018-234/2006 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05), na podlagi pooblastila iz 4. točke 4. obče seje Državne revizijske komisije z dne 29.6.2006, po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za dobavo sklepnih endoprotez, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Lima - Lto spa, Medical Systems, Via Nazionale 52 - Villanova, I 33030 San Daniele del Friuli (UD), Italija (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 11.7.2006

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je s povabilom z dne 9.6.2006 kandidate s priznano sposobnostjo povabil k predložitvi ponudb za tiste sklope, v katerih jim je bila priznana sposobnost.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6.7.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je dne 4.7.2006 prejel naročnikovo obvestilo, da 19. sklop ni več vključen v šestmesečno obdobje II. faze javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je odločitev naročnika, da 19. sklopa pri ponudbah za tretje šestmesečno obdobje ne bo upošteval, dvomljiva. Cilj vsakega javnega naročila je, da se razvije konkurenčnost, odločitev, da se en ali več sklopov ne obravnava po tem kriteriju, pa izniči namen javne licitacije. Vlagatelju je na ta način onemogočena predstavitev nove ponudbe, povzročena pa mu je tudi škoda, zato zahteva, da se 19. sklop vključi v postopek za oddajo ponudb za tretje šestmesečno obdobje II. faze javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 10.7.2006 podal predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za dobavo sklepnih endoprotez v celoti oziroma do odločitve o izboru najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi predloga naročnik navaja, da bi ustavitev postopka do odločitve Državne revizijske komisije povzročila zamik oziroma prestavitev roka za oddajo ponudb vsaj za sedem tednov. Ker imajo naročniki (bolnišnice) na podlagi predvidenega terminskega plana sklenjene pogodbe o dobavi sklepnih endoprotez do julija, bi bilo s podaljšanjem rokov onemogočeno zaključevanje postopkov oddaje javnega naročila za sklepne endoproteze. Podaljšanje roka odpiranja ponudb bi povzročilo tudi problem sprotne oskrbe s sklepnimi endoprotezami za izvajanje redne dejavnosti v slovenskih bolnišnicah, ki bodo prisiljene zagotoviti potrebne endoproteze po drugih poteh oz. načinih. Nepravočasna izvedba postopka oddaje skupnega javnega naročila za dobavo sklepnih endoprotez bi povzročila izvajanje posamičnih naročil v bolnišnicah ter izpad pričakovanega ekonomskega učinka skupnega javnega naročanja. Na podlagi navedenega naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti oziroma do odločitve o izboru najugodnejšega ponudnika.

Po preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija predlog naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma gre ugotoviti, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil na 19 sklopov. V skladu s prvim odstavkom 26. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04) lahko naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno sklenjene celote (sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Navedeno pomeni, da so posamezni sklopi samostojni deli javnega naročila, znotraj katerih je praviloma dopustno predložiti samostojne oz. ločene ponudbe, pri čemer naročnik ponudbe oceni za vsak sklop posebej in tudi izbere najugodnejše ponudnike za vsak posamezen sklop. Naročnik lahko v vsakem posameznem sklopu izda (časovno in vsebinsko) različne odločitve, ki se lahko razlikujejo glede na trenutek nastopa pravnomočnosti in zoper katere lahko aktivno legitimirane osebe sprožijo ločene postopke pravnega varstva. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN ima zato lahko zahtevek za revizijo, ki je vložen zoper odločitev naročnika v posameznem sklopu, suspenzivni učinek samo znotraj le-tega, medtem ko na potek postopka oddaje javnega naročila v ostalih sklopih praviloma ne more imeti vpliva.

Ker je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo (vloga z dne 6.7.2006) razvidno, da je bil vložen le zoper naročnikovo odločitev, da ne bo pridobival ponudb v 19. sklopu predmetnega javnega naročila, gre ugotoviti, da je bil vložen le v 19. sklopu, zaradi česar ima v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN suspenzivni učinek le znotraj tega sklopa, medtem ko na postopke v ostalih sklopih ne more imeti vpliva. Glede sklopov 1 do 18 gre tako ugotoviti, da vloženi zahtevek za revizijo v tem delu ni mogel zadržati nadaljnjih aktivnosti naročnika, zaradi česar naročnik niti nima pravnega interesa za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Ob tem gre zgolj dodati, da je bila v 1. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila vlagatelju priznana sposobnost le za sklope 10, 11 in 19 (obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 13.10.2004), zato bi mu bilo mogoče aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnega varstva priznati le znotraj teh sklopov, ne pa tudi v ostalih.

Glede na zgoraj ugotovljeno je tako mogoče naročnikovo vlogo z dne 10.7.2006 obravnavati le kot predlog, naj zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v sklopu 19. ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika do odločitve Državne revizijske komisije (prvi odstavek 11. člena ZRPJN). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je tako prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje. Ob tem mora Državna revizijska komisija upoštevati, da je namen določbe prvega odstavka 11. člena ZRPJN, v skladu s katero ima vložen zahtevek za revizijo ex lege suspenzivni učinek, ponudnikom zagotoviti učinkovito pravno varstvo, zato mora ob odločanju o predlogu za nezadržanje postopka oceniti tudi, na kakšen način bi morebitno nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila vplivalo na pravico ponudnika do zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva.

V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, v čem bi bile morebitne škodljive posledice zadržanja postopka oddaje javnega naročila v 19. sklopu, saj se je naročnik sam odločil, da tega sklopa ne bo vključil v tretje šestmesečno obdobje. Naročnik sam pojasnjuje, da je uporaba revizijskih sklepnih endoprotez (travma), ki so predmet 19. sklopa, v soodvisnosti od trenutne patologije te vrste in da mora imeti to možnost, da v določenem obdobju nekaj naroči ali ne v odvisnosti od pogostosti uporabe določenega artikla. Iz navedenega je torej razumeti, da naročnik ne naroča artiklov iz 19. sklopa, ker jih trenutno ne potrebuje, zato zadržanje postopka v tem delu očitno ne more imeti nobenih škodljivih posledic. Državna revizijska komisija je zato predlog naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti (v 19. sklopu predmetnega javnega naročila), zavrnila kot neutemeljen. Ob tem gre pripomniti, da odločitev o predlogu po 11. členu ZRPJN, kot je razvidna iz izreka tega sklepa, ne prejudicira odločitve Državne revizijske komisije o utemeljenosti ali neutemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.7.2006

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije













































Vročiti:

- RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Lima - Lto spa, Medical Systems, Via Nazionale 52 - Villanova, I 33030 San Daniele del Friuli (UD), Italija
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran