Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-254/2006 Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-254/2006-33-2109
    Datum sprejema: 20. 7. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec kot članice senata in članice Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo splošne in pisarniške opreme, serijske splošne opreme, splošne medicinske opreme ter specialne medicinske opreme za objekta D in E za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštituta v Ljubljani 1. faza z nakupom na finančni leasing za obdobje sedem let (7) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 7. 2006 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, kjer je Državna revizijska komisija ugotovila, da so si posamezni deli razpisne dokumentacije nejasni oziroma neusklajeni, kot tudi v delu, kjer je v točki 2.2.1. poglavja VI.3/2 Dodatni razpisni pogoji leasingojemalca naročnikova zahteva glede parametrov opreme pripravljena v nasprotju z obrazložitvijo iz tega sklepa. Naročnik mora v razveljavljenem delu pripraviti razpisno dokumentacijo v skladu z obrazložitvijo iz tega sklepa. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

    2. Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 6.732 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 22. 3. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, št. 3511-5/2006-2, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 46/2005, z dne 5. 5. 2006, pod številko objave Ob-12413/06. Naročnik je objavil javni razpis tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, št. 2006/S 82-086568, z dne 28. 4. 2006. Naročnik je javno naročilo razdelil v tri sklope (1. sklop: splošna, pisarniška in serijska splošna oprema, 2. sklop: splošna medicinska oprema, 3. sklop: specialna medicinska oprema).

    Naročnik je določil, da je ponudbe mogoče predložiti do 26. 6. 2006 do 12. ure.

    Vlagatelj je na dan odpiranja ponudb pred samo izvedbo odpiranja ponudb osebno vložil zahtevek za revizijo, št. AP-JN-007, z dne 23. 6. 2006.

    Vlagatelj najprej izpostavlja (točka I.), da mora naročnik v skladu s 23. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo, vendar je v obravnavanem primeru razpisna dokumentacija pomanjkljiva in ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Vlagatelj najprej navaja, da je v 1. členu vzorca pogodbe (razpisni obrazec 14, stran 35/70 razpisne dokumentacije) določeno, da "stranke pogodbe kot nesporno ugotavljajo", da "je kot priloga 3 sestavni del te pogodbe podpisan dogovor leasingodajalca in izvajalca gradbenih del SCT, d. d., Ljubljana po pogodbi, št. 2711-96-244625, za izvedbeno projektiranje in izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del z vgradno opremo za objekt Onkološki inštitut Ljubljana, o skupnih varstvenih ukrepih, ki je kot vzorec tudi sestavni del razpisne dokumentacije za to javno naročilo" (šesta alinea 1. člena), vendar pogodba, št. 2711-96-244625, ni priložena razpisni dokumentaciji niti ji ni priložen vzorec dogovora. Hkrati pa 7. alinea 1. člena vzorca pogodbe določa, da "je kot priloga št. 4 sestavni del te pogodbe podpisan dogovor leasingodajalca in izvajalca gradbenih del SCT, d. d., Ljubljana, o koordinaciji pri izvedbi vseh montažnih in vgradnih del nabavljene opreme v objektu Onkološki inštitut Ljubljana z opredelitvijo definiranih zahtev SCT, d. d., Ljubljana, ki je kot vzorec tudi sestavni del razpisne dokumentacije", pri čemer tudi ta vzorec ni priložen razpisni dokumentaciji. Vlagatelj nadalje navaja, da je v 10. točki (Izločitev ponudbe) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in razpisni pogoji ter merilo (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) opredeljeno, da bo naročnik izločil ponudbo, če ji ne bodo priloženi vsi zahtevani dokumenti in obrazci, zato glede na to, da obrazcev pod prilogo številka 3 in 4 razpisne dokumentacije ni prejel, naročniku očita, da mu je naročnik onemogočili pripraviti pravilno ponudbo, s tem pa naročnik krši načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Vlagatelj tudi navaja, da glede na to, da ni seznanjen niti s pogodbo, št. 2711-96-244625, je vlagatelju tudi nemogoče skleniti dogovor o skupnih varnostnih ukrepih, saj mu aktivnosti in zaveze tretje stranke (SCT, d. d.) niso znane, to pa je v nasprotju z načelom javnosti postopkov javnega naročanja (6. člen ZJN-1). Nadalje pa tudi prva alinea 8. člena vzorca pogodbe določa, da mora leasingodajalec "skupaj z SCT, d. d., Ljubljana kot izvajalcem po pogodbi ..., št. 2711-96-244625, v skladu s podpisanim dogovorom iz zadnje točke 1. člena te pogodbe zagotoviti pogoje za montažo opreme v vseh prostorih, v katerih bo oprema nameščena", pri čemer gre ponovno za pogodbo, katere vsebina vlagatelju ni znana.

    Vlagatelj nadalje izpostavlja (točka II.), da zadnji odstavek 2. člena vzorca pogodbe določa, da je predmet pogodbe "tudi obveznost leasingodajalca, da bo za učinkovito in varno uporabo ter delovanje opreme usposobil (izšolal) potrebno število delavcev, ki jih bo določil uporabnik", vendar glede na to, da je obveznost šolanja delavcev element pogodbe, od tega pa je odvisna tudi cena, ki jo pripravi ponudnik, bi moral naročnik v vzorcu pogodbe opredeliti, kolikšno je potrebno število delavcev, ki jih bo določil za usposabljanje.

    Vlagatelj nadalje navaja (točka III.), da je v 11. členu vzorca pogodbe določeno, da se leasingodajalec (ponudnik) zavezuje, da bo po preteku 36-mesečne garancijske dobe na podlagi zahtevka uporabnika (naročnik) z njim sklenil pogarancijsko servisno pogodbo za vso ali del v leasing dane opreme po ceni, navedeni v ponudbi. Vlagatelj navaja, da je v 13. točki Navodil ponudnikom (merilo za ocenjevanje ponudb) določeno, da bo javno naročilo oddano ponudniku, ki bo ponudil najnižjo ponudbeno ceno, ta pa, med drugim, vsebuje tudi stroške servisiranja v pogarancijski dobi za ponujeno opremo za obdobje enega leta, v dodatnih razpisnih pogojih leasingojemalca (stran 61/70 razpisne dokumentacije) pa je v točki 2.3. določeno, da končna ponudbena cena zajema, med drugim, stroške servisnega vzdrževanja opreme za čas 36 mesecev garancijske dobe, ni pa navedeno, da zajema tudi stroške servisiranja v pogarancijski dobi za ponujeno opremo za obdobje enega leta, kot to opredeljujejo navodila ponudnikom in vzorec pogodbe. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je razpisna dokumentacija notranje neskladna in dopušča različne razlage, ponudnikom pa onemogoča izdelati pravilne ponudbe.

    Vlagatelj nadalje navaja (točka IV.), da ZJN-1 določa, da naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom (21. člen ZJN-1), natančnejšo vsebino tega sklepa pa določa Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik). V 4. točki prvega odstavka 2. člena Pravilnika je določeno, da mora pisni sklep med drugim vsebovati tudi ocenjeno vrednost javnega naročila, skladno s proračunom ali finančnim načrtom. Vlagatelj navaja, da je naročniku posredoval več pisnih vprašanj, nanje pa je naročnik odgovoril (dopis, št. 3511-5/2006-78, z dne 19. 6. 2006), da ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih ni treba objaviti, takšen odgovor pa ni v skladu z zakonom, saj je v Navodilih ponudnikom v 10. točki (Izločitev ponudbe) navedeno, da bo naročnik izločil ponudbo, če bo očitno, da ponudbena cena presega s proračunom predvidena sredstva. Vlagatelj meni, da je naročnik višino teh sredstev na podlagi Pravilnika dolžan opredeliti, to pa od naročnika zahteva tudi načelo javnosti postopkov javnega naročanja (6. člen ZJN-1). Vlagatelj meni, da, če ponudnikom ni znana višina s proračunom predvidenih sredstev, ki so namenjena za javno naročilo, potem ne morejo oddati pravilnih ponudb. Glede na to, da naročnik višine predvidenih sredstev ni opredelil, je kršil načelo javnosti postopkov javnega naročanja. Vlagatelj nadalje navaja, da glede na to, da je mogoče ponudbe predložiti tudi za posamezne sklope, je treba višino predvidenih sredstev natančno opredeliti tudi za vsak posamezni sklop, v nasprotnem primeru lahko naročnik šele po odpiranju ponudb določi višino predvidenih sredstev za posamezni sklop in tako s preprosto računsko operacijo izloči ponudbe tistih ponudnikov, ki bodo predložili ponudbe za posamezne sklope. Vlagatelj meni, da s tem naročnik krši načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), saj mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Vlagatelj nadalje izpostavlja, da tudi, če bi naročnik določil s proračunom predvideno vrednost javnega naročila v celoti, česar pa ni storil niti potem, ko je v zvezi s tem postavil izrecno vprašanje, naročnik krši načelo enakopravnosti ponudnikov, če ne navede razdelitve s proračunom predvidenih sredstev po sklopih. Vlagatelj meni, da je postavljanje ocenjene vrednosti za izločitveni kriterij ob tem, da je ponudniku ta vrednost neznana, je v nasprotju z ZJN-1, saj gre za netransparentne pogoje, ki ponudniku ne omogočajo izdelati pravilne in sprejemljive ponudbe po vnaprej znanih kriterijih.

    Vlagatelj tudi navaja (točka V.), da je v dodatnih pogojih, v točki 2.2.1. (zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme, stran 62/70 razpisne dokumentacije), navedeno: "V primeru, da bo ponudnik ponudil opremo, ki bo imela vrednosti posameznih parametrov večje ali manjše od zahtevanih, vendar bodo le-te za namen uporabe boljše od zahtevanih, bo naročnik njegovo ponudbo upošteval.", naročnik pa pojasnjuje, da je ta navedba vezana predvsem na medicinske in tehnološke aparate ter pride v poštev v primeru, da so zahteve v zvezi s parametri v nasprotju z zahtevami iz točke 2.2.2. (zahteve glede kvalitete ponujene opreme). Naročnik navaja, da se "lahko na trgu v času od priprave razpisne dokumentacije do izdelave ponudb pojavi nov produkt, ki nima vseh zahtevanih karakteristik, vendar je boljši od napisanega" in svoje navedbe podkrepljuje s primeri, ki so nejasni. Vlagatelj izpostavlja 31. člen ZJN-1, v skladu z 32. členom ZJN-1 pa naročnik ne sme uporabiti takšnih tehničnih specifikacij, ki bi dajale prednost določenim ponudnikom ali jih neupravičeno izločevale. Vlagatelj izpostavlja tudi 34. člen ZJN-1, ki določa, da tehnične specifikacije pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, te pa morajo omogočati, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika. Vlagatelj meni, da bi bil edini sprejemljiv objektivni kriterij, če bi naročnik v razpisni dokumentaciji pri zahtevanih karakteristikah opreme dopustil možnost odstopanja v višini določenega odstotka, tega pa naročnik ni storili, temveč se raje zanaša na ocenjevanje po naknadno postavljenih, subjektivnih preferencah, kar je nezakonito in v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1).

    Vlagatelj v točki VI. zahtevka za revizijo predlaga, da naročnik popravi razpisno dokumentacijo tako, da bo ta popolna in koherentna, hkrati pa, da podaljša rok za pripravo in oddajo ponudb ter določi rok za dodatna vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnikom ostalo dovolj časa za pripravo ponudb po prejemu odgovorov, v točki IV. (pravilno: VII.) pa uveljavlja povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer takse v višini 200.000 tolarjev ter odvetniških stroškov v višini 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in materialnih stroškov, priznanih v pavšalnem znesku 2 % do vrednosti 1.000 odvetniških točk, in 1 % nad vredostjo 1.000 odvetniških točk (20 + 20 točk), vse povečano za 20 % DDV, kar skupaj znese 601.280 tolarjev, ki naj se vlagatelju povrnejo v roku 15 dni po ugoditvi zahtevku za revizijo, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo, pod izvršbo.

    Naročnik je 5. 7. 2006 sprejel sklep, št. 3511-5/2006-98, v katerem je navedel, da:
    1. je zahtevek za revizijo pod točkami I., II., VI. in VII. utemeljen in se mu ugodi,
    2. se razpisna dokumentacija dopolni s prilogama 3 in 4,
    3. se rok za pripravo in oddajo ponudb podaljša do 31. 7. 2006 do 12. ure, odpiranje pa bo 31. 7. 2006 ob 13. uri na sedežu naročnika,
    4. se rok za dodatna vprašanja podaljša do 25. 7. 2006,
    5. se sprememba javnega naročila (roki) objavi v Uradnem listu RS in Uradnem listu Evropskih skupnosti,
    6. je zahtevek za revizijo pod točkami III., IV. in V. neutemeljen in se v tem delu zavrne,
    7. se zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih za revizijo, ugodi in se vlagatelju povrnejo stroški v višini 601.280 tolarjev v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o tem zahtevku, pod izvršbo.

    Naročnik navaja, da je ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovil, da manjkajo priloge, na katere opozarja vlagatelj (točka I. zahtevka za revizijo), zato se razpisna dokumentacija dopolni z manjkajočimi prilogami.

    Naročnik je ugotovil, da v vzorcu pogodbe ni navedeno potrebno število delavcev, ki jih bo treba izšolati (točka II. zahtevka za revizijo), zato je vlagateljeva revizijska navedba utemeljena. Naročnik je dopolnil vzorec pogodbe z navedbo potrebnega števila delavcev.

    Naročnik je kot neutemeljeno označil revizijsko navedbo iz točke III. zahtevka za revizijo, ker iz razpisne dokumentacije, in sicer 11. člena vzorca pogodbe, nedvomno izhaja, da je predmet pogodbe servisiranje v garancijskem obdobju, in zaveza ponudnika, da po enaki ceni zagotavlja enake servisne storitve tudi v pogarancijskem obdobju v primeru, da bo uporabnik z njim sklenil dodatno pogodbo o servisiranju dela ali celotne opreme v pogarancijski dobi. Naročnik navaja, da navedeno tudi nedvomno izhaja iz razpisne dokumentacije, strani 30, 31 in 32, kjer je pod točkami 1.1., 2.1. in 3.1. treba navesti, koliko znaša ponudbena cena za enoletno pogarancijsko servisno vzdrževanje za sklope 1,2 in 3.

    Naročnik je kot neutemeljeno označil tudi revizijsko navedbo iz IV. točke zahtevka za revizijo. Naročnik je višino sredstev kot tudi ocenjeno vrednost brez DDV za celoto in za posamezne sklope v skladu z določbami Pravilnika opredelil, ni pa dolžan in ne namerava razkriti teh vrednosti pred odločitvijo o oddaji javnega naročila. Naročnik navaja, da s tem ne ravna v nasprotju z načelom javnosti postopkov javnega naročanja, ki izhaja iz 6. člena ZJN-1. Naročnik se sklicuje tudi na 11. točko 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 96/05; v nadaljevanju: ZDIJZ), ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. S tem naročnik ne krši nobenega od načel javnega naročanja, izključuje pa možnost, da bi katerikoli ponudnik ali skupina ponudnikov prilagajal ponudbeno ceno naročnikovim pričakovanjem namesto tržnim pogojem, in poskuša tudi s takim ravnanjem izključiti morebitna dogovarjanja med ponudniki, ki bi bila v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki mu je tako ravnanje naročnika izrecno v prid. Naročnik tudi navaja, da ne drži, kar trdi vlagatelj, da, če ponudnikom ni znana višina s proračunom predvidenih sredstev, ki so namenjena za javno naročilo, potem ne morejo oddati pravilnih ponudb. Ta trditev je v nasprotju z določbami Pravilnika o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04). Izključeno je tudi, da bi naročnik šele po odpiranju ponudb določil višino predvidenih sredstev za posamezni sklop, zato tudi v tem delu vlagateljeve trditve ne držijo, kakor ne drži trditev, da naročnik tudi v celoti ni določil vrednost predmetnega javnega naročila. Naročnik tudi navaja, da so ostale vlagateljeve trditve neupoštevne, saj so bila vsa merila v obravnavanem postopku objavljena, ocenjena vrednost pa ima tudi v tem postopku enako in le tako vlogo in pomen, kot jo ima na podlagi veljavnih predpisov v slehernem postopku. Naročnik se ne opredeljuje do vsebine novinarskih poročil.

    V zvezi z revizijsko navedbo iz V. točke je naročnik ob ponovnem vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovil, da je edino merilo za izbiro cena. Naročnik navaja, da nikakor ni diskriminatoma določba v dodatnih pogojih v razpisni dokumentaciji (točka 2.2.1. (zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme), stran 62/70 razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da so v razpisni dokumentaciji navedeni parametri posameznih pozicij opreme naročnikova zahteva, ki jo je opredelil v fazi priprave razpisne dokumentacije. Ponudba, ki bo zahtevo v celoti izpolnila, bo priznana za pravilno. Ker pa je razvoj industrije za izdelavo medicinskih aparatov hiter in se na tržišču dnevno pojavljajo novejši in izboljšani proizvodi, je naročnik dolžan kot pravilno upoštevati tudi tisto ponudbo, ki bo vsebovala opremo z vrednostmi posameznih parametrov večjimi ali manjšimi od zahtevanih, pod pogojem, da bo ta povsem ustrezala namenu uporabe oziroma bo za namen uporabe boljša od opreme, ki bo izpolnjevala vse zahteve v zvezi s parametri iz razpisne dokumentacije. Navedeno izhaja predvsem iz naročnikove dolžnosti, da kot osnoven kriterij pri izvedbi razpisa upošteva dejstvo, da mora ponujena oprema ustrezati namenu uporabe, da zagotovi uporabniku kvalitetno in sodobno opremo, s katero bo neovirano in čim bolj učinkovito izvajal dejavnost, ter dopusti ponudnikom možnost čim širšega izbora med proizvajalci opreme. Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da ne krši 5. člena ZJN-1, temveč ga dosledno spoštuje.

    Zahtevi za podaljšanje rokov (točka VI. zahtevka za revizijo) je naročnik ugodil, stroške (točka VII. zahtevka za revizijo) pa je povrnil v celotnem priglašenem znesku.

    Vlagatelj je naročnika z dopisom, št. AP-JN-007-01, z dne 11. 75. 2006, obvestil, da "vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo, in sicer v točkah III., IV. in V., v katerih je bil njegov zahtevek v postopku pri naročniku zavrnjen, in v točki I., v kateri je naročnik njegovemu zahtevku delno ugodil". Vlagatelj v tem obvestilu "hkrati dodaja, kot sledi", in sicer, da vlagatelju ni sporno, kar je naročnik navedel v odgovoru na III. točko zahtevka za revizijo, sporno pa je dejstvo, da naročnik od vlagatelja (ponudnika) zahteva specifikacijo cene za enoletno izvajanje servisnih storitev, pri čemer mora ponudnik naročniku zagotavljati enake servisne storitve po enaki ceni tudi po poteku tega leta in glede na 11. člen pogodbe celo neomejeno dolgo oziroma do konca življenjske dobe opreme. Vlagatelj navaja, da si naročnik s pogodbenimi določili izbori še dodatno prednost, saj lahko sklene pogodbo z drugo (cenejšo) stranko, ponudnik pa je zavezan skleniti pogodbo z naročnikom, če se ta odloči zanjo. Glede na to, da cena izvajanja pogarancijskih storitev v četrtem letu življenjske dobe opreme ne more biti enaka ceni storitev v osmem ali poznejših letih življenjske dobe opreme, je nemogoče izračunati ponudbeno ceno, s tem pa ni mogoče sestaviti pravilne ponudbe. Vlagatelj se pri tem sklicuje na določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 âˆ" odl. US) in poziva Državna revizijska komisija, da naloži naročniku, da spremeni določila 11. člena vzorca pogodbe tako, da bo mogoče v skladu z načelom enake vrednosti dajatev izračunati pogodbeno ceno za enoletno servisiranje opreme. Vlagatelj vztraja pri razkritju podatkov o predvidenih sredstvih še pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, poleg tega navaja, da je naročnikovo sklicevanje na določbe ZDIJZ neutemeljeno, najugodnejšega ponudnika pa bo določil trg, zato poziva Državno revizijsko komisijo, da naloži naročniku, da vlagatelju posreduje vse zahtevane podatke v zvezi z vrednostjo javnega naročila. Vlagatelj tudi vztraja pri navedbi pod točko V. zahtevka za revizijo, saj je edini sprejemljiv in objektiven kriterij opisa posameznih tehničnih specifikacij možen le kot dopustna možnost odstopanja v višini določenega odstotka, ne pa kot subjektivna ocena naročnika, da ponujena oprema ustreza namenu uporabe. Vlagatelj prav tako meni, da je naročnikova ocena, da se na trgu dnevno pojavljajo novejši in izboljšani proizvodi ter da so zato naročnikovi subjektivni kriteriji upravičeni, močno pretirana in zavajajoča, zato poziva Državno revizijsko komisijo, da naloži naročniku, da spremeni opis posameznih tehničnih specifikacij tako, da ta ne bo omogočal subjektivne ocene o ustreznosti ponujenih proizvodov. Vlagatelj vztraja tudi na točki I. zahtevka za revizijo, saj mu je naročnik le delno ugodil, ker mu naročnik ni priložil pogodbe, št. 2711-96-244625, ki jo je naročnik sklenil z SCT, d. d. Vlagatelj nadalje ugotavlja, da so v prilogah 3 in 4 posamezna neskladja, nejasnosti in netočnosti, zaradi česar je razpisna dokumentacija notranje neskladna, na njeni osnovi pa ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe, zato vlagatelj poziva Državna revizijska komisija, da naloži naročniku, da predloži vse dokumente, ki se nanašajo na njegovo razmerje z SCT, d. d., zlasti pa pogodbo, št. 2711-96-244625, podrejeno pa, da spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bo vlagatelj na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

    Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo nadaljnjih stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, in materialne stroške (13. člen Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), ki zajemajo poštnino, kopiranje in tiskanje, v skupni višini 1.500 tolarjev, torej v skupni višini 8.100 tolarjev, ki jih je naročnik dolžan vrniti vlagatelju v roku 15 dni po ugoditvi zahtevku za revizijo, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve o zahtevku za revizijo, pod izvršbo.

    Naročnik je kot prilogo dopisu, št. 3511-5/2005-104, z dne 17. 7. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. V tem dopisu naročnik izpostavlja, da je na vlagateljeve navedbe odgovoril že v sklepu, št. 3511-5/2006-98, z dne 5. 7. 2006, in da vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo svoje revizijske navedbe nezakonito širi, zato so nedopustni, naročnik pa nanje ne bo odgovarjal.

    Naročnik je z dopisom, št. 3511-5/2005-105, z dne 17. 7. 2006, Državni revizijski komisiji predlagal, da Državna revizijska komisija izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje tega javnega naročila, da naročniku dovoli odpiranje prejetih ponudb 31. 7. 2006 in delo strokovne komisije glede ugotavljanja pravilnosti ponudb vse do odločitve o oddaji javnega naročila, ki naj se zadrži do odločitve Državne revizijske komisije. Naročnik navaja, da gre za splošno znano dejstvo, da gre za nabavo opreme, ki jo nujno potrebuje Onkološki inštitut v Ljubljani za zdravljenje svojih bolnikov, in da je tudi splošno znano dejstvo, da zdravniki Onkološkega inštituta delajo v nemogočih razmerah in z zastarelo opremo, s čimer pa je zdravje pacientov močno ogroženo. Naročnik nadalje navaja, da trenutno Onkološki inštitut izvaja zdravljenje svojih bolnikov v oddaljenem Kliničnem centru v Ljubljani, ki ima zaradi tega omejene lastne zmogljivosti in ne more opraviti vseh potrebnih oziroma programiranih zdravljenj svojih bolnikov, vse to pa povzroča tudi dodatne obremenitve zdravstvenega osebja ter neugodje in dodatno trpljenje bolnikov kot tudi povečane obratovalne stroške, kar pa se bo ob ponovnem zadržanju postopka povsem po nepotrebnem samo še podaljševalo. Naročnik tudi izpostavlja, da je iz vlagateljevega ravnanja razvidno očitno zavlačevanje in namerno oviranje tega postopka, saj je zahteva za revizijo vložena isti dan, kot je bilo predvideno odpiranje ponudb, zato naročnik ni mogel preklicati datuma, predvidenega za oddajo ponudb, prejel pa je tudi večje število ponudb, kar potrjuje naročnikovo domnevo, da vlagatelj zasleduje le cilj zavlačevanja tega postopka, saj so drugi ponudniki očitno brez težav uspeli pripraviti in oddati ponudbe v predvidenem roku za prvotno odpiranje ponudb (tj. 26. 6. 2006). Slednje dejstvo samo po sebi omogoča utemeljeno domnevo, da so vlagateljeve navedbe, da ni mogoče sestaviti pravilne ponudbe, neresnične in zavajajoče. Naročnik tudi navaja, da je sicer iz vlagateljevih vprašanj, še preden je vložil zahtevek za revizijo, razvidno, da je bil njegov osnovni namen preprečiti javno odpiranje ponudb.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, št. AP-JN-007-01, z dne 11. 7. 2006, navaja "Vlagatelj vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo, in sicer ..., in hkrati dodaja (poudarila Državna revizijska komisija), kot sledi." Iz obvestila je razvidno, da vlagatelj ne le, da pojasnjuje, zakaj se ne strinja z naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi posameznih delov zahtevka za revizijo, ampak navaja tudi nova dejstva in uveljavlja nove kršitve (11. člen vzorca pogodbe naj bi kazal na to, da naročnik krši Obligacijski zakonik oziroma načelo vestnosti in poštenja; druge kršitve, ki jih vlagatelj uveljavlja zaradi nestrinjanja z 11. členom vzorca pogodbe), poleg tega je mogoče ugotoviti, da je vlagatelj v tem obvestilu oblikoval tudi nove revizijske predloge oziroma da je dosedanji revizijski predlog dopolnil (... vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da naloži naročniku, da predloži vse dokumente, ki se nanašajo na njegovo razmerje z družbo SCT, d. d., zlasti pa pogodbo ...; ali ... vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da naloži naročniku, da spremeni določila 11. člena vzorca pogodbe, in sicer tako, da bo mogoče v skladu z načelom enake vrednosti dajatev izračunati pogodbeno ceno za enoletno servisiranje opreme).

    Državna revizijska komisija izpostavlja, da je že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-160/2005, 018-270/2005, 018-002/2006, 018-073/2006) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13.-16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Navedeno pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev (tudi v primeru dodatnih oziroma novih navedb in kršitev oziroma spremembe ali dopolnitve revizijskega predloga v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem.

    Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj prepozno uveljavljal nova dejstva in nove kršitve, zato se o njih Državna revizijska komisija ni tudi meritorno odločala, spremenjenega revizijskega predloga pa ni upoštevala.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v sklepu, št. 3511-5/2006-98, z dne 5. 7. 2006, zahtevku za revizijo ugodil v točkah I., II., VI. in VII., v točkah III., IV. in V. pa ga je zavrnil. Glede na to, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navedel, da vztraja v zahtevku za revizijo, in sicer v točkah III., IV. in V. kot tudi točki I., ker naj bi naročnik vlagatelju zgolj delno ugodil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama več niso sporne vlagateljeve zahteve iz točk II., VI. in VII. zahtevka za revizijo, zato se Državna revizijska komisija do njih ni vsebinsko (meritorno) opredeljevala.

    V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede pomanjkljivosti razpisne dokumentacije in dejstva, da naročnik ni posredoval vseh prilog oziroma dokumentov, (točka I. zahtevka za revizijo) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju (kot tudi drugim potencialnim ponudnikom) predložil manjkajoči prilogi 3 (pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih) in 4 (dogovor o koordinaciji pri izvedbi vseh montažnih in vgradnih del nabavljene opreme), zato je med strankama sporno samo še to, ali je naročnik bil dolžan vlagatelju predložiti tudi pogodbo, št. 2711-96-244625, sklenjeno z SCT, d. d. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč med dokazi navaja "kopija strani 36/70 razpisne dokumentacije, iz katere je razvidno, da je sestavni del vzorca pogodbe tudi pogodba št. 2711-96-244625 za izvedbeno projektiranje in izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del z vgradno opremo za objekt Onkološki inštitut Ljubljana, ki pa razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila prav tako ni priložena".

    Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je kot obrazec št. 14 določen vzorec pogodbe o finančnem leasingu medicinske in ostale opreme, ki ga bodo sklenile pogodbene stranke: leasingojemalec (naročnik), uporabnik (Onkološki inštitut Ljubljana) in leasingodajalec (bodoči izbrani ponudnik). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v šesti alinei 1. člena pogodbe navedeno, "da je kot priloga št. 3 sestavni del te pogodbe podpisan dogovor leasingodajalca in izvajalca gradbenih del SCT d.d. Ljubljana po pogodbi št. 2711-96-244625 za izvedbeno projektiranje in izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del z vgradno opremo za objekt Onkološki inštitut Ljubljana, o skupnih varstvenih ukrepih, ki je kot vzorec tudi sestavni del razpisne dokumentacije za to javno naročilo".

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je besedilo šeste alinee 1. člena pogodbe sicer mogoče razumeti tudi na način, kot ga razume vlagatelj, vendar tudi ugotavlja, da je to besedilo mogoče razumeti tudi na način, da je s številko pogodbe zgolj natančneje definirano, na kateri podlagi je SCT, d. d., izvajalec gradbeno obrtniških in instalacijskih del (... po pogodbi ...). Podobno je sicer oblikovana tudi prva točka 8. člena vzorca pogodbe. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da naročnik v šesti alinei 1. člena uporablja ednino (... je kot vzorec ...), ne pa dvojine (... sta kot vzorca ...), kar naj bi kazalo na to, da je bilo mišljeno, da je kot priloga št. 3 k pogodbi in sestavni del razpisne dokumentacije predviden zgolj pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz sedme alinee 1. člena pogodbe mogoče razumeti, da dogovor o koordinaciji pri izvedbi vseh montažnih in vgradnih del nabavljene opreme predstavlja prilogo št. 4 k pogodbi in da je vzorec tega dogovora v tej fazi tudi sestavni del razpisne dokumentacije. Glede na podobno koncepcijo teh dveh alinej je mogoče razumeti, da predstavlja pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih v fazi postopka oddaje javnega naročila (torej v tej fazi) sestavni del razpisne dokumentacije in torej tudi vzorca pogodbe, s pravnomočnostjo izbire ponudnika pa bo s trenutkom sklenitve pogodbe ta dogovor postal tudi priloga (in torej sestavni del) pogodbe. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagateljeva revizijska navedba ni utemeljena, zato jo je zavrnila.

    Sicer pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je morebitno dvoumnost naročnikovih zahtev mogoče odpraviti tudi prek dodatnih vprašanj in pojasnil (tretji odstavek 25. člena ZJN-1), saj je nenazadnje naročnik tisti, ki mora ponudnikom zagotoviti zadostno količino potrebnih informacij, naročnikova dolžnost pa je pripraviti tako razpisno dokumentacijo, na osnovi katere bo lahko ponudnik pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1), kar tudi ne izključuje možnosti predložiti ponudnikom zahtevane pogodbe z izvajalcem SCT, d. d.

    Čeprav to, kar je navedeno v nadaljevanju, ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, je vendarle treba naročnika opozoriti na to, da se vlagatelj sklicuje na 1. točko 8. člena vzorca pogodbe, kjer je navedeno, da "v skladu s podpisanim dogovorom iz zadnje točke 1. člena te pogodbe ...", vendar v zadnji točki (alinei) 1. člena pogodbe ni govora o podpisanem dogovoru, ampak ta alinea obravnava "seznam iz priloge št. 6", ki ga podpišejo vse pogodbene stranke.

    V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, ki jih je ta sicer lahko uveljavljal šele po seznanitvi s prilogama št. 3 (pisni sporazum o skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih) in 4 (dogovor o koordinaciji pri izvedbi vseh montažnih in vgradnih del nabavljene opreme). Vlagatelj navaja, da ti prilogi vsebujeta posamezne nejasnosti in neusklajenosti, kar tudi pojasnjuje v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar je treba upoštevati, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (drugi odstavek 19. člena ZRPJN), vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo sicer tudi sam predlagal postavitev novega roka za postavljanje dodatnih vprašanj, čemur je naročnik tudi ugodil. V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da je mogoče doseči odpravo teh nejasnosti in neusklajenosti tudi prek dodatnih vprašanj in pojasnil (tretji odstavek 25. člena ZJN-1), naročnik pa mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, na osnovi katere bo lahko ponudnik pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1).

    Čeprav to, kar je navedeno v nadaljevanju, tudi ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije, je naročnika vendarle treba opozoriti, naj posamezne vlagateljeve navedbe iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, šteje kot dodatna vprašanja in nanje odgovori. Ob navedenem pa Državna revizijska komisija naročniku tudi napotuje, naj tudi sam zaradi izpolnitve obveznosti po prvem odstavku 23. člena ZJN-1 pregleda navedeni prilogi in odpravi posamezne nejasnosti in neusklajenosti (kot npr. ne le uskladitev navedbe izvajalca iz 7. točke dogovora o koordinaciji pri izvedbi vseh montažnih in vgradnih del nabavljene opreme, saj je podobna neusklajenost tudi v 6. točki dogovora).

    V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, ki se nanaša na neskladja v razpisni dokumentaciji glede stroškov servisiranja v pogarancijski dobi za ponujeno opremo za obdobje enega leta (točka III. zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je razpisna dokumentacija notranje neskladna in zato dopušča različne razlage, pri tem pa izpostavlja 11. člen pogodbe, 13. točko navodil ponudnikom in točko 2.3. dodatnih razpisnih pogojev leasingojemalca. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da zanj ni sporno to, da je predmet pogodbe servisiranje opreme v garancijskem obdobju in zaveza ponudnika, da po enaki ceni zagotavlja enake servisne storitve tudi v pogarancijskem obdobju v primeru, da bo naročnik (pravilno: uporabnik Onkološki inštitut Ljubljana) z njim sklenil dodatno pogodbo o servisiranju v pogarancijski dobi, ampak to, da naročnik od vlagatelja zahteva specifikacijo cene za enoletno izvajanje storitev, pri čemer mora ponudnik naročniku zagotavljati enake servisne storitve po enaki ceni tudi po poteku tega leta in glede na 11. člen vzorca pogodbe celo neomejeno dolgo oziroma do konca življenjske dobe opreme, kot tudi to, da si naročnik (pravilno: uporabnik Onkološki inštitut Ljubljana) izbori še dodatno prednost, saj lahko sklene pogodbo z drugo (cenejšo) stranko, ponudnik pa je zavezan skleniti pogodbo z naročnikom (pravilno: uporabnikom Onkološki inštitut Ljubljana), če se ta odloči zanjo, zaradi česar je nemogoče izračunati ponudbeno ceno, zato pa ni mogoče sestaviti pravilne ponudbe. Državna revizijska komisija je že v 1. točki izreka tega sklepa ugotovila, da vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo uveljavlja nova dejstva in kršitve ter širi revizijski predlog, zato ga je zavrgla, do teh navedb pa se tako ni opredeljevala. Državna revizijska komisija se je v tem primeru zato opredeljevala le do tega, ali je razpisna dokumentacija dejansko neusklajena in zato dopušča različne razlage.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 11. člena vzorca pogodbe razvidno, da se ponudnik s podpisom vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije zaveže, da bo v določenih primerih sklenil pogodbo o pogarancijskem vzdrževanju (dela) opreme po ceni, navedeni v ponudbi. Pogodbena cena je opredeljena v 5. členu vzorca pogodbe, kjer je tudi razvidno, kaj vsebuje, med elementi ni nobene postavke o pogarancijskem servisiranju. Iz 5. člena vzorca pogodbe je tudi razvidno, da se ta člen nanaša na "vrednost pogodbe za celotno opremo" oziroma na opremo. Iz 13. točke (Merilo za ocenjevanje ponudb) navodil ponudnikom je razvidno, da mora ponudnik sestaviti ponudbeno ceno tako, da sešteje postavke pod 1. točko (vsi mesečni zneski za dobavo opreme in financiranje v obliki finančnega leasinga za obdobje 84 mesecev, z vsemi vključenimi stroški transporta, carine, davčnimi stroški, stroški namestitve opreme in njene montaže, zagona in potrebnega izobraževanja osebja uporabnika ter vseh stroškov servisnega, preventivnega in kurativnega ter investicijskega vzdrževanja opreme z vključenimi rezervnimi deli v garancijski dobi 36 mesecev od datuma veljavnosti pogodbe) in stroške servisiranja v pogarancijski dobi za ponujeno opremo za obdobje enega leta (postavka pod 2. točko). Javno naročilo bo oddano ponudniku, ki bo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev ponudil najnižjo ponudbeno ceno za ponujeno opremo po sklopih (prvi stavek v 13. točki navodil ponudnikom). Ponudnik mora navedene cene prikazati v tabelah v razpisnem obrazcu št. 13, in sicer ločeno za posamezne sklope (torej opremo) in "ponudbeno ceno za enoletno pogarancijsko servisno vzdrževanje" po posameznih sklopih (strani 29âˆ"32 razpisne dokumentacije). Iz točke 2.3. (Končna ponudbena cena zajema:) v poglavju VI.3/2 Dodatni razpisni pogoji leasingojemalca je razvidno, da se postavke, navedene v tej točki, nanašajo zgolj na opremo (V enotnih cenah posameznih postavk opreme je zajeto:), torej na postavke iz 1. točke 13. točke, v kateri so navedena merila (Merilo za ocenjevanje ponudb). Tudi iz nadaljnjega besedila v točki 2.3. je razvidno, da se končna ponudbena cena nanaša zgolj na opremo (Končna ponudbena cena za vso ponujeno opremo zajema vse stroške â??). Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je razpisna dokumentacija do določene mere nejasna oziroma neusklajena, saj se npr. vsebina točke 2.3. (Končna ponudbena cena zajema:) ne sklada v celoti z njenim naslovom, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo označila kot utemeljeno.

    V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede navedbe oziroma objave podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila (točka IV. zahtevka za revizijo) Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 objave ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila naročniku sicer ne prepoveduje, vendar pa tudi ne določa, da bi moral naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila objaviti bodisi v objavi javnega razpisa (drugi odstavek 68. člena ZJN-1) bodisi v sami razpisni dokumentaciji (tretji odstavek 23. člena ZJN-1). Ocenjena vrednost javnega naročila je, v skladu s 4. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004, 87/2004), ki je bil sprejet na podlagi drugega odstavka 21. člena ZJN-1, eden izmed elementov sklepa o začetku postopka, slednji pa je interni akt naročnika. Stališče, da naročnik ni dolžan objaviti vrednosti javnega naročila (lahko pa to stori, če oceni, da je ta podatek potreben za obveščenost ponudnikov), je Državna revizijska komisija utemeljila že v zadevi, št. 018-170/2002, in sicer tudi z argumentom, da je prejšnji zakon o javnih naročilih (Zakon o javnih naročilih; Uradni list RS, št. 24/97, 78/99, 90/99 âˆ" popr., ZJN) v 3. točki prvega odstavka 19. člena izrecno določal, da mora objava javnega razpisa vsebovati tudi orientacijsko vrednost naročila, sedaj veljavni ZJN-1 pa te določbe ne vsebuje več. Glede na to, da naročniku v skladu z ZJN-1 v razpisni dokumentaciji ni treba objaviti ocenjene vrednosti, to velja tudi za objavo ocenjene vrednosti po sklopih, zato naročnikovega odgovora "Naročnik pojasnjuje, da ocenjene vrednosti javnega naročila po sklopih v skladu z ZJN-1 ni potrebno objaviti.", kot ga je naročnik podal v dopisu, št. 3511-5/2006-78, z dne 19. 6. 2006, ni mogoče šteti, da ni v skladu z ZJN-1 (oziroma kot navaja vlagatelj, da "ni v skladu z zakonom"). Državna revizijska komisija ob tem tudi izpostavlja, da je v zadevi, št. 018-170/2002, vlagatelj naročniku zaradi neobjave ocenjene vrednosti v razpisni dokumentaciji med drugim očital kršenje načela transparentnosti, vendar je v tej isti zadevi Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni kršil določb ZJN-1 (torej tudi načela transparentnosti ne). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni kršil ZJN-1, ker podatkov o ocenjeni vrednosti javnega naročila ni objavil v razpisni dokumentaciji, zato je vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

    V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede naročnikove zahteve glede tehničnih lastnosti ponujene opreme (točka V. zahtevka za revizijo) je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo, in sicer točko 2.2.1. poglavja VI.3/2 Dodatni razpisni pogoji leasingojemalca, kjer je navedeno "V primeru, da bo ponudnik ponudil opremo, ki bo imela vrednosti posameznih parametrov večje ali manjše od zahtevanih, vendar bodo le-te za namen uporabe boljše od zahtevanih, bo naročnik njegovo ponudbo upošteval."

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sicer določil tehnične specifikacije opreme in določil parametre, ki jih morajo posamezni elementi opreme izpolnjevati, vendar je iz prej navedene naročnikove dodatne zahteve razvidno, da je ta zahteva pomensko odprta, saj ne omogoča že vnaprej ugotoviti, ali bo oprema, ki jo bo ponudil ponudnik in bo v posameznih parametrih odstopala od naročnikovih zahtev, tudi ustrezala načinu uporabe, torej je vezana tudi na določeno stopnjo subjektivne presoje. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da nista določena ne minimum ne maksimum, do kod lahko odstopajo posamezni parametri, oziroma ni določen razpon, v katerem bo ponujena oprema zadostila naročnikovim zahtevam, kot tudi to, kateri vsi parametri so za naročnika bolj oziroma manj pomembni in jih je dovoljeno spreminjati s ponudbo opreme, ki bi odstopala od temeljnih parametrov. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-1 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Z določitvijo vnaprej znanih objektivnih kriterijev, ki bodo vsem ponudnikom na nedvoumen in enak način povedali, ali naročnik pri posamezni opremi dopusti spremembe parametrov in do kod jih dovoli, je tudi zagotovljeno, da bodo ponudniki lahko predložili pravilno ponudbo (argument iz prvega odstavka 23. člena ZJN-1). Glede na to, da iz omenjene naročnikove zahteve niso že vnaprej razvidni objektivni kriteriji, po katerih bo naročnik odločal, ali je ponudba pravilna, je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo označila kot utemeljeno.

    Skladno z drugim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija naročniku poda napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

    Naročnik bo moral v postopku oddaje javnega naročila odpraviti posamezna neskladja iz razpisne dokumentacije in popraviti posamezne svoje zahteve, pri tem pa bo moral upoštevati, da imajo ponudniki tudi možnost naročniku zastaviti vprašanja oziroma zahtevati pojasnila (tretji odstavek 25. člena ZJN-1). Čeprav je naročnik že podaljšal rok za postavljanje dodatnih vprašanj in torej tudi rok za predložitev ponudb, je treba upoštevati, da bodo lahko ponudniki zastavljali vprašanja oziroma zahtevali pojasnila tudi glede razveljavljenega dela razpisne dokumentacije, ki jo bo moral naročnik popraviti. Državna revizijska komisija ob tem naročnika tudi opozarja, da je že vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo opozoril na določena neskladja prilog 3 in 4, zato mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila odpraviti tudi te nejasnosti in neskladja, kar je mogoče doseči tudi prek posredovanja odgovorov na dodatna vprašanja vsem ponudnikom (tretji odstavek 25. člena ZJN-1). Naročnik bo moral objaviti tudi nov rok za predložitev ponudb in njihovo odpiranje, te spremembe pa objaviti tudi v uradnem glasilu Evropskih skupnosti in Uradnem listu RS. Nenazadnje Državna revizijska komisija tudi opozarja naročnika, da je naročnik ponudnikom sicer razložil, kako naj ravnajo z že predloženimi ponudbami in kakšna je usoda že predloženih dokumentov, vendar iz tega pojasnila ni mogoče razbrati, da je naročnik vlagatelje opozoril na to, kaj je treba storiti z že predloženimi ponudbami, ki so jih morali ponudniki v skladu z 9. točko Povabila k oddaji ponudbe predložiti Državni revizijski komisiji. Glede na navedeno Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v pojasnilih ponudnikom tudi določi, ali naj ponudniki predložijo le dopolnitve že predloženih ponudb oziroma nove ponudbe.

    Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, in interes naročnika, da Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo odloči čim prej, vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo, ni pa odločala o naročnikovem predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Naročnik je povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, zaradi vloženega zahtevka za revizijo že ugodil, in sicer v celoti, zaradi česar se Državna revizijska komisija do navedene zahteve ne opredeljuje, vendar vlagatelj uveljavlja tudi povračilo nadaljnjih stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, in materialne stroške (13. člen Odvetniške tarife), ki zajemajo poštnino, kopiranje in tiskanje, v skupni višini 1.500 tolarjev, torej v skupni višini 8.100 tolarjev.

    Ker je vlagatelj v postopku pred Državno revizijsko komisijo z zahtevkom za revizijo uspel v še enem delu, Državna revizijska komisija skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN in upoštevajoč Odvetniško tarifo vlagatelju priznava v celoti stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev materialnih stroškov (poštnina, kopiranje in tiskanje), ki jih utemeljuje na podlagi 13. člena Odvetniške tarife. V prvem odstavku 13. člena Odvetniške tarife je določeno, da je stranka dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil, v drugem odstavku 13. člena Odvetniške tarife, da je stranka dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke, v tretjem odstavku 13. člena Odvetniške tarife pa, da izdatke iz drugega odstavka Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku. Iz ovojnice (kuverte), v kateri je bilo naročniku poslano obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, je razvidno, da je poštnina znašala 414 tolarjev. Državna revizijska komisija je zaprosila Ministrstvo za finance za predložitev kopije ovojnice (kuverte), v kateri je bilo to obvestilo poslano v vednost tudi Ministrstvu za finance. Tudi iz te ovojnice (kuverte) je razvidno, da je znašala poštnina 414 tolarjev. Iz obeh ovojnic (kuvert) pa je tudi razvidno, da sta bili frankirani strojno in da je v nizu pečatov na prvem mestu (pred okroglim pečatom pošte 1122 Ljubljana in pravokotnim pečatom pošte z višino poštnine 414 tolarjev) odtisnjen pečat vlagatelja âˆ" gospodarske družbe (tj. Sanolaborja, d. d.). Glede na to, da se v skladu z drugo alineo drugega odstavka 32. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 102/2004 âˆ" ZPSto-1-UPB1) lahko plačilo poštne storitve na poštni pošiljki označi z odtisi strojev za frankiranje, je iz prvega pečata tako razvidno, da stroškov poštnine ni nosil odvetnik, zato je sklicevanje na 13. člen Odvetniške tarife za povrnitev stroškov poštnine v tem primeru neutemeljeno. Ker preostali stroški (kopiranje in tiskanje) niso specificirani (argument iz petega odstavka 22. člena ZRPJN), da bi bilo mogoče ugotoviti njihov dejanski znesek, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala le stroške v višini 2 %, kolikor sicer znaša pavšalni znesek od storitve do skupne vrednosti 1.000 odvetniških točk, kar znese 1 odvetniško točko, povečano za 20 % DDV, torej v skupnem znesku 132 tolarjev.

    Naročnik mora povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 6.732 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    V Ljubljani, 20. 7. 2006

    Predsednik senata
    Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
    član Državne revizijske komisije










    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
    - odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran