018-222/2006 Oš Ivana Cankarja Ljutomer, Oš Stročja vas, Oš Janka Ribiča Cezanjevci, Oš Mala Nedelja, Oš Razkrižje, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov za potrebe naročnikov", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VALTEX & Co. d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer, Osnovna šola Stročja vas, Stročja vas 24, Ljutomer, Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci, Cezanjevci 39, Ljutomer, Osnovna šola Mala Nedelja, Mala Nedelja 37, Mala Nedelja, Osnovna šola Razkrižje, šafarsko 24, Ljutomer, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer, Prešernova ulica 8, Ljutomer, ki jih zastopa odvetnik Drago Čučnik, Stari trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročniki), dne 20.07.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov za potrebe naročnikov", objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/06, z dne 05.05.2006, pod št. objave Ob-12304/06.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročniki so dolžni plačati vlagatelju stroške v višini 241.240,00, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva naročnikov za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Dne 28.10.2005 so naročniki Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, Ljutomer, Osnovna šola Stročja vas, Ljutomer, Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci, Ljutomer, in Osnovna šola Mala Nedelja, Mala Nedelja, dne 02.11.2005 pa naročnik Osnovna šola Razkrižje, Ljutomer, ter dne 03.11.2005 naročnik Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer, Ljutomer, sprejeli sklepe o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Z istimi datumi so naročniki izdali pooblastilo za vodenje in izvedbo postopoka oddaje predmetnega javnega naročila družbi ALTUS Consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenec). Naročniki so javni razpis objavili v Uradnem listu RS, št. 4/06, z dne 13.01.2006, pod št. objave Ob-12/06, in sicer razdeljeno v tri sklope (sklop 1 - čistila, sklop 2 - papirna galanterija in sklop 3 - ostali izdelki).

Državna revizijska komisija je sklepom, št. 018-088/06-31-941, z dne 28.03.2006, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Sukcesivna dobava čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov za potrebe naročnikov", objavljen v Uradnem listu RS, št. 4/06, z dne 13.01.2006, pod št. objave Ob-12/06.

Naročniki so (ponovni) javni razpis objavili v Uradnem listu RS, št. 46/06, z dne 05.05.2006, pod št. objave Ob-12304/06, in sicer razdeljeno v tri sklope (sklop 1 - čistila, razdeljen v podsklop 1 - čistila, ki se redčijo, podsklop 2 - čistila za neposreden nanos in podsklop 3 -ostala čistilna sredstva, sklop 2 - papirna galanterija ter sklop 3 - ostali izdelki).

Naročniki so objavili v Uradnem listu RS, št. 55/06, z dne 26.05.2006, pod št. objave Ob- 14823/06, popravek javnega razpisa, vezan na rok za sprejemanje ponudb, na rok za pridobitev razpisne dokumentacije in dopolnilne dokumentacije, ter na datum in čas odpiranja ponudb. Naročniki so s citiranim popravkom spremenili rok za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje na 07.06.2006 do 11. ure (prvotno je bil določen rok 30.05.2006 do 11. ure).

Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje ponudb dne 05.06.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 06.06.2006, v katerem navaja, da so naročniki v razpisni dokumentaciji za sklenitev okvirnega sporazuma navedli v vabilu k oddaji ponudbe v 3. točki, da bodo na podlagi meril iz razpisne dokumentacije za dobavo izdelkov iz posameznega sklopa ali podsklopa, izbrali enega ali dva ponudnika, s katerima bodo sklenili ločene okvirne sporazume. Naročniki so si ponovno pridržali pravico, čeprav teh besed niso eksplicitno uporabili, da v posameznem sklopu in/ali podsklopu izberejo enega ali dva ponudnika (vlagatelj kasneje pojasni v svojem zahtevku, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, na kakšen način bodo naročniki izbrali dva ponudnika).
Vlagatelj tudi navaja, da so se naročniki v 4. členu okvirnega sporazuma obvezali, da bodo v času veljavnosti sporazuma od dobavitelja/ev dobavili blago najmanj v višini 40% ponudbene vrednosti blaga. Naročniki pa bodo pri dobavitelju naročali blago, ki ga bo ponudil po ugodnejši ceni od drugega dobavitelja, ob upoštevanju, da sta oba dobavitelja ponudila "enakovredno" blago, z naročilnico ali na drug dogovorjen način. Vlagatelj dodaja, da naročniki niso sledili napotilom Državne revizijske komisije, saj v ponovljenem postopku niso upoštevali navodil in v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določili, kako bodo izbirali najugodnejšega ponudnika za konkretno oddajo (konkretna količina izdelkov, ipd.) med več ponudniki, s katerimi imajo sklenjen okvirni sporazum, prav tako ni jasno, kolikokrat bodo naročniki izbirali na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma (vlagatelj kasneje pojasni v svojem zahtevku, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, kakšna bo vrednost okvirnega sporazuma).
Nadalje vlagatelj očita, da so naročniki predvideli kot pogoj fiksnost cen, fiksnost cen pa je tudi merilo. Ponudniki morajo zagotavljati fiksnost cen 12 mesecev, kar pomeni, da očitno naročniki ne bodo izbirali najugodnejšega dobavitelja v navedenem časovnem obdobju, saj za to ne bodo imeli pravne podlage. Fiksnost cen pa je tudi merilo, kar pomeni, da bodo ponudniki glede na merila, ki napotujejo na ekonomsko najugodnejšo ponudbo, poskušali le-temu slediti tako, da bodo ponudili maksimalno možnost fiksnosti cen - 24 mesecev. V takšnem primeru pa dobavitelj, ki bo ponudil fiksnost cen za 24 mesecev, niti ne bo mogel niti smel podati ponudbe za konkretno pogodbo, ki jo bo naročnik sklenil na podlagi prejete najugodnejše ponudbe. Vlagatelj meni, da iz navedenega izhaja, da so naročniki ponovno kršili temeljna načela ZJN-1, saj so glede na postavljene pogoje, merila in določila okvirnega sporazuma ponovno omejili konkurenco med potencialnimi ponudniki nasploh, kot tudi omejili konkurenco in kršili načelo enakopravnosti.
Kot zadnje očita vlagatelj še, da so naročniki v razpisni dokumentaciji v razpisnih obrazcih 13 za vsako šolo posebej predvideli v besedilu na koncu predračuna, da morajo ponudniki v stolpcu 6 - proizvajalec/naziv izdelka navesti naziv proizvajalca oziroma naziv izdelka, pri tem pa je vpis obvezen. Vlagatelj meni, da bi morali naročniki zahtevati od potencialnih ponudnikov kvečjemu navedbo blagovne znamke, saj so proizvajalci glede na tržne situacije lahko različni in se menjajo, blagovna znamka pa ostane. Naziv izdelka tudi ne pomeni blagovne znamke, zato bi tudi z razkritjem proizvajalca lahko prišlo do razkritja podatka, ki je za ponudnika zaupne narave in ga na obrazcu št. 13 kot takem ne more označiti kot poslovno skrivnost.
Vlagatelj zaključuje, da nova razpisna dokumentacija in okvirni sporazum še vedno dopuščata skrajno netransparentne postopke v delu oddaje konkretnega javnega naročila, omejevanje konkurence in kršenja načela enakopravnosti izbranih ponudnikov.
Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti ter priglaša odvetniške stroške za sestavo zahteve za revizijo postopka v višini 1.000 točk in 2% materialne stroške, vse povečano za 20% DDV, ter stroške plačane takse v višini 100.000 SIT.

Naročniki so vlagatelja pozvali z dopisom, z dne 06.06.2006, k dopolnitvi zahtevka za revizijo - predložitvi potrdila o plačilu takse ter pooblastila odvetnici, kar je vlagatelj storil 12.06.2006.

