018-186/2006 Ministrstvo za zdravje
Številka: 018-186/2006-33-1853Datum sprejema: 3. 7. 2006
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vesne Cukrov kot članice senata in članice Nataše Jeršič kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo nujne medicinske in laboratorijske ter pohištvene opreme za dokončanje gradnje in opremljanja objektov D in E Onkološkega inštituta v Ljubljani 1. faza in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba Lesnina MG oprema, d. d., Parmova 53, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 7. 2006 soglasno
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je 7. 7. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila po odprtem postopku, št. 3531-1/2005-242, spremembo sklepa, št. 3511-1/2005-66, z dne 5. 9. 2006 in dopolnitev sklepa, št. 3511-1/2005, z dne 22. 9. 2005, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 76/2005, z dne 12. 8. 2005, pod številko objave Ob-22215/05. Naročnik je objavil javni razpis tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, št. 2005/S 154-153932, z dne 11. 8. 2005. Naročnik je javno naročilo razdelil v devet sklopov (1. sklop: laboratorijski hladilniki in inkubatorji, 2. sklop: centrifuge, aparati za spektrofotometrijo in biomarkerje, 3. sklop: aparati za biokemijo, hematologijo, mikroskopi, 4. sklop: laboratorijsko pohištvo, 5. sklop: splošna in pisarniška oprema ter sedežno pohištvo, 6. sklop: serijska splošna oprema, 7. sklop: oprema bolniških sob, 8. sklop: specialna medicinska oprema, 9. sklop: splošna medicinska oprema).
Naročnik je na vprašanja potencialnih ponudnikov odgovoril med drugim tudi z dopisi, št. 3511-1/2005-58, z dne 2. 9. 2005, št. 3511-1/2005-69, z dne 7. 9. 2005 in št. 3511-1/2005-79, z dne 8. 9. 2005.
Naročnik je 13. 9. 2005 javno odprl predložene ponudbe, kar je dokumentiral z zapisnikom, št. 3531-1/2005-84.
Naročnik je 19. 12. 2005 sprejel sklep, št. 3511-1/2005-113, s katerim je med drugim odločil, da javno naročilo za sklop 8 (specialna medicinska oprema) odda vlagatelju.
Ponudnik Sanolabor, d. d., Leskovškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) je z dopisom, z dne 4. 1. 2006, od naročnika zahteval dodatno obrazložitev za sklopa 7 in 8 kot tudi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov za omenjena sklopa. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev, št. 3511-1/2005-139, z dne 9. 1. 2006, izbranemu ponudniku pa je omogočil vpogled 13. 1. 2006, katerega potek je naročnik dokumentiral z zapisnikom, št. 3511-1/2005-142.
Ponudnik Aico-med, d. o. o., Prevale 1, Trzin (v nadaljevanju: ponudnik Aico-med) je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16. 1. 2005, ki ga je naročnik s sklepom, št. 3511-1/2005-163, z dne 30. 1. 2006, v sklopu 8 glede vlagatelja zavrnil, glede ponudnika Mollier, d. o. o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: ponudnik Mollier) pa zavrgel. Po zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-036/2006-33-611, z dne 28. 2. 2006, v delu, kjer je naročnik odločil o zahtevku za revizijo glede vlagatelja, pritožbo zavrnila, v delu, ki se nanaša na ponudnika Mollier, pa je zahtevek za revizijo zavrnila.
Izbrani ponudnik je vložil zahtevek za revizijo, z dne 30. 1. 2006, ki mu je naročnik s sklepom, št. 3511-1/2005-176, z dne 15. 2. 2006, ugodil tako, da je razveljavil sklep, št. št. 3511-1/2005-113, z dne 19. 12. 2006, v delu, ki se nanaša na odločitev za sklop 8. Naročnik je v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, še zapisal, da bo pravnomočnosti slednjega sklepa ponovno ocenjeval ponudbe za sklop 8.
Naročnik je 4. 4. 2006 opravil ponovni pregled ponujenega stola pri vlagatelju in izbranemu ponudniku, kar je dokumentiral z zapisnikom, št. 3511-1/2005-219.
Naročnik je 13. 4. 2006 izdal sklep o oddaji javnega naročila za sklop 8, v katerem je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in da se javno naročilo odda temu ponudniku.
Vlagatelj je vložil zahtevo (pravilno: zahtevek) za revizijo, z dne 4. 5. 2006, v kateri predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila v delu, v katerem je odločil, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu ponudniku, da v ponovljenem postopku ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepopolno, da med popolnimi ponudbami izbere najugodnejšega ponudnika, in da vlagatelju prizna stroške, nastale z revizijo, v zaznamovani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje revizijske odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Vlagatelj navaja, da se je 4. 4. 2006 na povabilo naročnika udeležil predstavitve elementov opreme pod postavko 8.1.1 (ORL - terapevtsko-diagnostična enota s stolom za pacienta), da so predstavniki izbranega ponudnika in vlagatelja predstavili opremo ter odgovarjali na vprašanja bodočih uporabnikov, naročnik pa je na podlagi tako opravljene predstavitve ocenil, da ponujena oprema izbranega ponudnika, ki jo je predhodno že bil ocenil za neustrezno (sklep, z dne 19. 12. 2006), ustreza njegovim zahtevam, kar po vlagateljevi oceni ne drži. Vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik v postavki 8.1.1 ni ponudil zahtevane opreme, in sicer glede terapevtsko-diagnostične enote in stola za pacienta. V zvezi z neustreznostjo terapevtsko-diagnostične enote vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija ni imela navedbe o zahtevanih specifikacijah, zato je naročnik 2. 9. 2006 obvestil vse ponudnike, da zahteva enoto dolžine 550 mm in širine 420 mm ter dodatno 8. 9. 2006, da dopušča odstopanja +/â" 15 %, izbrani ponudnik pa je ponudil enoto proizvajalca Atmos, katere podnožje meri 600 mm (dolžina) in 490 mm (širina), kar je še v okvirih tolerance, ki jih dopušča naročnik, vendar površina za odlaganje inštrumentov, ki je sestavni del te enote, naročnikove tolerance bistveno presega, saj meri v dolžino 1.100 mm, v širino pa 520 mm. V zvezi s spornim stolom vlagatelj navaja, da je naročnik med ostalim zahteval, da ima stol hrbtno naslonjalo, ki se lahko postavi v trendelenburg položaj (â" 10°), stol, ki pa ga je ponudil izbrani ponudnik, ne ustreza tej naročnikovi zahtevi, saj hrbtnega dela stola ni mogoče postaviti v trendelenburg položaj. Vlagatelj utemeljuje navedbo tako, da navaja, da je izbrani ponudnik na predstavitvi stola 4. 4. 2006 pojasnil, da se v tak položaj lahko postavi le celoten stol oziroma celotna ležalna površina, pa še to ne hitro, ker sta za to potrebni najmanj dve mehanski operaciji oziroma dva precej tehnično zahtevna prijema prisotnega operaterja. Izbrani ponudnik je ob tej predstavitvi pojasnil, da so tak stol menda enkrat že izbrali za neko ustanovo na Norveškem, nimajo pa podatkov o tem, kako se tak nagib obnese v praksi, definitivno pa ne gre za takšno vrsto nagiba, torej stola z nagibom hrbtišča, kot ga je izrecno zahteval naročnik. Vlagatelj tudi navaja, da so pomisleke nad ustreznostjo stola izbranega ponudnika na predstaviti jasno izražali tudi predstavniki uporabnika (Onkološkega inštituta). Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme v skladu z zahtevami naročnika, zaradi česar bi bilo treba ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno oziroma nepopolno. Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov v skupnem znesku 2.090 odvetniških točk (za sestavo zahtevka za revizijo 2.000 odvetniških točk, obvestilo Uradu 20 odvetniških točk, sestanek s stranko 50 odvetniških točk in poročilo stranki 20 odvetniških točk), materialne stroške v višini 2 %, oboje povečano za 20 % DDV, kot tudi povračilo vplačane takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000 tolarjev.
Naročnik je 19. 5. 2006 sprejel sklep, št. 3511-1/2006-242, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da dimenzij površin za odlaganje inštrumentov ni določil niti v razpisni dokumentaciji niti nadaljnjih obvestilih ponudnikom, sicer pa naročnik ugotavlja, da ponujena odlagalna površina izbranega ponudnika pomeni celo boljšo uporabnost površine za odlaganje instrumentov, saj večja kot je površina, bolj je uporabna. Naročnik se pri tem sklicuje tudi na določbo iz drugega odstavka točke 3.2.1. pod E04./2 (Dodatni razpisni pogoji naročnika) na strani 57 razpisne dokumentacije, kjer je v dodatnih razpisnih pogojih določeno, da "v primeru, da bo ponudnik ponudil opremo, ki bo imela vrednosti posameznih parametrov večje ali manjše od zahtevanih, vendar bodo le-te za namen uporabe boljše od zahtevanih, bo naročnik upošteval njegovo ponudbo". Naročnik zavrača tudi očitek glede spornega stola in navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval stola z negativnim delom samo hrbtnega dela. Iz razpisne dokumentacije (stran 104â"117) izhaja zahteva naročnika, da se "hrbtno naslonjalo lahko hitro postavi v trendelenburg položaj", pri tem pa naročnik ni posebej zahteval, da mora biti v trendelenburg položaju samo hrbtno naslonjalo stola,kot zmotno meni vlagatelj. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik s tem, ko je izbrani ponudnik ponudil stol, ki se po celi dolžini stola hitro postavi v trendelenburg položaj z uporabo dveh ročic, izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik tudi v celoti zavrača vlagateljeve očitke, da naj bi obstajala nevarnost, da lahko pacient zdrsne s ponujenega stola.
Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 26. 5. 2006, obvestil, da želi nadaljevati s postopkom pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj navaja, da vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah iz zahtevka za revizijo, "dodatno pa v zvezi s sklepom naročnika še navaja", in sicer vlagatelj navaja, da naročnik v izpodbijanem sklepu trdi nekaj, kar je v očitnem nasprotju glede na lastno razpisno dokumentacijo in zahtevami glede opreme med postopkom. V zvezi z naročnikovim argumentom, da gre v primeru terapevtsko-diagnostične enote, kjer izbrani ponudnik ponuja večje dimenzije police za odlaganje, celo za izboljšavo, vlagatelj meni, da je ta naročnikova trditev nekoliko neresna, saj je naročnik sam postavil kriterije opreme, za katere vlagatelj utemeljeno pričakuje, da jih mora naročnik upoštevati in spoštovati, poleg tega pa vlagatelj meni, da naročnikova zahteva po dimenzijah terapevtsko-diagnostične enote ni bila dana na pamet, ampak upoštevajoč dimenzije prostorov, kje bodo te nameščene. Vlagatelj tako meni, da naročnik v tej fazi postopka ne more spreminjati pravil igre in postavljati drugačnih in dodatnih kriterijev zahtevane opreme, poleg tega pa dodaja, da, če bi vedel, da pomeni večja odlagalna površina terapevtsko-diagnostične enote za naročnika "izboljšavo" enote, ni tudi sam lahko ponudil enoto s čim večjo odlagalno površino. V zvezi s spornim stolom vlagatelj navaja, da naročnikova navedba, da naročnik ni nikjer posebej zahteval, da mora biti v trendelenburg položaju samo hrbtno naslonjalo stola, ne drži, saj je tako zahtevo naročnik izrecno predvidel. V nadaljevanju vlagatelj tudi navaja, da ponujeni stol tudi s strokovnega vidika ni ustrezen, vztraja pa tudi na trditvi, da trendelenburg položaja ni mogoče vzpostaviti hitro, in izpostavlja pojasnilo izbranega ponudnika s predstavitve, z dne 4. 4. 2006, da so tak stol doslej menda izdelali samo enkrat za neko ustanovo na Norveškem, nimajo pa podatkov o tem, kako se tak nagib obnese v praksi, zato vlagatelj meni, da je naročnik v razpisu pravilno zahteval stol z negativnim nagibom samo hrbtnega dela, saj v tem primeru težišče pacientovega telesa ostane na sedalu in padec s stola ni mogoč.
Naročnik je kot prilogo dopisu, št. 3511-1/2005-244, z dne 1. 6. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo, V tem dopisu naročnik še pojasnjuje, da so prostori v katerih se bodo terapevtsko-diagnostične enote nahajale dovolj veliki, da dimenzije odlagalne površine opreme izbranega ponudnika ne bodo predstavljale nobenih težav, v zvezi s sporno določbo iz drugega odstavka točke 3.2.1. pod E04./2 (Dodatni razpisni pogoji naročnika) na strani 57 razpisne dokumentacije pa naročnik navaja, da je namen te določbe, da omogoči naročniku, da izbere opremo, ki po zahtevanih lastnostih presega zahtevane vrednosti. V zvezi s spornim stolom pa naročnik navaja, da je na predstavitvi 4. 4. 2006 naročnik preizkusil navedeni stol in ugotovil, da je postopek postavitve v trendelenburg položaj dovolj hiter in enostaven, da izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno zahtevano dokumentacijo kot prilogo dopisu, št. 3511-1/2005-254, z dne 13. 6. 2006.
Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-186/2006-33-1768, z dne 19. 6. 2006, pozvala, naj ustrezno dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo potrdila o doplačilu že vplačane takse, kot tudi naj ustrezno pojasni že predloženo dokazilo. Vlagatelj je dopolnitev zahtevka za revizijo in pojasnilo posredoval z dopisom, z dne 23. 6. 2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 26. 6. 2006.
Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo trdi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna v postavki 8.1.1 (ORL - terapevtsko-diagnostična enota s stolom za pacienta), ker izbrani ponudnik ni ponudil zahtevane opreme, in sicer, ker dimenzije terapevtsko-diagnostične enote presegajo dopustno odstopanje (toleranco), ki ga je naročnik postavil v dodatnih pojasnilih ponudnikom, in ker hrbtnega naslona stola za pacienta ni mogoče postaviti v trendelenburg položaj, saj se v tak položaj lahko postavi le celoten stol oziroma celotna ležalna površina.
Državna revizijska komisija vlagatelja najprej opozarja, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo â" poleg drugih elementov â" navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, poleg tega pa v postopku revizije veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 â" odl. US; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), zato je na strani vlagatelja, da svoje navedbe najprej ustrezno oblikuje, kot tudi nadalje, da predloži tudi dokaze, s katerimi utemeljuje svoje navedbe, da je v konkretnem primeru podana kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 â" ZJN-1UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) oziroma naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija je v zvezi z vsebinsko (meritorno) presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo najprej preverila vlagateljevo navedbo, da "razpisna dokumentacija v zvezi s to enoto ni imela navedbe o zahtevanih specifikacijah". Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da v tehničnih specifikacijah pod postavko 8.1.1 (ORL - terapevtsko-diagnostična enota s stolom za pacienta) na straneh 103 in 104 razpisne dokumentacije niso (bile) podane nobene natančnejše specifikacije glede dimenzij terapevtsko-diagnostične enote, kot utemeljeno navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija je nato preverila vlagateljevo navedbo, da je "naročnik, dne 2. 9. 2006, obvestil vse ponudnike, da zahteva enoto dolžine 550 mm in širine 420 mm ter dodatno, dne 8. 9. 2006, obvestil ponudnike, da dopušča odstopanja +/â" 15 %". Državna revizijska komisija je vpogledala v dopis, št. 3511-1/2005-58, z dne 2. 9. 2005, s katerim je naročnik potencialnim ponudnikom posredoval odgovore na zastavljena vprašanja in ugotovila, da je naročnik na 19. zaporedno vprašanje: "SKLOP 8, ORL - terapevtsko-diagnostična enota s stolom za pacienta poz. 8.1.1-35.1.1 Velikost enote ni specificirana - ali je velikost pomembna in kakšne so zahteve"" odgovoril: "Zahteve so: dolžina 550 mm, širina 420 mm." Državna revizijska komisija je nato vpogledala še v dopis, št. 3511-1/2005-79, z dne 8. 9. 2006, s katerim je naročnik potencialnim ponudnikom posredoval odgovore na zastavljena vprašanja in ugotovila, da je naročnik na drugo zaporedno vprašanje: "Zap. št. 8.1.1 koda: 35.1.1 ORL terapevtsko-diagnostična enota: V odgovoru na vprašanje pod številko 19 ste navedli dodatne zahteve glede dimenzij terapevtsko-diagnostične enote s stolom za pacienta. Različni proizvajalci opreme imajo namreč različne dimenzije svojih enot, zato natančno opisane mere v mm brez odstopanja postavljajo določenega proizvajalca v boljši položaj. Ali dovoljujete dimenzijska odstopanja kot pri ostalih artiklih glede dimenzij in je mišljena dimenzija cca 550 mm Ă" 420 mm"" odgovoril: "DA." Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagatelj ne sklicuje tudi na še kakšno drugo morebitno pojasnilo. Državna revizijska komisija je pri pregledu navedenih dveh pojasnil ugotovila, da v njiju ni navedeno, da je dopustno odstopanje (toleranca) +/â" 15 %. Državna revizijska komisija pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ugotavlja, da drži tudi naročnikova navedba iz odgovora na zahtevek za revizijo, št. 3511-1/2005-242, z dne 19. 5. 2006, da "dimenzij površine za odlaganje inštrumentov naročnik ni določil niti v razpisni dokumentaciji niti nadaljnjih obvestilih ponudnikom", če jo je mogoče razumeti kot to, da je naročnik nameraval natančneje specificirati dimenzije zgolj posameznih delov enote oziroma nekega specifičnega dela enote (konkretno: zgolj podnožje).
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj navaja, da je "podnožje [enote] dolžine 600 mm in širine 490 mm sicer še v okvirih tolerance, ki jo dopušča naročnik", zato ugotavlja, da vlagatelju navedene dimenzije podnožja ne predstavljajo spornega dejstva, o katerem bi se morala Državna revizijska komisija izrekati. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da vlagatelj izpostavlja kot sporno dejstvo "površino za odlaganje inštrumentov, ki je sestavni del terapevtsko-diagnostične enote, ki z dolžino 1.100 mm in širino 520 mm naročnikove tolerance bistveno presega". Iz slednje vlagateljeve navedbe je tako razvidno, da vlagatelj šteje, da bi morale biti dimenzije sporne površine za odlaganje inštrumentov v mejah dimenzij podnožja (upoštevajoč dopustno toleranco, kot jo razume oziroma navaja vlagatelj), saj je ta površina za odlaganje inštrumentov eden izmed elementov te enote (... sestavni del ... enote).
Državna revizijska komisija je še enkrat vpogledala v tehnične specifikacije glede sporne enote (strani 103 in 104) in ugotovila, da naročnik pod pojem enota, kakor je razvidno iz zahtev razpisne dokumentacije, vključuje (Enota je sestavljena iz sledečih elementov:; poudarila Državna revizijska komisija) ne le jekleno ohišje ter sporno površino za odlaganje instrumentov v dveh nivojih s setom tas za instrumente in pokrovom, ampak tudi predalnik za odlaganje instrumentov, koš za odpadke in posodo za odlaganje uporabljenih instrumentov, enoto s komprimiranim zrakom, aspiracijsko enoto, čistilec aspiracijske cevi s kromiranim adapterjem, sistem za izpiranje z grelno enoto, ki vodo ogreje na 38°C s kromiranim ročnikom, ki se avtoklavira, grelec ogledala, dvojni izvor hladne svetlobe 2 Ă" 150 W z regulatorjem svetlobe, naslon za čelno svetilko z avtomatskim stikalom (vklop/izklop), ohišje - za dezinfekcijo rigidnih endoskopov z dezinfekcijsko tekočino (19 kosov), ohišje - za odlaganje rigidnih endoskopov z grelnim elementom (6 kosov), 9 setov rigidnih endoskopov: rigidni endoskop 70°in 30°, 6 fleksibilnih endoskopov in stol za pacienta (elementi, kot so razvidni iz razpisne dokumentacije pred ustreznimi popravki, posredovanimi z naročnikovimi pojasnili). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik ni specificiral niti zahteve po višini terapevtsko-diagnostične enote.
Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da je naročnikova dolžnost poskrbeti za pripravo razpisne dokumentacije, na podlagi katere bodo ponudniki pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1), zato tudi izpostavlja, da naročnik mora in bi v tem primeru sicer tudi že moral pripraviti tako razpisno dokumentacijo, iz katere bi izhajale jasne, natančne in nedvoumne zahteve, torej taka razpisna dokumentacija, ki bi ne puščala možnosti več različnih interpretacij. V tem konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji res ni določil nobenih dimenzij, in da je nato potencialnim ponudnikom posredoval posamezna pojasnila k razpisni dokumentaciji, v katerih je sicer navedel tudi podatke glede dveh dimenzij (dolžina in širina), vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede na elemente, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji označil za sestavne dele terapevtsko-diagnostične enote (torej vsi in ne le posamezni elementi iz postavke 8.1.1 - 35.1.1), naročnikovo pojasnilo, podano z dopisom, št. 3511-1/2005-58, z dne 2. 9. 2005, ne omogoča z zanesljivostjo ugotoviti, ali se pojasnilo nanaša na dimenzije zgolj enega dela terapevtsko-diagnostične enote (konkretno: zgolj ohišje/podnožje in so dopustne različne dimenzije "nadgradnje" sporne površine za odlaganje inštrumentov, kot je model enote, ki jo ponuja izbrani ponudnik), nekaterih elementov terapevtsko-diagnostične enote (konkretno: zgolj ohišje, ki naj bi imelo vključeno sporno površino za odlaganje inštrumentov enakih dimenzij, kot je ohišje/podnožje, kot je model enote, ki jo ponuja vlagatelj) ali vseh elementov skupaj (kakor je glede na oblikovanost postavke 8.1.1-35.1.1 mogoče - upoštevajoč jezikovno razlago - tudi razumeti naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, kar bi sicer pomenilo, da ponudbi tako izbranega ponudnika kot sicer vlagatelja sploh ne bi ustrezali naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj bi upoštevajoč še dimenzije oziroma natančneje dolžino npr. ohišja za endoskope tudi vlagateljeva ponujena enota presegala "tolerirano" dolžino). Iz posredovanega pojasnila, št. 3511-1/2005-58, z dne 2. 9. 2005, pa je tudi razvidno, da se je naročnik opredelil le do vprašanja o "zahtevah", ne pa tudi do vprašanja, ali je velikost terapevtsko-diagnostične enote pomembna. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz pojasnila, št. 3511-1/2005-79, z dne 8. 9. 2005, izhaja zgolj naročnikova pritrditev vprašanju enega izmed potencialnih ponudnikov, ki v vprašanju omenja besedo cca (circa), vendar tudi iz postavljenega vprašanja ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, na kaj s nanaša ta cca (ali le na podnožje ali še morebitne katere druge elemente), naročnik pa tudi (zopet) ne definira jasno, kateri element(i) mora(jo) ustrezati navedenim dimenzijam. Državna revizijska komisija ob tem tudi ugotavlja, da iz pojasnila, št. 3511-1/2005-79, z dne 8. 9. 2005, ne izhaja tudi kakršnokoli morebitno procentualno določanje dopustne tolerance spornih dimenzij, zato tudi ne vrednost (+/- 15 %), ki jo navaja vlagatelj.
Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je razpisna dokumentacija nejasna ter da so tudi podana pojasnila glede spornih dimenzij nejasna oziroma nejasno povedo, na katere vse elemente jih je treba aplicirati, upoštevajoč zgolj jezikovno razlago tehnične zahteve, pa bi bilo mogoče sicer označiti tako ponudbo vlagatelja kot izbranega ponudnika za nepravilni, kar pa ne bi imelo nobenega smisla glede na to, da naročnik celo navaja, da površina spornih dimenzij "pomeni celo boljšo uporabnost površine za odlaganje instrumentov, saj večja kot je površina, bolj je uporabna". Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da ne iz razpisne dokumentacije ne iz dodatnih pojasnil ni mogoče z gotovostjo razbrati, da mora spornim dimenzijam res ustrezati tudi sporna površina za odlaganje instrumentov, ker bi morala biti enakih dimenzij, kot je podnožje, in bi tako moral izbrani ponudnik ponuditi tak tip enote (v ohišje vključena površina za odlaganje inštrumentov, kjer bi bila oba dela enakih dimenzij), kot jo je ponudil vlagatelj. Zgolj zato, ker so razpisna dokumentacija in podana pojasnila nejasna, saj so v obravnavanem primeru mogoče različne interpretacije naročnikovih zahtev, Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevemu mnenju, da "bi naročnik moral ugotoviti, da ponujena enota izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije", zato je Državna revizijska komisija prvo vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.
V zvezi z drugo vlagateljevo revizijsko navedbo, da je naročnik "v razpisni dokumentaciji glede stola, poleg ostalih karakteristik, posebej zahteval, da ima stol hrbtno naslonjalo, ki se lahko hitro postavi v trendelenburg položaj (- 10°)", "ponujeni stol izbranega ponudnika pa ne ustreza tej naročnikovi zahtevi, saj hrbtnega naslona tega stola ni mogoče postaviti v trendelenburg položaj", je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo na strani 103 in 104, kjer so s spornim stolom navedene karakteristike: "stol za pacienta z naslonom za glavo, roke in noge z možnostjo električne regulacije višine sedeža, rotacija sedeža z zaklepanjem, simultana pozicija naslonov roke in noge ob premikanju hrbtnega naslona, nastavitev naslona za glavo; ima stabilno podnožje z nerjavečo površino; hrbtno naslonjalo se lahko hitro postavi v trendelenburg položaj (- 10°)".
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja: "Kot je pojasnil sam predstavnik izbranega ponudnika tudi ob predstavitvi dne 4. 4. 2006, se v tak položaj lahko postavi le celoten stol oz. celotna ležalna površina, pa še to ne hitro, kot to sicer posebej v razpisu zahteva naročnik, ker sta za to potrebni najmanj dve mehanski operaciji oz. dva precej tehnično zahtevna prijema prisotnega operaterja. Izbrani ponudnik je pojasnil, da so tak stol menda enkrat že izdelali za neko ustanovo na Norveškem, nimajo pa podatkov o tem, kako se tak nagib obnese v praksi. Definitivno pa ne gre za takšno vrsto nagiba, torej stol z nagibom hrbtišča, kot ga je izrecno zahteval naročnik. Pomisleke nad ustreznostjo stola izbranega ponudnika so na predstavitvi jasno izražali tudi predstavniki uporabnika, ki so menili, da je tak nagib za pacienta, ki je nezavesten (trendelenburg položaj se uporablja se uporablja v primeru, ko pacient zaradi bolečin zdrsne v nezavest), lahko nevaren, saj se ob negativnem nagibu celotne ležalne površine težišče pacientovega telesa prenese proti glavi, tako da telo, ki ga na tem stolu ni mogoče privezati, pade s stola na tla - še posebej zato, ker je stol izbranega ponudnika ozek, saj skupaj s parom ročnih opiral znaša le 65 cm." Iz teh vlagateljevih navedb je razvidno, da se vlagatelj sklicuje na predstavitev oziroma ogled opreme, ki je bila organizirana 4. 4. 2006, ne ponuja pa nobenega konkretnega dokaza, ki bi utemeljeval, da je to, kar je vlagatelj zapisal, tudi v celoti resnično oziroma da je mogoče slediti vsem vlagateljevim navedbam.
Državna revizijska komisija je vpogledala v naročnikovo spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik 4. 4. 2006 opravil ogled opreme pod postavko 8.1.1, ki jo ponuja vlagatelj, v torek 4. 4. 2006 ob 10. uri, isti dan ob 12. uri pa še ogled opreme, ki jo ponuja izbrani ponudnik. Naročnik je sestavil "zapisnik o ogledu ORL enote po povabilu pod št. 3511-1/2005-216 z dne 31.03.2006 o ogledu dela opreme sklopa 8 ponudbe ponudnik Sanolabor d.d. in Lesnina MG po javnem razpisu â??", št. 3511-1/2005-219, z dne 4. 4. 2006. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je omenjeni zapisnik natipkan, na dnu omenjenega zapisnika so podpisi štirih predstavnikov z naročnikove strani, na naslednji strani pa je navedeno, da so priloge temu zapisniku fotografije z ogledov in obe listi prisotnih. Državna revizijska komisija je pregledala omenjeni zapisnik in priloge k njemu ter ugotovila, da je kot ena izmed prilog - poleg pooblastil in neizpolnjenega lista "opombe" - tudi tabela tehničnih specifikacij postavke 8.1.1, v katero je naročnik vnašal opombe tako glede terapevtsko-diagnostične enote kot tudi stola. Državna revizijska komisija je sicer ugotovila, da sta k omenjenemu zapisniku predloženi tudi dve listi prisotnih, na kateri so navedeni imena in priimki ter podpisi udeležencev ogleda, vendar ni nikjer navedeno, da so predstavniki naročnika svoje ugotovitve prebrali prisotnim in da so prisotni dajali pripombe na zapisnik ali se s podpisom strinjali glede naročnikovih ugotovitev. Pri pregledu preostale naročnikove spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik omenjeni zapisnik skupaj s prilogami tudi poslal vsem sodelujočim ponudnikom v sklopu 8, in sicer z dopisom, št. 3511-1/2005-224, z dne 10. 4. 2006. Glede na navedeno Državna revizijska komisija lahko ta zapisnik šteje le kot zapisnik o naročnikovih ugotovitvah oziroma kot naročnikove ugotovitve pri ogledu ponujene opreme. Pri pregledu naročnikove spisovne dokumentacije pa Državna revizijska komisija ni ugotovila, da je kdo izmed (pooblaščenih) prisotnih na ogledu naročniku naknadno posredoval tudi kakršnekoli pripombe glede naročnikovih ugotovitev.
V prilogi tega zapisnika je v zvezi s spornim stolom izbranega ponudnika navedeno "še enkrat preverimo vsebino ponudbe, - 10°, priložena slika trendelenburg položaj", v samem zapisniku, torej na tipkanih straneh, pa "pri opremi ponudnika Sanolabor d.d. pri ORL pod št. 8.1.1, pri zahtevi po razpisni dokumentaciji ď"˛hrbtno naslonjalo se lahko hitro postavi v trendelenburg položaj (- 10°)ď"˛ ponudnik Sanolabor d.d. pojasni, da se najprej z eno ročico postavi celotno naslonjalo (celoten stol) v vodoraven položaj, nato pa z drugo ročico v položaj - 10°". Naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo med drugim navaja, da "s tem, ko je izbrani ponudnik ponudil stol, ki se po celi dolžini stola hitro postavi v trendelenburg položaj z uporabo dveh ročic, izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije. ... zato je izbrani ponudnik s tem, ko je ponudil stol, ki se v celoti postavi v trendelenburg položaj ...", iz česar je mogoče razumeti, da je izbrani ponudnik dejansko ponudil takšen stol, ki se kot celota postavi v trendelenburg položaj â" 10°. Glede na tako naročnikovo argumentacijo v odgovoru na zahtevek za revizijo je mogoče v tej smeri razumeti tudi naročnikovo ugotovitev iz zapisnika z ogleda â" kjer je sicer nekoliko dvoumno navedeno, da "se najprej z eno ročico postavi celotno naslonjalo (celoten stol) v vodoraven položaj" â" in sicer, da je izbrani ponudnik ponudil stol, ki se v celoti postavi v trendelenburg položaj â" 10°. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama tako ni sporno dejstvo, da se stol izbranega ponudnika lahko le v celoti postavi v trendelenburg položaj â" 10°.
Državna revizijska komisija tudi v tem primeru izpostavlja, da je naročnikova dolžnost poskrbeti za pripravo razpisne dokumentacije, na podlagi katere bodo ponudniki pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1), zato naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, iz katere izhajajo jasne, natančne in nedvoumne zahteve, torej taka razpisna dokumentacija, ki ne pušča možnosti več različnih interpretacij.
Vlagatelj navaja, da "ponujeni stol izbranega ponudnika proizvajalca â?? ne ustreza tej zahtevi naročnika, saj hrbtni naslon tega stola ni mogoče postaviti v trendelenburg položaj", hkrati pa vlagatelj izpostavlja, da se v tak položaj lahko postavi le celoten stol. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama ni spora o tem, da je tudi hrbtno naslonjalo sestavni del stola in da se v trendelenburg položaj lahko postavi le celoten stol. Glede na to, da je hrbtno naslonjalo sestavni del stola (poleg - kot je razvidno iz razpisne dokumentacije - npr. sedeža, naslona za glavo, roke in noge) in ker se v trendelenburg položaj postavi celoten stol, ni mogoče trditi, da se v trendelenburg položaj ne more postaviti tudi hrbtno naslonjalo (argument a maiori ad minus).
V zvezi s sporno zahtevo po hitri postavitvi vlagatelj navaja "pa še to ne hitro, kot to sicer posebej v razpisu zahteva naročnik, ker sta za to potrebni najmanj dve mehanski operaciji oz. dva precej tehnično zahtevna prijema prisotnega operaterja". Državna revizijska komisija izpostavlja, da tudi te navedbe vlagatelj ni z ničimer podkrepil oziroma je z ničimer ne dokazuje ali dokaže. V zapisniku z ogleda kot tudi prilog sicer ni navedbe, ali je bila postavitev hitra, vendar ni tudi nobene opombe, da je bilo za postavitev potrebno opraviti določene (tehnično) zahtevne prijeme. Glede na to, da vlagatelj z ničimer ne podkrepi oziroma z ničimer ne dokazuje ali dokaže, da postavitev ni hitra, Državna revizijska komisija ne more zgolj na podlagi vlagateljeve navedbe ugotoviti, da je ponujeni stol izbranega ponudnika neustrezen.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj navaja "izbrani ponudnik je pojasnil, da so tak stol menda enkrat že izdelali za neko ustanovo na Norveškem, nimajo pa podatkov o tem, kako se tak nagib obnese v praksi", ni pa te navedbe z ničimer podkrepil oziroma je z ničimer ne dokazuje ali dokaže. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zapisnika z ogleda razvidna le navedba "â" 10° za norveškega kupca", ni pa nikjer opombe, da ni podatkov o tem, kako se nagib obnese v praksi, nikjer pa tudi ni navedba besede "menda" (vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo ne dokazuje, še manj pa dokaže), zato Državna revizijska komisija lahko vlagateljevo navedbo upošteva le kot "izbrani ponudnik je pojasnil, da so tak stol enkrat že izdelali za neko ustanovo na Norveškem", ki pa sama po sebi nič ne pove o morebitni neustreznosti stola.
Vlagatelj tudi navaja, da "definitivno ne gre za takšno vrsto nagiba, torej stol z nagibom hrbtišča, kot ga je izrecno zahteval naročnik", vendar Državna revizijska komisija ob tem - poleg tega, da izpostavlja ugotovitev iz tistega odstavka obrazložitve tega sklepa, kjer uporablja argument a maiori ad minus - je iz zapisnika razvidno, da je mogoče celoten stol postaviti v položaj - 10°, taka ugotovitev je navedena tudi v prilogi oziroma tabeli s tehničnimi specifikacijami (- 10° za norveškega kupca), kot nenazadnje iz predložene fotografije, kjer je razvidno, da je celotna dolžina stola (tj. hrbtno naslonjalo, sedež in naslon za noge) v položaju, ki zagotovo ni vodoraven. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja vlagateljevo navedbo, da se lahko stol izbranega ponudnika le v celoti postavi v trendelenburg položaj. Glede na navedeno je razvidno, da je tudi hrbtno naslonjalo v položaju - 10°, saj je hrbtno naslonjalo sestavni del stola (argument a maiori ad minus).
Vlagatelj navaja, da so pomisleke nad ustreznostjo stola izbranega ponudnika jasno izražali tudi predstavniki uporabnika, vendar vlagatelj te navedbe z ničimer ne podkrepi oziroma je z ničimer ne dokazuje ali dokaže. Državna revizijska komisija je sicer vpogledala v zapisnik z ogleda, vendar v njem ni razviden noben pomislek predstavnikov uporabnika, in nikjer v tem zapisniku ne v prilogah ni razviden noben pomislek navzočih predstavnikov uporabnika. Glede na to, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo â" poleg drugih elementov â" navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, poleg tega pa v postopku revizije veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), vlagatelj pa je zgolj izpostavil navedbe, ki niso podkrepljene z nobenim dokazom, Državna revizijska komisija ne more upoštevati navedb iz zahtevka za revizijo, in sicer v delu, kjer vlagatelj navaja "Pomisleke nad ustreznostjo stola izbranega ponudnika so na predstavitvi jasno izražali tudi predstavniki uporabnika, ki so menili, da je tak nagib za pacienta, ki je nezavesten (trendelenburg položaj se uporablja se uporablja v primeru, ko pacient zaradi bolečin zdrsne v nezavest), lahko nevaren, saj se ob negativnem nagibu celotne ležalne površine težišče pacientovega telesa prenese proti glavi, tako da telo, ki ga na tem stolu ni mogoče privezati, pade s stola na tla -". Državna revizijska komisija pa ne more upoštevati tudi navedbe "vlagatelj te zahteve zato meni, da je naročnik v razpisu pravilno zahteval stol z negativnim nagibom samo hrbtnega dela, saj v tem primeru težišče pacientovega telesa ostane na sedalu in padec s stola ni mogoč", saj se slednja navedba nanaša na navedbo iz predhodnega odstavka zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj navaja pomisleke predstavnikov uporabnikov (argument: veznik zato), ki je Državna revizijska komisija kot nedokazane ne more upoštevati, poleg tega pa je iz ugotovitve "saj v tem primeru težišče pacientovega telesa ostane na sedalu in padec s stola ni mogoč" jasno razvidno, da je tak zaključek mogoč le v primeru navedb iz odstavka, ki se začne s "pomisleke nad ustreznostjo stola â??". Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da navedba "posebej zato, ker je stol izbranega ponudnika ozek, saj skupaj s parom bočnih opiral znaša le 65 cm" sama po sebi nič ne pove o morebitni neustreznosti stola.
Državna revizijska komisija pa ob vsem tem tudi ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer tudi npr. zapisano, da bi moral biti sedež (sedalni del stola) fiksiran oziroma fiksen v vodoravnem položaju, iz česar bi lahko sledila ugotovitev, da ni mogoče sprejeti naročnikove argumentacije, da "ni posebej zahteval, da se mora biti v trendelenburg položaju samo hrbtno naslonjalo stola". Glede na navedeno in glede na to, da v razpisni dokumentaciji dejansko ni nikjer navedeno, da se mora (ali pa npr. sme) samo v trendelenburg položaj - 10° postaviti samo hrbtno naslonjalo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva revizijska navedba ni utemeljena, zato jo je zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo odvetniških stroškov v skupnem znesku 2.090 odvetniških točk (za sestavo zahtevka za revizijo 2.000 odvetniških točk, obvestilo Uradu 20 odvetniških točk, sestanek s stranko 50 odvetniških točk in poročilo stranki 20 odvetniških točk), materialne stroške v višini 2 %, oboje povečano za 20 % DDV, kot tudi povračilo vplačane takse za vložitev zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, 3. 7. 2006
Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, 1000 Ljubljana,
- Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.