Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-220/2006 DARS, d.d.

    Številka: 018-220/2006-33-2024
    Datum sprejema: 17. 7. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Gradnja AC odseka Hrastje-Kronovo pododsek Lešnica-Kronovo od km 7,700 do km 13,215; glavna dela", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil skupni ponudnik J.V. Vegrad d.d., Stari trg 35, Velenje in Konstruktor Inženjering d.d., SvačiÄ"eva 4/1, Split, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložil skupni ponudnik J.V. SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana in Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.07.2006

    odločila:

    1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 402-25/06-RPP-/652 z dne 26.04.2006.

    3. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

    4. Naročnik je dolžan plačati drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 400.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

    Obrazložitev:

    Javni razpis za "Gradnja AC odseka Hrastje-Kronovo pododsek Lešnica-Kronovo od km 7,700 do km 13,215; glavna dela" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 108/2005 z dne 02.12.2005, pod št. objave Ob-33514/05 ter popravek v Uradnem listu RS, št. 6/2006 z dne 20.1.2006, pod št. objave Ob-832/06.

    Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 31.01.2006 je razvidno, da je naročnik prejel 7 pravočasnih ponudb. Naročnik je izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 402-25/06-RPP-/652 z dne 26.04.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudbo skupnega ponudnika J.V. CPM d.d., Iztokova 30, Maribor in Alpine Mayreder BAU GmbH, Alte BundesstraĹźe 10, Salzburg, Republika Avstrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Prvi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 25.05.2006, v katerem navaja, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo iz postopka ocenjevanja, in sicer iz razloga, ker naj njegov partner Konstruktor Inženiring d.d., Split, v ponudbi ne bi predložil organizacijske sheme ključnih kadrov. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, saj je priložil zahtevano shemo za oba partnerja, iz katere je razvidna celotna organizacijska struktura skupnega ponudnika za ključne kadre.
    Prvi vlagatelj nadaljuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj naj le-ta ne bi v skladu z Navodili ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) izpolnil obrazca pogodbe za gradnjo, pač pa se je opisno skliceval na ostale dokumente iz svoje ponudbe. Ker izbrani ponudnik ni zapisal pogodbene vrednosti, kar je po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 in 32/04; v nadaljevanju: OZ) bistveni element pogodbe, ni izpolnil zahteve naročnika iz poglavja 13, točka 8.
    Prvi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi sklep o oddaji javnega naročila z dne 26.04.2006. Prvi vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka.

    Naročnik je sprejel sklep, št. 402-25/06 2006/652/R z dne 19.06.2006, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v podčlenu 5.1 (j) Navodil podana zahteva, po kateri je potrebno ponudbi priložiti organizacijsko shemo ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi ter drugih strokovnih delavcev, odgovornih za izvedbo pogodbe. V podčlenu 5.2 (a) Navodil pa je določeno, da mora skupna ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, za vsakega partnerja v skupini izvajalcev vsebovati posebej vsa dokazila iz podčlena 5.1, razen 5.1 (m), 5.1 (p) in 5.1 (r), za katera zadošča, da jih predloži eden od partnerjev. Ker zahtevo glede predložitve organizacijske sheme vsebuje podčlen 5.1 (j) Navodil, glede katerega velja določilo, po katerem mora ponudba vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej dokazilo, partner prvega vlagatelja Konstruktor Inženjering d.d., Split pa v ponudbi ni predložil organizacijske sheme ključnih kadrov, čemur prvi vlagatelj ne ugovarja, skupna ponudba ponudnikov J.V. Vegrad d.d., Velenja in Konstruktor Inženjering d.d., Split ni izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije. Ker je prvi vlagatelj predložil le eno organizacijsko shemo, med ponudbeno dokumentacijo vodilnega partnerja, ki sicer vsebuje tudi navedbo kadrov partnerja, zahteva Navodil iz podčlena 5.1 (j) v povezavi s podčlenom 5.2 (a) ni bila izpolnjena.
    Naročnik glede navedbe prvega vlagatelja, ki se nanaša na neizpolnitev vzorca ponudbe s strani izbranega ponudnika, ugotavlja, da je izbrani ponudnik v 3. členu vzorca pogodbe izpolnil prazna mesta tako, da je vpisal številko in datum ponudbe, v poljih, namenjenih vpisu vrednosti brez DDV, znesku DDV in pogodbeni vrednosti z DDV v znesku in z besedo, pa je ponudnik vpisal "potrjena in sprejeta predračunska vrednost s strani naročnika!". Naročnik ugotavlja, da posameznih vrednosti izbrani ponudnik v 3. členu vzorca ponudbe res ni vpisal, vendar pa je prazna mesta izpolnil z navedenim vpisom, predračunsko vrednost pa je iz ponudbi predloženega predračuna mogoče nesporno ugotoviti. Ponudbeni predračun, ki ga je izbrani ponudnik predložil kot sestavni del ponudbene dokumentacije v tiskani in elektronski verziji skupaj s potrjenim popisom del, vsebuje povsem enake zahteve in podatke kot 3. člen vzorca pogodbe. Ponudbeni predračun pa je glede na določilo 19. člena vzorca pogodbe tudi sestavni del pogodbe. Naročnik zaključuje, da je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije, saj je predložil izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 7 - Vzorec pogodbe, kot je zahtevano v podčlenu 13.1 b) 8 Navodil.

    Prvi vlagatelj je z vlogo, z dne 21.06.2006, naročnika obvestil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

    Drugi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 25.05.2006, v katerem navaja, da je naročnik napačno, zaradi neobičajno nizke cene, zavrnil ponudbo ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + CP Ljubljana d.d. + Strabag AG Avstrija. Drugi vlagatelj navaja, da v postopku oddaje javnega naročila ponudnik J.V. SCT d.d. Ljubljana, Primorje d.d. Ajdovščina, CP Ljubljana d.d., Strabag AG Avstrija ni nastopal in ni predložil ponudbe. Ponudbo je vložil J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina. Glede na navedeno, odločitve naročnika o zavrnitvi ponudbe ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + CP Ljubljana d.d. + Strabag AG Avstrija ni mogoče preizkusiti, s tem pa je naročnik bistveno kršil določbe postopka po 14. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.
    Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je odločitev naročnika, da se njegova ponudba zavrne zaradi neobičajno nizke cene na podlagi 53. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), nezakonita. Naročnik naj bi njegovo ponudbo zavrnil iz razloga, ker naj drugi vlagatelj s predloženimi analizami enotnih cen ne bi opravičil oz. podprl ponujene cene, kot jo je navedel v ponudbi (z analizami naj bi po navedbah naročnika opravičil le približno 50% razlike v ponujeni vrednosti zaradi danega popusta). Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila niti v sklepu o oddaji javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel razlogov, na podlagi katerih je štel, da gre pri ponudbi drugega vlagatelja za neobičajno nizko ceno, poleg tega pa sploh ni navedel, ali obstaja dvom, da bo drugi vlagatelj javno naročilo po ponujeni ceni izvedel oz. da obstajajo določena tveganja za izvedbo ali kvaliteto javnega naročila. Drugi vlagatelj dodaja, da zgolj na podlagi primerjave med limitirano vrednostjo razpisanih del (9.083.000.000,00 SIT) in ponujeno ceno naročnik ne more zaključiti, da gre za neobičajno nizko ceno, saj navedeno razmerje na dokazuje obstoja tveganj glede izvedbe ali kvalitete javnega naročila, prav tako pa tudi razlika med ponujeno ceno in ocenjeno vrednostjo (7.569.000.000,00 SIT brez DDV) ni velika. Po mnenju drugega vlagatelja bi moral naročnik, ob pravilni uporabi 53. člena ZJN-1 in 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, navesti razloge za izpeljavo postopka po 53. členu ZJN-1 (katera tveganja izhajajo iz ponujene cene oz. zakaj ponujena cena vzbuja dvom o možnosti izvedbe oz. kvalitete javnega naročila), upoštevaje razmere na trgu, in zakaj na podlagi preverbe analize enotnih cen, ki jo je skladno s pozivom predložil ponudnik, še vedno meni, da bi ponujena cena negativno vplivala na izvedbo oz. kakovost javnega naročila. Zaključki naročnika, da je drugi vlagatelj z analizami opravičil le približno 50% razlike v ponujeni vrednosti zaradi danega popusta, so v celoti neutemeljeni in neobrazloženi. Zgolj pavšalno mnenje, da naj drugi vlagatelj ne bi "zadovoljivo" pojasnil razlogov za takšno ceno, ne predstavlja utemeljenih podlag za zavrnitev ponudbe, temveč dokazuje arbitrarnost in nezakonitost takšne odločitve. Takšno ravnanje je diskriminatorno in pomeni kršitev načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Poročila sektorja za kalkulacije o pregledu zahtevanih analiz enotnih cen drugega vlagatelja, ki ga naročnik omenja v izpodbijanem sklepu, ne da bi navedel njegovo vsebino, naročnik drugemu vlagatelju ni vročil, s čimer je storil kršitev po 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitve naročnika v sklepu o oddaji javnega naročila ni mogoče preizkusiti, s tem pa naj bi bila podana kršitev po 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.
    Izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe ni vpisal cene niti ne zneska DDV.
    V ponudbi izbranega ponudnika je partner CPM d.d., Maribor v Seznamu opreme navedel dva stroja (finišer in rezkalec), starejša od 10 let (letnik 1995), s tem pa ni izpolnil pogoja oz. zahteve razpisne dokumentacije iz 5.1 (i) tč. Navodil.
    Drugi vlagatelj še pripominja, da je, kot izhaja iz dopisa naročnika z dne 23.05.2006 in iz zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, naročnik drugemu vlagatelju zavrnil zahtevo za vpogled v delu, kot je to razvidno iz dopisa in zapisnika. Po mnenju drugega vlagatelja je naročnik s tem kršil načelo transparentnosti, saj le-ta ni dovolil vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije.
    Drugi vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz drugih razlogov.
    Drugi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi sklep o oddaji javnega naročila z dne 26.04.2006. Drugi vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka v znesku 400.000,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločitve o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

    Naročnik je sprejel sklep, št. 402-25/06 2006/652/0 z dne 23.06.2006, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil, prav tako pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnika navaja, da je šlo v sklepu o oddaji javnega naročila pri poimenovanju ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + CP Ljubljana d.d. + Strabag AG Avstrija, ki se pravilno glasi J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina za očiten lapsus, torej nenamerno napako, ki ni v ničemer vplivala na samo oceno ponudbe drugega vlagatelja.
    V zvezi z neobičajno nizko ceno v ponudbi drugega vlagatelja naročnik poudarja, da je ravnal po določilih 53. člena ZJN-1, 55. členu Direktive 2004/18/EC ter 28. členom Navodil ter pri tem ugotovil, da drugi vlagatelj s predloženimi analizami enotnih cen ni opravičil oz. podprl ponujene cene, saj je z analizami opravičil le približno 50% razlike v ponujeni ceni zaradi danega popusta. Takšno odločitev je vseboval tako sklep o oddaji javnega naročila kot tudi dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila, naročnik pa je ugotovil, da je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu. Naročnik je upošteval tudi podatke o povprečnih cenah, doseženih pri realizaciji pogodb za istovrstna dela v zadnjih letih in jih primerjal z analiziranimi postavkami ponudbene cene drugega vlagatelja. Naročnik dodaja, da je ponudbena cena drugega vlagatelja za 36,8% nižja od limitirane vrednosti, kar je razlog za dvom v realno možnost izvedbe javnega naročila po ponujeni ceni, brez sklepanja aneksov k pogodbi.
    Glede navedbe drugega vlagatelja, ki se nanaša na neizpolnitev vzorca ponudbe s strani izbranega ponudnika, naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v 3. členu vzorca pogodbe izpolnil prazna mesta tako, da je vpisal številko in datum ponudbe, v poljih, namenjenih vpisu vrednosti brez DDV, znesku DDV in pogodbeni vrednosti z DDV v znesku in z besedo, pa je ponudnik vpisal "potrjena in sprejeta predračunska vrednost s strani naročnika!". Naročnik ugotavlja, da posameznih vrednosti izbrani ponudnik v 3. členu vzorca ponudbe res ni vpisal, vendar pa je prazna mesta izpolnil z navedenim vpisom, predračunsko vrednost pa je iz ponudbi predloženega predračuna mogoče nesporno ugotoviti. Ponudbeni predračun, ki ga je izbrani ponudnik predložil kot sestavni del ponudbene dokumentacije v tiskani in elektronski verziji skupaj s potrjenim popisom del, vsebuje povsem enake zahteve in podatke kot 3. člen vzorca pogodbe. Ponudbeni predračun pa je glede na določilo 19. člena vzorca pogodbe tudi sestavni del pogodbe. Naročnik zaključuje, da je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije, saj je predložil izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 7 - Vzorec pogodbe, kot je zahtevano v podčlenu 13.1 b) 8 Navodil.
    Tudi ugotovitve drugega vlagatelja glede dveh strojev, ki sta letnik 1995 in s tem starejša od 10 let, so irelevantne za presojo pravilnosti ponudbe ter pri tem opozarja na podčlen 5.1 (i) Navodil. Navedeno zahtevo bi kljub navedbi dveh delov opreme, starejših od 10 let, izbrani ponudnik izpolnil, še zlasti ob upoštevanju določila podčlena 5.4 Navodil, po katerem se v primeru predložitve skupne ponudbe zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev seštevajo, da se ugotovi skupna sposobnost izpolnitve minimalnih pogojev po podčlenu 5.3 Navodil, kjer se točka c) nanaša na glavno opremo za izvedbo del. Naročnik je vpogledal v prilogo obrazca 5.1 (i) in ugotovil, da sta med opremo navedena tudi finišer Vögele-super 1800 S, sicer letnik 1995, in rezkalec Wirtgen 1000 CBA, letnik 1995, vendar z opombo ponudnika, da sta bila v letu 2005 generalno obnovljena.
    Naročnik odgovarja tudi na druge navedbe drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo.

    Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 27.06.2006, naročnika obvestil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

    Naročnik je z dopisom z dne 26.06.2006 ter z dopisom z dne 05.07.2006 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevka za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija je v zvezi z navedbo prvega vlagatelja, ki se nanaša na organizacijsko shemo v ponudbi njegovega partnerja Konstruktor Inženjering d.d., Split, vpogledala v določila razpisne dokumentacije. Določilo podčlena 5.1. (j) Navodil narekuje, da je ponudbi potrebno priložiti organizacijsko shemo ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi ter drugih strokovnih delavcev, odgovornih za izvedbo pogodbe. V skladu z določilom podčlena 5.2 (a) mora skupna ponudba, ki jo predloži skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, za vsakega partnerja v skupini izvajalcev vsebovati posebej: "dokazila glede sposobnosti, navedena zgoraj v podčlenih od 5.1 (a) do vključno (n). â?? Za navedbo odgovornega vodje del v obrazcu 5.1 (j) zadošča, da ga navede in priloži potrebna dokazila zanj vodilni partner ali eden od partnerjev.".

    Iz ponudbe partnerja Konstruktor Inženjering d.d., Split izhaja, da je le-ta v ponudbi predložil seznam ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oz. izvajanje del po pogodbi in drugih strokovnih delavcev ponudnika, v skladu z določilom prvega odstavka podčlena 5.1 (j). Iz vpogleda v ponudbo prvega vlagatelja, v delu, ki se nanaša na partnerja Konstruktor Inženjering d.d., Split pa ni razvidno (in v tem med strankama ni spora), da bi le-ta ponudbi priložil tudi organizacijsko shemo ključnih kadrov. Ker mora v skladu z zgoraj citiranim določilom Navodil skupna ponudba za vsakega izmed partnerjev vsebovati tudi organizacijsko shemo ključnih kadrov, predlaganih za vodenje oziroma izvajanje del po pogodbi ter drugih strokovnih delavcev, odgovornih za izvedbo pogodbe, zgolj za odgovornega vodjo del pa zadošča, da ga navede in priloži potrebna dokazila zanj vodilni partner ali eden od partnerjev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, ob tako zapisanem določilu Navodil, ni ravnal nepravilno, ko je ponudbo prvega vlagatelja, zaradi odsotnosti organizacijske sheme ključnih kadrov v ponudbi partnerja Konstruktor Inženjering d.d., Split, zavrnil kot nepravilno.

    Glede navedbe prvega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni izpolnil obrazca pogodbe za gradnjo, pač pa se je opisno skliceval na ostale dokumente iz svoje ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podčlenu 13.1 (b) 8 Navodil določil, da mora ponudba vsebovati tudi izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 7 - Vzorec pogodbe (potrjena in podpisana mora biti vsaka stran).

    Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta v poglavje 7, Obrazec pogodbe, v členu 3, vpisal št. in datum svoje ponudbe, pri predračunski vrednosti, kjer je bilo potrebno vpisati vrednost brez DDV, znesek z DDV in pogodbeno vrednost z DDV, pa je navedel "(potrjena in sprejeta predrač. vrednost s strani naročnika!)". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sledil zahtevam Navodil v podčlenu 13.1 (b) 8, saj je vzorec pogodbe potrdil, podpisal in tudi izpolnil. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je citiran zapis izbranega ponudnika v njegovi ponudbi potrebno šteti za izpolnitev dokumenta, hkrati pa zapis (čeprav navedeno za izpolnjevanje zahteve Navodil po izpolnitvi vzorca pogodbe ni relevantno) tudi ustrezno referira na vrednost, kot jo je izbrani ponudnik navedel v obrazcu ponudbe. Na stališče, kot izhaja iz izvajanj prvega vlagatelja, bi se bilo potrebno postaviti v primeru, da izbrani ponudnik vzorca pogodbe (v obravnavanem delu) sploh ne bi izpolnil. Prav tako je bilo potrebno zavrniti sklicevanje prvega vlagatelja na določila OZ; pri predložitvi obrazca pogodbe namreč ne gre za sklenitev pogodbe, pač pa za predložitev ponudbenega dokumenta, katerega pravilnost se presoja skozi izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije in določil ZJN-1.

    Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika iz razlogov, ki jih navaja prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo, ni mogoče označiti kot nepravilne, zato je bilo potrebno zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrniti kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, da v postopku oddaje javnega naročila, v nasprotju z zapisom v sklepu o oddaji javnega naročila, ni nastopal ponudnik J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + CP Ljubljana d.d. + Strabag AG Avstrija, pač pa ponudnik J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno drži ter da je prišlo pri zapisu v sklepu o oddaji javnega naročila, kot priznava naročnik, za očitno napako z njegove strani. Pri tem pa gre dodati, da predmet ocenjevanja očitno ni bila ponudba ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + CP Ljubljana d.d. + Strabag AG Avstrija (ki seveda ni predložil ponudbe v postopku oddaje javnega naročila), pač pa ponudba drugega vlagatelja, ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina. Ker lahko v skladu z določilom podčlena 6.1 Navodil vsak ponudnik predloži le eno ponudbo, in sicer bodisi svojo lastno, bodisi kot partner v ponudbi skupine izvajalcev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj tudi ni mogel imeti razlogov za dvom, ali je naročnik sploh ocenjeval njegovo ponudbo, prav tako pa sam v zahtevku za revizijo izrecno izpodbija ugotovitve naročnika v zvezi z ocenjevanjem njegove ponudbe. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik drugemu vlagatelju ni onemogočil pravice do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki se zagotavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo (ki je sedaj predmet odločanja) in v katerem ima vlagatelj praviloma možnost izpodbijati vse ugotovitve oz. odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila, predvsem tudi tiste, ki se nanašajo na ocenjevanje predložene ponudbe v postopku. Pri tem gre zavrniti tudi navedbo drugega vlagatelja, ki se sklicuje na določila ZPP. V postopku oddaje javnega naročila, glede na določilo petega odstavka 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, smiselno uporabljajo določila ZPP, določila ZPP niso uporabljiva.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbo drugega vlagatelja, ki se nanaša na neobičajno nizko ceno v njegovi ponudbi, katero naj bi naročnik nezakonito zavrnil, in sicer zato, ker naj drugi vlagatelj s predloženimi analizami enotnih cen ne bi opravičil oz. podprl v ponudbi ponujene cene.

    Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila je naročnik z dopisom z dne 17.02.2006 drugega vlagatelja v skladu s 53. členom ZJN-1 pozval na dostavo analize enotnih cen za nekatere izmed proračunskih postavk (S 21111, S 21213, S 21214, S 21215, N 21515, S 24113, S 241532, N 24150, S 24434, S 31134, S 31244, N 31372, N 31353, S 32619, S 41188, S 42363, N 63002 in S 24313) ter na zaprosilo drugega vlagatelja z dopisom z dne 22.02.2006 podaljšal rok za predložitev analiz. Drugi vlagatelj je analize enotnih cen za zgornje predračunske postavke naročniku posredoval z dopisom z dne 03.03.2006.

    ZJN-1 v 53. členu (Neobičajno nizka cena) ureja postopek, ki ga naročnik (lahko) uporabi v primerih, ko oceni, da ponudba posameznega ponudnika vsebuje neobičajno nizko ceno. ZJN-1 ne vsebuje (več) definicije neobičajno nizke cene, pač pa Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo v 3. alinei 4. člena določa, da je ponudba nesprejemljiva, če je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno. Odločitev o tem, da bo uporabil postopek iz 53. člena ZJN-1, je torej prepuščena naročnikovi presoji o tem, ali je posamezna ponudbena cena ob upoštevanju okoliščin danega posameznega primera nenormalno nizka glede na razmere na trgu. Iz besedila 53. člena ZJN-1 dalje izhaja, da naročnik ni avtomatično zavezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1.) ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji neobičajno nizka in (2.) naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se torej ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Varstvo teh ponudnikov je v ZJN-1 uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim bo naročnik v takšnih primerih dolžan dati možnost, da dokažejo, da njihova ponudba vkljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila.

    Kot že zapisano, je odločitev o tem, ali bo uporabil možnost preverjanja (po njegovi oceni neobičajno nizke) cene, ki jo omogoča 53. člen ZJN-1, stvar poslovne presoje in odločitve samega naročnika. Če pa se naročnik v konkretnem primeru odloči, da bo postopal po omenjenem členu, mora pri tem seveda v celoti upoštevati tam zapisana pravila. V prvem odstavku 53. člena je določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. â??". Citirano pravilo torej od naročnika zahteva, ne le da opredeli posamezne cenovne postavke, za katere meni, da so v konkretnem primeru "merodajne" ter zanje zahteva obrazložitev, temveč tudi, da te postavke ponovno preveri v smeri prejete obrazložitve.

    Iz dokumentacije postopka oddaje javnega naročila izhaja, da je naročnik v dokumentu: "Pregled ponudb in kalkulativnih osnov" z dne 07.02.2006 opravil:
    - primerjavo vrednostno najmočnejših postavk s povprečnimi cenami vsebinsko primerljivih postavk, doseženih na javnih razpisih (1994-2005),
    - primerjavo standardiziranih postavk s povprečnimi cenami, doseženimi na javnih razpisih (1994-2005),
    - primerjavo ponujene cene m² objektov s povprečno ceno m² objektov iz javnih razpisov
    - pregled priloženih kalkulativnih elementov.
    Iz navedenega dokumenta izhaja, da je ponudbena cena drugega vlagatelja z upoštevanjem 36% popusta (pri obsegu primerjave 39% ponujene vrednosti) od povprečnih cen nižja za 36%, pri tem pa 17 postavk od 18. ne dosega povprečnih cen, štiri od teh pa so nižje za več kot 50%. Pri obsegu primerjave 75% ponujene vrednosti pa je ponudbena cena drugega vlagatelja nižja od povprečnih cen za 39%. Naročnik je za 6 v ponudbah upoštevanih objektov primerjal cene za m² s povprečnimi cenami m², doseženimi na javnih razpisih (1994-2005), preračunane na datum veljavnosti ponudbe 22.06.2006 ter pri tem ugotovil, da so cene v ponudbi drugega vlagatelja od povprečnih cen nižje za 30%.

    Po pridobitvi analize enotnih cen za 18 vrednostno najmočnejših postavk (ki predstavljajo 40% ponujene vrednosti) s strani drugega vlagatelja, je naročnik v dokumentu: "Dodatni pregled analiz cen glede na dani popust ponudnika SCT" z dne 11.04.2006 zapisal, da je vrednost analiziranih postavk v primerjavi s povprečnimi cenami višja za 4%, z upoštevanjem popusta pa je nižja za 34%. Naročnik je v prilogi "pregled analiz" prikazal izračunane neposredne stroške, ki za analizirane postavke predstavljajo:
    - strošek dela (198.125.764,45 SIT) 7% analizirane vrednosti
    - strošek materiala (1.653.388.560,00 SIT) 55% analizirane vrednosti
    - strošek mehanizacije (1.173.194.374,46 SIT) 39% analizirane vrednosti.

    Naročnik ugotavlja, da pri analizi cen na enoto (brez popusta) v ponudbi drugega vlagatelja, pri 40% vrednosti analiziranih postavk skupni stroški za delo, material in mehanizacijo znašajo 3.024.708.698,98 SIT, s 36% popustom pa (analiza pripravljena na vrednosti 3.024.440.668,00 SIT) 1.935.642.027,52 SIT. Pri tem naročnik pripominja, da razlike v višini 1.088.798.640,00 SIT ni mogoče prihraniti z racionalizacijo pri organizaciji (zmanjšanje režije, f=1,8), 10% rabatu pri nabavi materiala in z 30% amortizacijo strojev. Možni prihranki lahko, skladno z naročnikovo analizo, znašajo (zgolj) 588.056.369,94 SIT, kar predstavlja približno 50% razlike v ponujeni vrednosti zaradi danega popusta.

    Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb presodil, da ponudbena cena drugega vlagatelja (17 postavk od 18.) v primerjavi z vrednostmi, doseženimi na javnih razpisih (1994-2005), ne dosega povprečnih cen, pri obsegu primerjave 75% ponujene vrednosti pa je ugotovil, da je ponudbena cena drugega vlagatelja nižja od povprečnih cen celo za 39%. Zatem je naročnik drugega vlagatelja v skladu s 53. členom ZJN-1 pozval na dostavo analize enotnih cen za nekatere izmed proračunskih postavk. Analizo enotnih cen drugega vlagatelja je naročnik preučil, analiziral njihov vpliv na celotno ponudbeno ceno in se do njih konkretno opredelil. Po preverjanju obrazložitev drugega vlagatelja naročnik meni, da analize enotnih cen drugega vlagatelja ne zagotavljajo uspešne izvedbe javnega naročila. Pri obravnavi navedene revizijske navedbe drugega vlagatelja je tako potrebno zavrniti njegov pomislek, da naročnik ni preveril vrednost ponudbe glede na razmere na trgu, saj je, kot zapisano, opravil primerjavo z vrednostmi, doseženimi na javnih razpisih (1994-2005). Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik, glede na celoten opisan postopek preverjanja neobičajno nizke cene v ponudbi drugega vlagatelja, ni ravnal v nasprotju z določilom 53. člena ZJN-1, zato je bilo potrebno obravnavano navedbo drugega vlagatelja zavrniti kot neutemeljeno.

    V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe ni vpisal cene niti ne zneska DDV, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podčlenu 13.1 (b) 8 Navodil določil, da mora ponudba vsebovati tudi izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 7 - Vzorec pogodbe (potrjena in podpisana mora biti vsaka stran).

    Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta v poglavje 7, Obrazec pogodbe, v členu 3, vpisal št. in datum svoje ponudbe, pri predračunski vrednosti, kjer je bilo potrebno vpisati vrednost brez DDV, znesek z DDV in pogodbeno vrednost z DDV, pa je navedel "(potrjena in sprejeta predrač. vrednost s strani naročnika!)". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sledil zahtevam Navodil v podčlenu 13.1 (b) 8, saj je vzorec pogodbe potrdil, podpisal in tudi izpolnil. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je citiran zapis izbranega ponudnika v njegovi ponudbi potrebno šteti za izpolnitev dokumenta, hkrati pa zapis (čeprav navedeno za izpolnjevanje zahteve Navodil po izpolnitvi vzorca pogodbe ni relevantno) tudi ustrezno referira na vrednost, kot jo je izbrani ponudnik navedel v obrazcu ponudbe. Na stališče, kot izhaja iz izvajanj drugega vlagatelja, bi se bilo potrebno postaviti v primeru, da izbrani ponudnik vzorca pogodbe (v obravnavanem delu) sploh ne bi izpolnil. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obravnavana navedba drugega vlagatelja neutemeljena.

    Glede očitka drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik v seznamu opreme navedel dva stroja, starejša od 10 let, s čimer naj bi kršil določila razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih (podčlen 5.1 (j)) kot eno izmed dokazil, ki jih mora ponudnik predložiti ponudbi, določil seznam glavne izvajalčeve opreme (stroji, vozila in naprave), predlagane za izvedbo del po pogodbi. Pri tem je določil, da takšna oprema ne sme biti starejša od 10 let.

    Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (partner CPM d.d., Maribor, poglavje 10, priloga k točki 5.1 (i)) izhaja, da je le-ta v seznamu glavne izvajalčeve opreme navedel tudi finišer Vögele-super 1800 S (generalno obnovljen), letnik 1995 ter rezkalec Wirtgen 1000 CBA (obnovljen), letnik 1995. Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik s tem, ko je v seznam glavne izvajalčeve opreme navedel opremo, starejšo od 10 let, ni spoštoval lastnega določila iz podčlena 5.1 (j) Navodil, posledično pa bi moral naročnik takšno ponudbo kot nepravilno zavrniti. Na takšno določitev Državne revizijske komisije seveda ne more vplivati okoliščina, da sta bila sporna stroja s seznama opreme (generalno) obnovljena, saj takšne izjeme naročnik v Navodilih ni predvidel.

    Pri presoji vprašanja dopustnosti predložitve seznama opreme, starejše od 10 let, je Državna revizijska komisija upoštevala tudi določila podčlena 5.3 (c) v povezavi s podčlenom 5.4 Navodil, na katerega se sklicuje naročnik, vendar pa ugotavlja, da za odločitev Državne revizijske komisije le-to ni relevantno. V skladu z določilom podčlena 5.3 (c) morajo namreč ponudniki predložiti izjavo o zagotovitvi in časovni razpoložljivosti glavne opreme za izvedbo del po tem razpisu, kot je navedena v točki 5.1 (i) Navodil, glede na podčlen 5.4 Navodil pa se v primeru predložitve skupne ponudbe zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev seštevajo, da se ugotovi skupna sposobnost po podčlenu 5.3 Navodil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se zahteva iz podčlena 5.3 (c) Navodil nanaša torej na predložitev izjave (katero je podjetje NGR d.d., Maribor za partnerja izbranega ponudnika CPM d.d., Maribor tudi priložilo) in ne na predložitev seznama glavne izvajalčeve opreme, zato seznama opreme, ki ga je v ponudbi izbranega ponudnika predložil partner CPM d.d., Maribor, upoštevaje podčlen 5.2 (a) Navodil, ni mogoče kumulirati s seznamom opreme, kot ga je predložil drugi partner izbranega ponudnika Alpine Mayreder BAU GmbH, Salzburg.

    Ker je v postopku oddaje javnega naročila pravilna zgolj tista ponudba, za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, seznam glavne izvajalčeve opreme, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, pa ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, po kateri takšna oprema ne sme biti starejša od 10 let, Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ob tako zapisani zahtevi razpisne dokumentacije, označil kot pravilno v smislu določila 13. točke 3. člena ZJN-1. Ravnanje z nepravilno ponudbo namreč jasno izhaja iz določila prvega odstavka 76. člena ZJN-1, po katerem je dolžan naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

    Pri presoji utemeljenosti navedbe drugega vlagatelja, da mu je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, kot izhaja iz dopisa z dne 23.05.2006 ter zapisnika o vpogledu v dokumentacijo, Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je npr. ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Zgolj splošnim navedbam drugega vlagatelja, da je naročnik ravnal nedopustno, ko ni dovolil vpogleda v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ne more slediti, poleg tega pa velja opozoriti, da zgornje (načelno) pravilo v postopkih oddaje javnih naročil ni brez izjem.

    Tako npr. 8. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Zaupnost ponudbenih podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Kadar ponudnik zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, mora naročnik zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-1). Navedena določila ZJN-1 torej zavezujejo naročnika, da varuje pridobljene zaupne podatke oz. jih v postopku ne posreduje konkurenčnim ponudnikom ali tretjim osebam, s čimer omejujejo načelo javnosti in pravico ponudnikov, da se (v celoti) seznanijo z vsebino ponudb drugih ponudnikov.

    Ker drugi vlagatelj torej v zahtevku za revizijo ni pojasnil, v katere dokumente v ponudbi izbranega ponudnika sploh želi vpogledati, niti ni izpodbijal ugotovitev naročnika v dopisu z dne 23.05.2006, v katerem mu je le-ta pojasnil razloge, zaradi katerih mu vpogleda v določene dokumente ne more dovoliti, se Državna revizijska komisija do navedene pavšalne navedbe drugega vlagatelja ni mogla meritorno opredeljevati.

    Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotavlja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, zato niti morebitna utemeljenost ostalih navedb drugega vlagatelja ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, glede na njegov revizijski predlog, da se razveljavi sklep o oddaji naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija o ostalih navedbah drugega vlagatelja ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa. Ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami drugega vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev Državne revizijske komisije glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določilo 76. člena ZJN-1, zato je sledila revizijskemu predlogu drugega vlagatelja in skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila sklep o oddaji javnega naročila. Ker v tem postopku oddaje javnega naročila zaradi ugotovljene nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ter posledično vseh predloženih ponudb v tem postopku oddaje javnega naročila niso izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija naročnika v skladu z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, naj v skladu z določilom 76. člena ZJN-1 sprejme odločitev o zaključku predmetnega postopka.

    Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da lahko naročnik, ker v odprtem postopku ni pridobil nobene pravilne ponudbe, v skladu z določilom tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 odda naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik mora tako objaviti javni razpis po postopku s pogajanji po predhodni objavi, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1. Postopek s pogajanji predpostavlja usklajevanje pogodbene vsebine med naročnikom in ponudnikom, pri čemer naročnik ni vezan na vrsto formalnosti kot v odprtem postopku ali v omejenem postopku, s katerimi se zagotavljata javnost in transparentnost naročnikovih odločitev. Pri odločitvi o uporabi postopka s pogajanji je tako vedno potrebno upoštevati, da gre za postopek, ki je med ostalimi zakonsko predvidenimi vrstami postopkov najmanj tog, zato je vsaj praviloma mogoče v postopku s pogajanji (v razmerju do odprtega in omejenega postopka) hitreje priti do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Za razliko od ostalih možnih postopkov, ki jih določa ZJN-1, postopek s pogajanji ne vsebuje tako rekoč nobenih pravil o njegovi izvedbi, temveč določa zgolj pogoje za njegovo uporabo. Zaradi opisane narave postopka s pogajanji se lahko naročnik praviloma pogaja in posvetuje o vseh elementih vsebine pogodbe, ki neposredno opredeljujejo predmet javnega naročila, kakor tudi o pogodbenih določilih za izvedbo predmeta javnega naročila. Naročnik mora pri uporabi postopka s pogajanji po predhodni objavi, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZJN-1, preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Prvi vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se drugemu vlagatelju priznajo priglašeni stroški, nastali z revizijo, in sicer stroški takse v višini 400.000,00 SIT.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    Ljubljana, 17.07.2006


    Predsednik senata:
    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    Član Državne revizijske komisije






    Vročiti:
    - Vegrad d.d., Stari trg 35, Velenje
    - Konstruktor Inženjering d.d., SvačiÄ"eva 4/1, Split, Republika Hrvaška
    - SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
    - Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina
    - CPM d.d., Iztokova 30, Maribor
    - Alpine Mayreder BAU GmbH, Alte BundesstraĹźe 10, Salzburg, Republika Avstrija
    - Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
    - RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

    Natisni stran