Naročniki so s sklepom, z dne 21.06.2006, zahtevek za revizijo zavrnili kot neutemeljen ter zavrnili vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
Naročniki obrazložijo, da okvirni sporazum vsebuje jasno določen predmet javnega naročila, ceno posameznih izdelkov in izdelke (priloga k okvirnemu sporazumu), čas, v katerem dobavitelj opravi dobavo, gotovost dobav, način plačila, kot tudi vse ostale pogoje, ki so pomembni tako za naročnika, kot tudi za ponudnika(e) oziroma dobavitelja(e), niso pa določene količine posameznih izdelkov, ki jih bodo naročniki tekom izvajanja naročila naročali, saj je v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da so količine, ki so navedene v razpisni dokumentaciji okvirne, ocenjene glede na sedanje potrebe vsakega od naročnikov in preračunane na predvideno obdobje izvajanja naročila, kot tudi da si naročniki pridržujejo pravico do sprememb količin, navedenih v razpisni dokumentaciji, glede na svoje dejanske potrebe. Naročniki pojasnjujejo, da v prilogi št. 13/1-3 seznanjajo ponudnike s tem, kaj pomeni okvirni sporazum in da se s sklenitvijo okvirnega sporazuma zaključi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, saj bodo ponudniki dobavo izdelkov iz posameznega sklopa oziroma podsklopa izbrani v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Iz tega jasno izhaja, da naročniki v času izvajanja naročila ne bodo več izbirali ponudnikov, saj bodo le-ti izbrani v postopku predmetnega javnega naročila.
Nadalje naročniki obrazložijo, da so v razpisni dokumentaciji tudi pojasnili ponudnikom, kako bodo v času sklenitve okvirnega sporazuma naročali izdelke pri izbranih ponudnikih. V 4. členu okvirnega sporazuma je navedeno, da se naročnik obvezuje, da bo v času veljavnosti sporazuma od dobavitelja dobavil blago najmanj v višini 40% ponudbene vrednosti blaga, ki je predmet tega sporazuma, ter da bo naročnik pri dobavitelju naročal blago, ki ga je ponudil po ugodnejši ceni od drugega dobavitelja, ob upoštevanju, da sta dobavitelja ponudila enakovredno blago, z naročilnico ali na drug dogovorjen način. Isto so naročniki navedli tudi v prilogi k obrazcem št. 13/1-3.
Zatem naročniki pojasnjujejo, da so fiksnost cen določili skladno s 4. členom Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04; v nadaljevanju: Pravilnik). O tem so bili ponudniki obveščeni tudi v 16. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe razpisne dokumentacije (v nadaljevanju: Navodila). Ker je za naročnike fiksnost cen pomembna, tudi z vidika javnih sredstev, so fiksnost cen postavili tudi kot merilo, in prepustili ponudnikovi odločitvi, za kakšno obdobje bodo ponudili fiksne cene za izdelke, ki jih bodo ponudili.
Naročniki tudi obrazložijo, da so v obrazcih št. 13 - predračuni, v stolpcu 6, predvideli, da ponudniki vpišejo proizvajalca/naziv izdelka, ki ga ponujajo, in da je vpis obvezen, za kar naročniki menijo, da imajo, kot bodoči kupci, pravico vedeti. Naročniki bodo pri pregledu in oceni ponudb lahko ugotovili, ali ponudnik ponuja izdelke, ki jih naročniki želijo in razpisujejo, in dejansko ugotovili, ali so ponudniki ponudili enakovredne izdelke in v primeru odstopanj pozvali ponudnike k morebitnemu dodatnemu pojasnilu ponudbe. Naročniki dodajajo še, da bi vlagatelj lahko, v kolikor meni, da zanj proizvajalec izdelka, ki ga ponuja, sodi pod njegovo poslovno skrivnost in je zaupne narave, te podatke, skladno s 4. točko Navodil označil kot "ZAUPNO" ali kot "POSLOVNA SKRIVNOST".
Naročniki priglašajo odvetniške stroške za sestavo sklepa o rešitvi zahtevka za revizijo v višini 1000 odvetniških točk, 2% materialne stroške + 20% DDV.

Vlagatelj je naročnike z vlogo, z dne 26.06.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zavrača obrazložitev naročnikov in navaja, da vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in podrobneje navede razloge za nadaljevanje revizijskega postopka.
Vlagatelj priglaša dodatne stroške revizijskega postopka, in sicer za sestavo vloge za nadaljevanje (1. pripravljalna vloga) v višini 2000 odvetniških točk + 20% DDV.

Naročniki so z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 29.06.2006, odstopili le-tej zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljevega očitka, da so si naročniki ponovno pridržali pravico, čeprav teh besed niso eksplicitno uporabili, da v posameznem sklopu in/ali podsklopu izberejo enega ali dva ponudnika.
V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo, in ugotovila, da so naročniki v točki 3 Povabila k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: Povabilo) med drugim navedli, da ponudniki lahko oddajo ponudbo za celotno javno naročilo, posamezni sklop ali v prvem sklopu za posamezni razpisani podsklop, ter da ponudbe ni mogoče oddati za posamezne izdelke znotraj razpisanih sklopov ali podsklopov. Nadalje so naročniki v citirani točki Povabila navedli, da bodo na podlagi meril iz razpisne dokumentacije za dobavo izdelkov iz posameznega sklopa in podsklopa izbrali enega ali dva ponudnika, s katerim/a bodo sklenili ločene okvirne sporazume za sukcesivno dobavo izdelkov. Naročniki so v 15. točki Navodil (Način ocenjevanja ponudb) odkazali na ocenjevanje ponudb na podlagi meril in na način, ki je opredeljen v Obrazcu št. 4 - Merila za izbor ponudnika in način ocenjevanja (v nadaljevanju: Obrazec 4), ki je sestavni del razpisne dokumentacije, ter zapisali med drugim, da bodo izbrali ekonomsko najugodnejše ponudbe po posameznih sklopih in podsklopih na podlagi postavljenih meril. Naročniki so na Obrazcu 4 določili nabor meril, in sicer "cena" (največ 82 možnih točk), "fiksnost cen" (največ 8 možnih točk), "plačilni rok" (največ 7 možnih točk) ter "dobavni rok" (največ 3 možne točke). Naročniki so na 2. strani Obrazca 4 med drugim navedli, da v kolikor bi dva ponudnika v skupnem seštevku točk, v posameznem sklopu ali podsklopu, po vseh merilih dosegla enako število točk, bodo naročniki dali prednost ponudniku, ki bo na podlagi ocenjevanja prejel več točk po merilu "cena".
Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da so naročniki sicer opredelili v konkretnem primeru merila za izbor ter možnost izbora - sklenitve okvirnega sporazuma z dvema ponudnikoma, pri čemer pa niso predvideli, na kakšen način se bodo odločali za izbor - podpis okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop. še več, razpisna dokumentacija naročnikov je v delu Obrazca 4, ki izrecno daje za primer doseganja istega skupnega seštevka točk po vseh merilih s strani dveh ponudnikov v posameznem sklopu oziroma podsklopu, odločujoč glas za izbor / prednost ponudniku, ki bo na podlagi merila "cena" prejel več točk, v nasprotju z dikcijo 3. točke Povabila, ki daje možnost izbora - podpisa okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop. Glede na navedeno v Obrazcu 4 naj torej izbor dveh ponudnikov, s katerima bodo naročniki podpisali okvirna sporazuma za posamezen sklop oziroma podsklop, sploh ne bi bil možen, čeprav naročniki tudi v sklepu, s katerim so vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnili kot neutemeljen, ne zanikajo namena sklenitve okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop. Državna revizijska komisija poudarja, da naročniki v konkretnem primeru niso opredelili kriterija, na podlagi katerega se bodo odločali za izbor oziroma za podpis okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop. Način izbora enega ali dveh ponudnikov za podpis okvirnega sporazuma, ki ni opredeljen oziroma ustrezno naveden v razpisni dokumentaciji, pa torej dopušča subjektivnost odločanja za izbor enega ali dveh ponudnikov. Način izbora enega ali dveh ponudnikov za podpis okvirnega sporazuma za posamezen sklop oziroma podsklop (način odločanja, kdaj bo okvirni sporazum podpisan za isti sklop oziroma podsklop zgolj z enim ponudnikom, kdaj pa z dvema ponudnikoma) je torej netransparenten in kot tak v nasprotju z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1).
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek spoznala kot utemeljen.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da naročniki niso v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določili, kako bodo izbirali najugodnejšega ponudnika za konkretno oddajo (konkretna količina izdelkov, ipd.) med več ponudniki, s katerimi imajo sklenjen okvirni sporazum, prav tako ni jasno, kolikokrat bodo naročniki izbirali na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma.
V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo, in ugotovila, da so naročniki v 4. členu Obrazca št. 12 (Vzorec okvirnega sporazuma) določili, da se obvezujejo, da bodo v času veljavnosti tega sporazuma, od dobavitelja dobavili blago v višini najmanj 40% ponudbene vrednosti blaga, ki je predmet sporazuma (pri čemer je v oklepaju istega člena opomba, da bo člen v sporazumu, v kolikor bodo naročniki za posamezen sklop ali podsklop izbrali dva dobavitelja), ter da bodo naročniki pri dobavitelju naročali blago, ki ga je ponudil po ugodnejši ceni od drugega dobavitelja, ob upoštevanju, da sta oba dobavitelja ponudila "enakovredno" blago, z naročilnico ali na drug dogovorjen način. Naročniki nadalje v Prilogi k obrazcem št. 13/1-3 navajajo, da bodo tekom izvajanja naročila, v primeru izbire dveh ponudnikov v posameznem sklopu ali podsklopu, z naročilnico ali drug dogovorjen način naročali potrebne izdelke pri ponudniku, ki je posamezni izdelek ponudil po ugodnejši ceni, ob upoštevanju, da so ponudniki ponudili "enakovredne" izdelke.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so naročniki v razpisni dokumentaciji dovolj jasno in nazorno navedli, da bo za izvedbo konkretnega naročila na podlagi okvirnega sporazuma z dvema ponudnikoma - podpisnikoma okvirnega sporazuma za isti sklop oziroma podsklop odločujoča najugodnejša cena za blago oziroma posamezen izdelek, ki ga je ponudnik ponudil, ob upoštevanju pogoja "enakovrednosti" izdelka, pri čemer so naročniki pojem "enakovrednosti" izdelka dovolj natančno obrazložili v razpisni dokumentaciji. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija izrecno pripominja (kar je sicer ugotovila že ob presoji predhodnega očitka vlagatelja v tem sklepu), da naročniki niso opredelili kriterija, na podlagi katerega se bodo odločali za izbor oziroma za podpis okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop.
Nadalje je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da so naročniki v 5. členu Obrazca št. 12 (Vzorec okvirnega sporazuma) določili, da niso odškodninsko ali kakorkoli odgovorni zaradi nedoseganja v predračunih navedene vrednosti naročila in razpisanih količin posamezne vrste blaga, v kolikor bi bila to posledica zmanjšanja potrebe po čistilih in/ali papirni galanteriji in/ali ostalih izdelkih iz objektivnih razlogov, ki so vezani na potrebe naročnikov po dobavi. Nadalje so naročniki tudi v Povabilu v točki 3 zapisali, da so količine, navedene v razpisni dokumentaciji, ocenjene in so opredeljene, upoštevajoč sedanje potrebe vsakega od naročnikov, ter da si pridržujejo pravico do sprememb količin, glede na dejanske potrebe po izdelkih. Navedeno naročniki še enkrat ponovno zapišejo v Prilogi k obrazcem št. 13/1-3.
ZJN-1 v točki 16 prvega odstavka 3. člena določa, da je "okvirni sporazum" sporazum med enim od naročnikov, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem področju in enim ali več dobavitelji blaga, izvajalci gradenj ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen in, kjer je to primerno, glede predvidenih količin. Že iz besede "Okvirni sporazum" in citirane določbe ZJN-1 gre ugotoviti, da je sklepanje okvirnih sporazumov namenjeno še posebej situacijam, ko naročnik objektivno ne more natančno predvideti količin npr. blaga za določeno načrtovano ustrezno časovno obdobje. Če bi to naročnik objektivno lahko storil (ocenil točne količine), potem sklenitev okvirnega sporazuma sploh ne bi bila potrebna, temveč bi naročnik lahko sklenil t.i. klasično pogodbo (pogodbo o oddaji javnega naročila) v smislu 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Okvirni sporazum torej dopušča nekoliko fleksibilnejši odnos na relaciji naročnik/i - ponudnik/i od pogodbe o oddaji javnega naročila. V posledici teh ugotovitev tudi ni mogoče v konkretnem primeru pričakovati, da bi naročniki morali navesti v razpisni dokumentaciji, kolikokrat bodo "izbirali za konkretno oddajo" na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek spoznala kot neutemeljen.

Zatem je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da so naročniki predvideli kot pogoj fiksnost cen (12 mesecev), fiksnost cen pa je tudi merilo, ter da s tem naročniki kršijo temeljna načela ZJN-1, ker ponudnik, ki bo ponudil fiksnost cen za 24 mesecev, niti ne bo mogel niti smel podati ponudbe za konkretno pogodbo (naročilo).
Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da so naročniki v točki 16 Navodil navedli, da pričakujejo fiksne cene najmanj eno leto od začetka izvajanja javnega naročila, sklicujoč se na Pravilnik, ki je nenazadnje zavezujoč za naročnike v konkretnem primeru. Nadalje fiksnost cen kot pogoj izhaja tudi iz Obrazca 4, pri čemer pa je v tem obrazcu "fiksnost cen" nad 12 mesecev opredeljena tudi kot eno od meril za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe (največ 8 možnih točk). Naročniki so v 4. členu Obrazca št. 12 (Vzorec okvirnega sporazuma) določili med drugim, kot je že predhodno ugotovljeno v tem sklepu, da bodo pri dobavitelju naročali blago, ki ga je ponudil po ugodnejši ceni od drugega dobavitelja, ob upoštevanju, da sta oba dobavitelja ponudila "enakovredno" blago, z naročilnico ali na drug dogovorjen način. Naročniki nadalje v Prilogi k obrazcem št. 13/1-3 navajajo, kot je tudi že predhodno ugotovljeno v tem sklepu, da bodo tekom izvajanja naročila, v primeru izbire dveh ponudnikov v posameznem sklopu ali podsklopu, z naročilnico ali drug dogovorjen način naročali potrebne izdelke pri ponudniku, ki je posamezni izdelek ponudil po ugodnejši ceni, ob upoštevanju, da so ponudniki ponudili "enakovredne" izdelke. Ponudniki torej sploh ne bodo za konkretno naročilo (izvajanje okvirnega sporazuma) podajali ponudbe - naročniki bodo namreč naročali pri dobavitelju blago, ki ga je ponudil po ugodnejši ceni od drugega dobavitelja.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s pogojem "fiksnost cen" najmanj 12 mesecev in merilom "fiksnost cen" (nad 12 mesecev) potencialni ponudniki vnaprej seznanjeni na jasen in transparenten način. Vsak od potencialnih ponudnikov ima torej v danem trenutku možnost na podlagi jasno opredeljene razpisne dokumentacije glede fiksnosti cen oddati pod enakimi pogoji konkurenčno ponudbo, zato ni mogoče očitati naročnikom, kot to očita vlagatelj, da kršijo s "fiksnostjo cen" kot pogojem (najmanj 12 mesecev) in hkrati kot merilom (nad 12 mesecev) temeljna načela ZJN-1.
Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo predmetno navedbo oziroma očitek spoznala kot neutemeljen.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija obravnavala očitek vlagatelja, da so naročniki v razpisni dokumentaciji v razpisnih obrazcih 13 za vsako šolo posebej predvideli v besedilu na koncu predračuna, da morajo ponudniki v stolpcu 6 - proizvajalec/naziv izdelka navesti naziv proizvajalca oziroma naziv izdelka, pri tem pa je vpis obvezen, pri čemer vlagatelj meni, da bi morali naročniki zahtevati od potencialnih ponudnikov kvečjemu navedbo blagovne znamke, saj so proizvajalci glede na tržne situacije lahko različni in se menjajo, blagovna znamka pa ostane, poleg tega pa bi tudi z razkritjem proizvajalca lahko prišlo do razkritja podatka, ki je za ponudnika zaupne narave in ga na obrazcu št. 13 kot takem ne more označiti kot poslovno skrivnost.
V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo, in ugotovila, da so naročniki predvideli na razpisnih obrazcih 13/1-3 (Predračun) stolpec 6 (proizvajalec/naziv izdelka), v opombi k stolpcu 6 na koncu posameznega predračuna pa "Ponudniki vpišejo v stolpec 6 naziv proizvajalca oziroma naziv izdelka, ki ga ponujajo; VPIS JE OBVEZEN!". Nadalje so naročniki v 4. točki Navodil določili med drugim, da če ponudnik meni, da je zaupen samo določen podatek v obrazcu ali dokumentu, mora biti zaupni del podčrtan z rdečo barvo, v isti vrstici ob desnem robu pa oznaka "ZAUPNO" oziroma "POSLOVNA SKRIVNOST" in parafa osebe, ki je podpisnik ponudbe.
Državna revizijska komisija poudarja, da ima naročnik pravico vedeti za proizvajalca oziroma naziv izdelka, ki ga ponudnik ponuja, zato naj zahteva po vpisu teh podatkov v predračun ne bi bila neutemeljena. Pri tem Državna revizijska komisija dodaja, da pri menjavanju proizvajalcev zaradi tržnih razmer, ki ga vlagatelj uporablja kot protiargument navajanju proizvajalca oziroma naziva izdelka v predračunih, vendarle ne gre za tako turbulentne razmere, glede na naravo konkretnih artiklov, da bi bilo že v fazi oddaje predmetnega javnega naročila zaradi hipotetičnih bodočih menjav proizvajalcev potrebno odstopiti od navajanja proizvajalca oziroma naziva izdelka v predračunih kot so to določili naročniki v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ne zanika, da se spremembe proizvajalcev ne dogajajo, poudariti želi zgolj to, da se tovrstna dejstva lahko rešujejo ob nastanku konkretnega primera na ustrezen način ob upoštevanju pravil obligacijskega prava. V nadaljevanju gre tudi ugotoviti, da ima seveda ponudnik, ki ocenjuje, da gre za podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost, možnost označiti takšen podatek na način opredeljen v 4. točki Navodil. Seveda pa gre v tem kontekstu vsekakor poudariti, da bi bila dodelitev atributa poslovne skrivnosti pri izdelkih, ki so v prodaji npr. v trgovinah, in na katerih je hkrati (že v prodaji) razviden npr. proizvajalec, neutemeljena. V zvezi s tem je vlagateljeva skrb, ko v vlogi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjuje, da si ne predstavlja, na kakšen način bi naročniki zavarovali del razpisnega obrazca pri morebitnem vpogledu v razpisno (pravilneje: ponudbeno) dokumentacijo ponudnikov, popolnoma odveč, saj je možno te podatke na ustrezen način v trenutku vpogleda tudi prekriti / zakriti/ zavarovati.
Vsled tega je Državna revizijska komisija presodila vlagateljev predmetni očitek oziroma navedbe kot neutemeljene.

Vlagatelj je podal v zahtevku za revizijo, kot je že predhodno navedeno v tem sklepu, predlog za razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila v celoti.

Skladno z določili tretjega odstavka 50. člena ZJN-1 naročnik po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku ne sme več spreminjati meril. Ker v posledici te zakonske zahteve sicer edinega ugotovljenega neskladja (naročnik ni v razpisni dokumentaciji opredelil kriterija, na podlagi katerega se bo odločal za izbor oziroma za podpis okvirnega sporazuma z enim ali dvema ponudnikoma za isti sklop oziroma podsklop), ki je neposredno povezano z merili za ocenjevanje in izborom enega ali dveh ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma za isti sklop oziroma podsklop, ni mogoče sanirati na drugačen način, npr. z razveljavitvijo le dela razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, na temelju 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 1.000 točk in 2% materialne stroške, vse povečano za 20% DDV (sestava zahteve za revizijo postopka),
- v višini 2000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV (sestava vloge za nadaljevanje - 1. pripravljalna vloga).

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 1.000 točk in 2% materialne stroške po veljavni Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo postopka, skupaj tako v višini 134.640,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo vloge za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT.

Naročniki so vlagatelju dolžni povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 241.240,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročniki so skladno z 22. členom ZRPJN zahtevali povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov naročniku, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti zahtevo naročnikov za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, dne 20.07.2006



Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- ALTUS Consulting d.o.o., Lepi pot 25, Ljubljana (za odvetnika Draga Čučnika, Stari trg 2, Ljubljana),
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran