018-238/2006 Živilska šola Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) ter na podlagi pooblastila iz 4. točke 4. obče seje Državne revizijske komisije z dne 29.6.2006, po članici Vidi Kostanjevec, v postopku revizije oddaje javnega naročila po odprtem postopku za čiščenje šolskih prostorov, ki ga je sprožilo podjetje ČISTOCA d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ŽIVILSKA šOLA MARIBOR, Park mladih 3, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila dne 11.7.2006

odločila:

Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za čiščenje šolskih prostorov, objavljen v Uradnem listu RS, št.55, z dne 26.5.2006, številka objave: Ob- 14380/06, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je z vlogo z dne 7.7.2006 Državni revizijski komisiji predlagal, da zahtevek za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za čiščenje šolskih prostorov. V obrazložitvi predloga naročnik opisuje dosedanji potek postopka ter navaja, da mu 31.7.2006 poteče dosedanja pogodba o izvajanju storitev čiščenja šolskih prostorov. Naročnik navaja, da bi v primeru nadaljevanja predmetnega postopka oddaje javnega naročila lahko še pravočasno zaključil postopek in s tem tako naročniku kot ponudnikom prihranili stroške. Naročnik navaja, da natančnih izračunov o stroških ponudnikov z pripravo ponudbe sicer nima, vsekakor pa so to stroški bančne garancije v višini približno 15.000.00 do 20.000,00 SIT, stroški pridobitev raznih potrdil ter čas in stroški za pridobitev referenc. Predlog za nadaljevanje postopka naročnik utemeljuje tudi z dejstvom, da je vlagatelj oddal popolno ponudbo na identično razpisno dokumentacijo, zoper katero zdaj vlaga zahtevek za revizijo, in sicer v postopku, ki je bil zaključen 12.6.2006, zaradi česar naročnik meni, da je vlagatelj lahko pripravil ponudbo na osnovi te razpisne dokumentacije, saj je razpisno dokumentacijo v obeh primerih pripravila ista oseba. Naročnik dodaja, da je razpisno dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignilo 10 zainteresiranih ponudnikov, pri čemer jih je 7 oddalo ponudbo, to pa po naročnikovem mnenju nasprotuje navedbi, da je naročnik z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo omejil oziroma onemogočil širšemu krogu zainteresiranih ponudnikov, kajti takšno število ponudnikov je nadpovprečno. Naročnik se zaveda, da imajo ponudniki pravico kadarkoli vložiti zahtevek za revizijo, kljub temu pa meni, da je upravičeno pričakovati, da bo vlagatelj, ki je že oddal ponudbo na enako razpisno dokumentacijo, pravočasno zahteval dodatna pojasnila v skladu z 25. členom ZJN-l, če je menil, da ne more pripraviti ponudbe, ali vložil zahtevek za revizijo vsaj 5 dni pred rokom za oddajo ponudb in tako omogočil naročniku, da bi dal ponudnikom dodatna pojasnila ali morebiti dopolnil razpisno dokumentacijo in podaljšal rok za oddajo ponudb z javno objavo, pa kljub temu se vedno pravočasno oddal javno naročilo. Hkrati naročnik meni, da vlagatelj v navedbah zahtevka za revizijo prejudicira naročnikove nepravilne odločitve ali celo nezakonito ravnanje v fazah, do katerih pa naročnik še ni prišel, ker je postopek zadržan zaradi zahtevka za revizijo pred odpiranjem ponudb.

Po preučitvi navedb naročnika je Državna revizijska komisija predlog naročnika, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila kot neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo, saj vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika do odločitve Državne revizijske komisije (prvi odstavek 11. člena ZRPJN). V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo je pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je tako prepuščena Državni revizijski komisiji, ki mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija ugotoviti, ali obstaja dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni navedel razlogov, na podlagi katerih bi lahko utemeljeno sprejela sklep po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Iz obrazložitve naročnikovega predloga namreč ne izhaja, da bi bile že v času odločanja o predmetnem predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN podane posebne okoliščine, ki opravičujejo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo, oz. da bi lahko naročniku že v času odločanja o predmetnem predlogu nastala škoda, ki jo zatrjuje v svojem predlogu.

V obravnavanem primeru naročnik svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da mu 31.7.2006 poteče dosedanja pogodba o izvajanju storitev čiščenja šolskih prostorov ter da bi v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila lahko še pravočasno zaključil postopek in s tem tako naročniku kot ponudnikom prihranili stroške za pripravo ponudb. Naročnik pri tem še posebej poudarja razloge, zaradi katerih meni, da je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi po vsebini neutemeljen.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da nobena od zgoraj navedenih trditev ne predstavlja utemeljenih razlogov za sprejem odločitve o nezadržanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je namreč mogel in moral računati s tem, da utegne biti (kot v vsakem drugem tudi) v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila vložena zahteva za pravno varstvo. Samo dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo dejansko vložen, ne more predstavljati posebne okoliščine, ki je naročnik ni mogel predvideti in/ali pričakovati. Naročniku je bilo že vse čas znano, da bo zdaj veljavna pogodba za čiščenje šolskih prostorov potekla 31.7.2006 (saj je ravno iz tega razloga razpisal predmetno javno naročilo) in torej samo dejstvo preteka veljavnosti pogodbe za naročnika ni nepričakovan in/ali nepredvidljiv dogodek. Tudi dejstvo, da imajo drugi ponudniki v zvezi s sodelovanjem na predmetnem postopku oddaje javnega naročila določene stroške, ne predstavlja izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, ki bi pripeljale do morebitnih škodnih posledic za udeležence v tem postopku in/ali javni interes, zaradi česar možnost nastanka teh stroškov ne more predstavljati podlage za sprejem predlagane odločitve v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN. Prav tako tudi dejstvo, da vlagateljev zahtevek za revizijo po naročnikovem prepričanju ni utemeljen, samo po sebi ne more predstavljati razloga za sprejem odločitve o nesuspenzivnosti pravega sredstva. Zakon namreč predvideva možnost nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo ravno za primere, ko se ponudnik ne strinja z odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo, pri čemer ponudnika tudi ne omejuje z njegovo uvrstitvijo na ocenjevalni lestvici.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni mogla slediti predlogu naročnika, naj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.7.2006



Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- ŽIVILSKA šOLA MARIBOR, Park mladih 3, Maribor
- ČISTOCA d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, 1236 Trzin
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran