 1. točke obrazca OBR-E izhaja, da je za eden od obveznih pogojev za sodelovanje na razpisu registracija za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. Prvi vlagatelj je predložil v ponudbi podpisano izjavo na obrazcu OBR-E, ni pa predložil izpiska, iz katerega bi bilo razvidno, da je registriran za opravljanje, zato prvi vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogojev na način, določen v povabilu k oddaji ponudb, njegova ponudba pa je bila kot nepravilna zavrnjena.
Zatem naročnik, glede navedbe prvega vlagatelja v zvezi 42. členom ZJN-1, ki naj ne bi opredeljeval oblike izpiska iz sodnega registra, pojasni, da 48. člen Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 in 91/05; v nadaljevanju: ZSReg) določa, da izpisek iz sodnega registra izda registrsko sodišče. Skladno s specialnimi predpisi pa smejo takšne izpiske izdajati tudi notarji. Dodatno se naročnik sklicuje še na Pravilnik o elektronskem dostopu do podatkov, vpisanih v sodni register (Uradni list RS, št. 19/04 in 130/04; v nadaljevanju: Pravilnik), ki opredeljuje izpis podatkov, ki so vpisani v sodni register, medtem ko pravni termin izpisek iz sodnega registra uvaja ZSReg - Pravilnik govori o izpisu podatkov, vpisanih v bazo, hkrati pa izrecno določa, da je mogoče le pri registrskem sodišču oziroma pri notarju dobiti izpisek iz sodnega registra. Naročnik še opozarja, da tretji odstavek 2. člena Pravilnika izrecno določa, da na podlagi Pravilnika ni mogoče dostopiti do podatkov v enakem obsegu kot v primeru izpiska. Naročnik v tem kontekstu opozarja še na 1. alinejo drugega odstavka 2. člena Pravilnika. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da izpisek po ZSReg in izpis po Pravilniku nimata enakega obsega ter da drugi ne more enakovredno zamenjati prvega.
Nadalje naročnik ugotavlja, da kršitev Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list, RS, št. 98/04; v nadaljevanju: ZEPEP) ne more biti revizijski razlog, saj ZRPJN jasno določa, da se v revizijskem postopku ugotavljajo zgolj kršitve predpisov o javnih naročilih, ZEPEP pa to ni.
Ob zapisanem pa naročnik tudi navaja, da je že obvestil prvega vlagatelja, da je izpis, ki ga je predložil, vprašljiv tudi z vidika zahteve povabila k oddaji ponudbe, da izpisek ne sme biti starejši od 1 meseca od dneva oddaje ponudbe. Naročnik priznava, da je na izpisku vpisan datum 03.05.2006, vendar pa iz tega ni mogoče sklepati, da je to datum izpisa podatkov. Nadalje naročnik navaja, da je navedeni datum odvisen od nastavitev na računalniku, s katerega se opravlja izpis iz baze podatkov, kar pa je mogoče poljubno spreminjati. Naročnik navaja, da odločitvi prilaga izpis iz baze podatkov za prvega vlagatelja, na katerem je navedeno, da je bil pridobljen 16.12.2009.
V zvezi z očitkom glede izključujočih pogojev javnega naročila, predvsem 3. točka lastniške povezave naročnik ugotavlja, da prvi vlagatelj tega očitka ne konkretizira, poleg tega povabilo k oddaji ponudb v točki 3 zahteva, naj ponudnik predloži potrdila podizvajalcev za razmnoževanje, tisk in distribucijo DVD, CD in VHS podizvajalcev, s katerimi ima sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju in ki ne smejo biti lastniško ali kako drugače s ponudnikom povezana podjetja. Naročnik ugotavlja, da je prvi vlagatelj v zvezi s temi navedbami v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozen.
V zvezi z očitkom prvega vlagatelja, da v obvestilu o oddaji naročila, z dne 17.05.2006, ni bil naveden razlog, zakaj razpis ni uspel, naročnik navaja, gre za javno naročilo male vrednosti, ter da postopek ni tako strogo formaliziran kot v primerih, ko je potrebno uporabiti ZJN-1, poleg tega pa po mnenju naročnika prvemu vlagatelju zaradi tega ne more nastati škoda.
Prav tako naročnik zavrača navedbo prvega vlagatelja, da bi lahko naročnik zahteval v zvezi z izpiskom iz sodnega registra dopolnitev v smislu 54. člena ZJN-1.
Naročnik priglaša v revizijski postopek v zadevi prvega vlagatelja stroške po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 16.06.2006 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v obrazložitvi odločitve pojasni enake razloge za zavrnitev, kot jih je navedel v odločitvi, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik priglaša v revizijski postopek v zadevi drugega vlagatelja stroške po priloženem stroškovniku.

Vlagatelja sta z ločenima vlogama dne 20.06.2006 naročnika obvestila, da nadaljujeta revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelja sta tudi po svojem pooblaščencu sporočila naročnikovemu pooblaščencu z dopisoma, z dne 21.06.2006, z dopisoma, z dne 26.06.2006, pa še naročniku, da nadaljujeta revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer še pojasnita, da je naročnik ravno s spreminjanjem datuma na računalniku, s katerega je opravil izpis podatkov iz sodnega registra, potrdil tisto, kar sicer oporeka obema vlagateljema, to je, da se izpisa iz elektronsko vodenega sodnega registra na internetu datumsko ne da ponarediti, saj je popravljen zgolj datum osebnega računalnika, še vedno pa je na izpisu razviden datum same internetne strani.

Naročnik je z dopisom dne 27.06.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 28.06.2006, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-221/2006-34-1854, z dne 29.06.2006, pozvala k odstopu vse relevantne dokumentacije, vezane na predmetni postopek oddaje.
Državna revizijska komisija je od naročnika prejela zahtevano dokumentacijo dne 04.07.2006.

Državna revizijska komisija je pooblaščenca obeh vlagateljev odvetnika Turk Andreja, Kržičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec vlagateljev), z dopisom, št. 018-221/2006-34-1856, z dne 29.06.2006, pozvala, da najkasneje v roku petih dni od prejema poziva predloži ustrezno pooblastilo o zastopanju prvega vlagatelja oziroma drugega vlagatelja v predmetnih dveh revizijskih postopkih.
Pooblaščenec vlagateljev je z dopisom, z dne 03.07.2006, Državni revizijski komisiji v roku posredoval zahtevani pooblastili o zastopanju.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe obeh vlagateljev, ki so skupne obema zahtevkoma za revizijo.

Kot prvo je Državna revizijska komisija presojala navedbo, da 74. in 75. člen ZJN-1 navajata način obveščanja ponudnikov, naročnik pa je v telefonskem razgovoru obrazložil razloge za neuspeh javnega razpisa.
Državna revizijska komisija poudarja, da se 74. člen ZJN-1 nanaša na vodenje zapisnika o postopku odpiranja ponudb in ne na način obveščanja ponudnikov, zato je sklic vlagateljev na citirani člen štela kot brezpredmeten. Nadalje Državna revizijska komisija poudarja, da se 75. člen ZJN-1 nanaša na izročitev zapisnika o odpiranju ponudb, ki je v skladu z določbo 73. člena ZJN-1 v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka javno. Glede na dejstvo, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti, se na temelju 125. člena ZJN-1 uporabljajo določbe naročnikovega notranjega akta, ki ureja oddajanje javnih naročil male vrednosti. Iz spisovne dokumentacije o predmetnem postopku izhaja, da gre za postopek zbiranja ponudb za storitve, za katerega naročnikov notranji akt z naslovom "Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti", z dne 30.08.2004, v 11. členu določa, da se javnega odpiranja ponudb ne izvaja. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v citiranem notranjem aktu v 10. členu določil, da obvestilo o oddaji JNMV (OBR-H) v primeru zbiranja ponudb za storitve podpiše direktor. Citirani obrazec, ki je sestavni del citiranega notranjega akta, pa ima rubriko "Obrazložitev" s pripisom v oklepaju "ni obvezna". Glede na navedbi vlagateljev v njunih zahtevkih za revizijo, da je naročnik v telefonskem pogovoru ustno obrazložil, zakaj javni razpis ni uspel, in da je izpisek iz sodnega registra, ki sta ga predložila, neustrezen, je Državna revizijska komisija presodila, da je naročnik obrazložil obema vlagateljema, zakaj njuni ponudbi nista pravilni. Vlagatelja bi nenazadnje lahko tudi zaprosila za dodatno obrazloženo obvestilo v smislu drugega odstavka 78. člena ZJN-1, pa tega nista storila (kot izhaja iz spisovne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje, je prvi vlagatelj sicer naslovil na naročnika po elektronski pošti svoje nestrinjanje z zavrnitvijo njegove ponudbe iz razloga neustreznega izpiska iz sodnega registra, sklicujoč se na telefonski razgovor dne 18.05.2006 ter na obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 17.05.2006, na katero je naročnik prvemu vlagatelju naslednji dan, to je 19.05.2006 po elektronski pošti tudi odgovoril). Dodatno gre tudi poudariti, da postopki oddaj javnih naročil male vrednosti niso tako formalni kot postopki oddaj javnih naročil t.i. velike vrednosti, za katere je potrebno uporabiti določbe ZJN-1. Zato tudi ni mogoče očitati naročniku, da bi moral postopati v konkretnem primeru po 77. členu ZJN-1 (zavrnitev vseh ponudb).
Vsled gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija presodila, da naročnik ni kršil 75. člena ZJN-1, s tem ko ni vlagateljem posredoval zapisnika o odpiranju ponudb, prav tako pa naročniku ni mogoče očitati, da bi moral v obvestilu o oddaji javnega naročila, z dne 17.05.2006, navesti razlog, zakaj javni razpis ni uspel, ter da kasneje ni obvestil vlagateljev na ustrezen način, zakaj javni razpis (pravilneje: postopek zbiranja ponudb za oddajo predmetnega javnega naročila male vrednosti) ni uspel. Naročnik je v konkretnem primeru ravnal v skladu s citiranim notranjim aktom. Glede na to je Državna revizijska komisija presodila predmetno navedbo vlagateljev kot neutemeljeno.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala navedbo, da je bilo v 5. točki javnega razpisa male vrednosti navedeno, da je potrebno predložiti izpisek iz sodnega registra in ne redni izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enega meseca, pri čemer se vlagatelja sklicujeta na 4. člen ZEPEP ter tudi na 42. člen ZJN-1.
Na podlagi vpogleda v povabilo k oddaji ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na tretji strani slednjega določil kot "obvezne priloge poleg prilog, zahtevanih na priloženih predpisanih obrazcih", "izpisek iz sodnega registra ponudnika, ki ne sme biti starejši od enega meseca, šteto od dneva oddaje ponudbe" (5. točka). Nadalje je naročnik določil v prilogi povabila k oddaji ponudbe obrazec "Izjava o izpolnjevanju pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1 (OBR-E)", ki ga mora podpisati ponudnik, in sicer je v 1. točki obrazca OBR-E kot pogoj določil, da ima ponudnik veljavno registracijo za opravljanje dejavnosti. Na koncu citiranega obrazca - izjave pa je naročnik zapisal tekst "Navedeni podatki so resnični in smo jih, če bo naročnik te zahteval, pripravljeni dokazati s predložitvijo ustreznih potrdil.". Naročnik je torej zahtevo po predložitvi ustreznih potrdil glede registracije vključil že v povabilo k oddaji ponudb (5. točka).
42. člen ZJN-1 v 1. točki drugega odstavka določa kot dokazilo iz 1. točke prvega odstavka istega člena (ponudnik mora biti registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu) "izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence". Pri presoji predmetne navedbe v konkretnem primeru je torej bistven ZSReg, ki v 48. členu opredeljuje, da gre pri zagotovitvi vpogleda v izpisek iz sodnega registra za računalniški izpis vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa (redni izpisek iz sodnega registra) oziroma v primeru posebne zahteve tudi za izpis prej vpisanih podatkov, ki se nanašajo na posamezen subjekt vpisa, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi (zgodovinski izpisek iz sodnega registra), pri čemer je izpisek dolžno izdati vsako registrsko sodišče, pod pogoji, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, pa glede na tehnične in kadrovske možnosti, tudi druga sodišča. Nadalje je za presojo predmetne navedbe pomemben tudi Pravilnik, ki je izdan na podlagi ZSReg. 1. člen Pravilnika določa, da ta pravilnik določa za elektronski dostop do podatkov, vpisanih v sodni register, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pravna ali fizična oseba oziroma notar, način elektronskega dostopa do podatkov, vpisanih v centralno informatizirano bazo sodnega registra in višino ter obveznost plačila nadomestila stroškov za elektronski dostop do podatkov, vpisanih v centralno informatizirano bazo sodnega registra. Prvi odstavek 2. člena Pravilnika določa, da je elektronski dostop med drugim izpis osnovnih, dodatnih in zgodovinskih podatkov, vpisanih v bazo (centralno informatizirano bazo sodnega registra), z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Peti odstavek 2. člena Pravilnika določa, da za elektronski dostop šteje tudi zahteva za overjeni redni izpisek iz sodnega registra, ki se izda na podlagi ZSReg, in jo pravna ali fizična oseba oziroma notar posreduje sodišču z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. šesti odstavek citiranega člena pa določa, da za elektronski dostop šteje tudi izpis podatkov, vpisanih v sodni register, ki ga na zahtevo pravne ali fizične osebe izda notar kot overjeni izpisek v skladu z zakonom.
Skladno s Pravilnikom lahko torej vsakdo (pravna ali fizična oseba oziroma notar) na elektronski način dostopa do določenih podatkov iz sodnega registra, ki izpolnjuje ustrezne pogoje za elektronski dostop. Prav tako je mogoče na podlagi elektronskega dostopa ustrezno pridobiti tudi overjeni izpisek iz sodnega registra (kar pa je v konkretnem primeru irelevantno, saj naročnik ni izrecno zahteval, da mora bi le-ta overjen). Oziroma z drugimi besedami, tudi izpis podatkov na podlagi elektronskega dostopa do podatkov iz sodnega registra in pod pogoji, ki jih določa Pravilnik, je lahko enakovreden rednemu izpisku iz sodnega registra oziroma zgodovinskemu izpisku iz sodnega registra po 48. členu ZSReg.
Na podlagi vpogleda v ponudbi obeh vlagateljev Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v konkretnem primeru oba predložila podpisano izjavo na obrazcu OBR-E ter izpis podatkov iz sodnega registra Državnega portala Republike Slovenije (opremljena z datumom 03.05.2006 pod grbom v levem zgornjem kotu in desnem spodnjem kotu izpisa). Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetna izpisa podatkov iz sodnega registra (gre namreč za izpis osnovnih podatkov, vpisanih v centralno informatizirano bazo sodnega registra) ne vsebujeta podatkov glede dejavnosti, za opravljanje katerih je registriran posamezni vlagatelj.
Glede na gornje ugotovitve je Državna revizijska komisija presodila, da sta ponudbi obeh vlagateljev nepravilni, ker ne vsebujeta izpiska iz sodnega registra, iz katerega bi bila razvidna dejavnost, za katero je posamezni vlagatelj registriran. Glede na to je Državna revizijska komisija presodila predmetno navedbo vlagateljev kot neutemeljeno.
Ob zapisanem Državna revizijska komisija pripominja v zvezi z navedbo vlagateljev, da v kolikor se je naročniku predmetni izpisek zdel sporen ali neustrezen, bi lahko zahteval dopolnitev ponudbe v smislu 54. člena ZJN-1, da slednji med drugim ne dopušča naročniku sanacije nepravilnosti ponudb po preteku roka za predložitev le-teh. Izrecno je namreč po citiranem členu prepovedano dovoliti spremembo ponudbe, ki bi iz nepravilne le-to naredila pravilno. Z navedeno zahtevo citirani člen zagotavlja predvsem varovanje načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Zagotavljanje temeljnih načel pa velja tudi v primeru javnih naročil male vrednosti (arg. prvega odstavka 125. člena ZJN-1).
V kontekstu presoje navedbe vlagateljev, vezane na izpisek iz sodnega registra, je tudi sklicevanje vlagateljev, da 4. člen ZEPEP določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki, neutemeljeno. Naročnik je zahtevo po predložitvi ustreznih potrdil glede registracije vključil že v povabilo k oddaji ponudb (upoštevajoč predhodne ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu), vlagatelja pa sta predložila izpis osnovnih podatkov iz sodnega registra brez dejavnosti (registracija dejavnosti). Namen 4. člena ZEPEP ni izenačiti glede veljavnosti ali dokazne vrednosti po vsebini različne izpise, temveč preprečiti odrek veljavnosti ali dokazne vrednosti po vsebini enakovrednim podatkom zgolj zaradi dejstva, ker so le-ti v elektronski obliki.

V nadaljevanju pa je Državna revizijska komisija presojala navedbo prvega vlagatelja, ki jo navaja kot kršitev, in sicer "izključujoči pogoji javnega naročila, predvsem 3. točka lastniške povezave".
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v povabilo k oddaji ponudbe ugotavlja, da gre za določbo povabila k oddaji ponudbe na strani 3, ki določa izključujoče pogoje javnega naročila male vrednosti v 3 (treh) točkah.
Državna revizijska komisija v zvezi s predmetno navedbo poudarja, da se zahtevek za revizijo v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN ne določata drugače. Nadalje Državna revizijska komisija v zvezi s predmetno navedbo poudarja, da predstavlja peti odstavek 12. člena ZRPJN odmik od pravila prvega odstavka 12. člena ZRPJN glede možnosti vlaganja zahtevka za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, saj določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Ker se zainteresirani ponudnik z določili razpisne dokumentacije oziroma z vsebino povabila k oddaji ponudbe seznani praviloma ob prejemu le-tega za posamezen konkreten postopek oddaje javnega naročila, skuša ZRPJN s predhodno navedeno določbo preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije oziroma povabila k oddaji ponudbe, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko spozna, da se postopek oddaje javnega naročila zanj ne bo končal ugodno oziroma se ne konča ugodno.
Na podlagi vpogleda v spis o predmetnem javnem naročilu je Državna revizijska komisija ugotovila, da se je prvi vlagatelj z domnevno sporno določbo ("izključujoči pogoji javnega naročila, predvsem 3. točka lastniške povezave") povabila k oddaji ponudbe, ki jo v zahtevku za revizijo navaja med kršitvami, seznanil pred rokom, določenim za predložitev ponudb, to je pred 10.05.2006. V nadaljevanju je Državna revizijska ugotovila, da prvi vlagatelj pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, ni vložil zahtevka za revizijo iz naslova domnevne sporne določbe povabila k oddaji ponudbe. Vsebinska presoja revizijskih navedb o sporni določbi povabila k oddaji ponudbe torej v konkretnem primeru ni več mogoča, saj bi moral prvi vlagatelj v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo iz naslova te očitane kršitve že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Domnevno sporna določba v konkretnem povabilu k oddaji ponudbe je tako postala po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, aksiom, prvi vlagatelj pa je postal prekludiran v možnosti navajanja kršitve iz tega naslova.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila predmetni navedbi prvega vlagatelja.

V posledici vseh gornjih ugotovitev je Državna revizijska komisija odločila o zahtevku za revizijo prvega oziroma drugega vlagatelja kot izhaja iz točke 1 oziroma 2 izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v revizijski postopek prvega vlagatelja priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- stroške odvetniških storitev v protivrednosti 500 točk za sestavo odločitve o zahtevku, povečano za 20% DDV,
- stroške odvetniških storitev v protivrednosti 100 točk za konferenco s stranko povečano za 20% DDV,
- 2% materialnih stroškov.

V konkretnem primeru je torej naročnik priglasil stroške, povezane z delom odvetnika in materialne stroške v višini 2% v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03; v nadaljevanju: OT). Državna revizijska komisija je na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da je zahteva naročnika za povračilo stroškov, skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN, neutemeljena. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre pri obravnavanju revizijskega zahtevka za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih aktivnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na temelju 16. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v revizijski postopek drugega vlagatelja priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- stroške odvetniških storitev v protivrednosti 500 točk za sestavo odločitve o zahtevku, povečano za 20% DDV,
- strošek odvetniških storitev v protivrednosti 100 točk za konferenco s stranko, povečano za 20% DDV,
- 2% materialnih stroškov.

V konkretnem primeru je torej naročnik priglasil stroške povezane z delom odvetnika in materialne stroške v višini 2% v skladu s tretjim odstavkom 13. člena OT. Državna revizijska komisija je na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da je zahteva naročnika za povračilo stroškov, skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN, neutemeljena. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da gre pri obravnavanju revizijskega zahtevka za stroške, ki so povezani z opravili, ki sodijo v okvir naročnikovih rednih aktivnosti, določenih z zakonom, in katere je naročnik dolžan opraviti na temelju 16. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 13.07.2006


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana,
- Odvetnik Andrej Turk, Kržičeva 6, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran