018-210/2006 JP Vodovod Kanalizacija, d.o.o., Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prevoz blata na dehidracijo in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Vičič Rudolf s.p., Zarečica 25, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Lava 2 a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.6.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se kot preuranjen zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2.2.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 13, z dne 10.2.2006, pod številko objave Ob-2937/06.

Dne 5.4.2006 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. V nadaljevanju je naročnik na podlagi vloženega zahtevka s strani neizbranega ponudnika Ceste-Kanalizacija Storitve d.o.o. celotni postopek oddaje javnega naročila s sklepom z dne 3.5.2006 razveljavil.

Vlagatelj je dne 5.6.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je naročnik z razveljavitvijo razpisa ravnal nepravilno, saj so bili vsi ponudniki v enakopravnem položaju. Po navedbah vlagatelja je bilo v času pred javnim odpiranjem ponudb v pojasnilih razpisne dokumentacije natančno zapisano, katere dokumente morajo ponudniki v svoji ponudbi predložiti. Tako bi moral prejšnji ponudnik Ceste-Kanalizacija Storitve d.o.o. po vlagateljevem mnenju postaviti vprašanje oz. izpostaviti problem pridobitnosti zahtevanega potrdila o vpisu v evidenco prevoznikov neobdelanega blata 19 08 05 s strani Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO) že v času pripravljanja ponudb. Pri tem vlagatelj poudarja, da se je ponudnik Ceste-Kanalizacija Storitve d.o.o. pritoževal zoper nekaj, kar mu je bilo že vnaprej znano, zato meni, da je moral omenjeni ponudnik vložitev pritožbe planirali že od samega začetka, saj že od začetka ni ustrezal s strani naročnika zahtevanim pogojem. Na ta način si je omenjeni ponudnik pridobil informacije o konkurenci in ponovno možnost za prijavo na razpis, saj je naročnik umaknil zahtevo, katere omenjeni ponudnik ni izpolnjeval. Vlagatelj je v zvezi z navedenim opravil poizvedbo na ARSO, in sicer po katerih zakonskih in podzakonskih aktih se v razpisni dokumentaciji zahtevno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov neobdelanega blata 19 08 05 za prevoznika upoštevaje 1. odstavek 34. člena in 11. točko 4. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki ne izdaja več, vendar do datuma vložitve obravnavanega revizijskega zahtevka vlagatelj odgovora ni prejel. Gospod Kanduč z ARSO je po mnenju vlagatelja na zastavljeno vprašanje naročniku podal napačno mnenje, in sicer da ARSO potrdil o vpisu v evidenco prevoznikov neobdelanega blata 19 08 05 že tri leta ne izdaja več. Kajti konkurenčno podjetje Ekol d.o.o. si je zahtevan dokument z veljavnostjo petih let pridobilo še v letu 2005, poleg tega pa je gospod Kanduč v svojem odgovoru na zastavljeno vprašanje poudaril, da je omenjeno potrdilo na podlagi 14. člena Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode še vedno mogoče pridobiti. Vlagatelj se s pravno razlago gospoda Kanduča ne strinja, saj po njegovem mnenju razlaga eksplicitno ne zdrži, da prevoznik odpadkov, pa naj gre tudi za evidenčno št. 19 08 05- mulji čistilnih naprav komunalnih odpadnih vod, ni odgovoren za prevoz odpadkov po cestišču. Po vlagateljevem mnenju je prevoznik odpadkov odgovoren za prevoz kakršnih koli odpadkov, zaradi česar mora imeti tudi s strani ARSO ustrezno dovoljenje prevoznika odpadkov, čeprav opravlja dejavnost kot podizvajalec gospodarske javne službe. Kajti v primeru prometne nesreče bi bil tudi prevoznik materialno odgovoren za morebitno razlitje odplak, inšpekcijski organ pa bi primerno zahteval dovoljenje za natovorjene odpadke. Dovoljenje s strani ARSO bi v takšnih primerih dokazovalo, da je prevoznik pred nezgodo izpolnjeval vse pogoje v zvezi s prevozom odpadkov. Na podlagi navedenega vlagatelj zato meni, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno nobeno načelo javnega naročanja, saj so vsi, ki so prevzeli razpisno dokumentacijo, po zagotovilih naročnika dobili pisno obvestilo s pojasnili v zvezi z razpisno dokumentacijo. Vlagatelj še navaja, da je ob vložitvi zahteve za obrazloženo obvestilo podal tudi zahtevek za vpogled v ponudbe drugih ponudnikov, kar pa mu je bilo onemogočeno, saj naj bi naročnik zaradi vložitve zahtevka s strani podjetja Ekol d.o.o. celotno dokumentacijo predal Državni revizijski komisiji. Na podlagi navedenega vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija prekliče obvestilo in sklep o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila in da se ponovno kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja oziroma podrejeno, da strokovna komisija umakne zahtevo iz 8 točke 3.26. poglavja (Zahtevani dokumenti) in da ponovno oceni ponudbe ter izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov v višini 450.000,00 SIT, ki so mu nastali pri pripravi revizijskega zahtevka, in sicer za posvet z odvetnikom, priprava študije za revizijo postopka in plačano takso.

Naročnik je s sklepom, z dne 7.6.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da obravnavano javno naročilo obsega le prevoz neobdelanega blata iz ene čistilne naprave na drugo, pri čemer sta obe v upravljanju naročnika, kajti naročnik ima opremo za obdelavo blata zgolj na eni čistilni napravi. Tako izbrani ponudnik blata ne bi nikjer trajno odlagal ali ga prevzel od naročnika, temveč je predmet obravnavanega naročila le transport blata z ene lokacije na drugo. Za predmetno naročilo zato ne veljajo določbe Pravilnika o ravnanju z odpadki, temveč Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, ki pa za izvajanje predmetnega naročila ne zahteva predložitev nobenega posebnega potrdila. Omenjeni pravilnik namreč nalaga zgolj izvajalcu javne službe, to je naročniku, da mora zagotoviti obdelavo blata. Glede na to da potrdila s strani ARSO za izvajanje predmetnega naročila ni potrebno predložiti, je naročnik ugotovil, da so bili ponudniki, ki so navedeno potrdilo imeli v favoriziranemu položaju v primerjavi s ponudnikom Ceste-Kanalizacije Storitve d.o.o., s čimer je naročnik prekršil načelo zagotavljanj konkurence med ponudniki, načelo enakopravnosti ponudnikov in 1. odstavek 42. člena ZJN-1. Zaradi navedenih kršitev ZJN-1 je naročnik zahtevku vlagatelja Ceste-Kanalizacije Storitve d.o.o. ugodil. Pri svoji končni odločitvi pa je naročnik še upošteval, da je zaradi zahtevanega potrdila že predhodno omejil krog možnih ponudnikov, ki se zaradi zahtevanega potrdila na razpis niso mogli prijavili, ker potrdila niso imeli, s čimer je bila že na razpisu omejena konkurenca. Tako da se zgolj s ponovitvijo obravnavanega razpisa lahko zagotovi konkurenčnost ponudnikov, ki je bila v obravnavnem primeru kršena. Poleg tega je bila razlika v ceni med ponudbo vlagatelja in najugodnejšo ponudbo kar za 40,8%, zato naročnik meni, da bi bilo že s stališča racionalnega trošenja javnih sredstev razpis potrebno ponoviti. Pri tem je očitno tudi to, da ostali ponudniki razen vlagatelja razpisne dokumentacije niso pravilno razumeli. Na podlagi ugotovljenih kršitev osnovnih načel ZJN-1 je naročnik zato zahtevku vlagatelja Ceste-Kanalizacije Storitve d.o.o. ugodil in postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavil. Naročnik tudi poudarja, da se ne strinja z vlagateljevimi navedbami, da je tolmačenje predstavnika ARSO napačno, saj gospod Kanduč dela ravno na področju izdajanja potrdil o vpisu prevoznikov odpadkov v evidenco prevoznikov odpadkov za posamezne klasifikacijske številke in je pristojen za tolmačenje predpisov, ki zadevajo izdajo navedenih dovoljenj. Naročnik v nadaljevanju še navaja, da je po prejemu revizijskega zahtevka s strani neizbranega ponudnika Ekol d.o.o. vso dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji, zaradi česar vlagatelju vpogleda ni mogel omogočiti. Vsa dokumentacija je bila namreč vrnjena v petek 2.6.2006, zahtevek za revizijo pa je bil oddan v ponedeljek 5.6.2006. Ker pa naročnik v soboto in nedeljo ne posluje, vpogled v ponudbe v tem času ni bil možen. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 15.6.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 19.6.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21.6.2006, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil s strani neizbranega ponudnika Ceste-Kanalizacija storitve d.o.o. (v nadaljevanju neizbrani ponudnik) pri naročniku dne 14.4.2006 vložen zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, s katerim je neizbrani ponudnik izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila, št. JNST01/2006, z dne 5.4.2006, v katerem je bilo obravnavano naročilo oddano vlagatelju. Naročnik je navedenemu zahtevku ugodil in na podlagi določbe 1. odstavka 16. člena ZRPJN s sklepom, z dne 3.5.2006, celotni postopek oddaje javnega naročila razveljavil. Vlagatelj je nato vložil predmetni zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo odločitev o razveljavitvi postopka oddaje naročila, ki ga je naročnik sprejel na podlagi 1. odstavka 16. člena ZRPJN zaradi vloženega zahtevka za revizijo neizbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je iz 1. odstavka 16. člena ZRPJN jasno razvidno, da naročnik v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila sprejme določeno odločitev (bodisi delno ali v celoti ugodi zahtevku za revizijo bodisi ga zavrne), vendar ta naročnikova odločitev ne postane z vročitvijo vlagatelju (v splošnem pomenu) pravnomočna, čeprav naročnik v celoti sledi vlagateljevemu (v splošnem pomenu) zahtevku za revizijo. Kajti vlagatelj (v splošnem pomenu) mora v skladu s 1. odstavkom 17. člena ZRPJN naročnika najkasneje v treh dneh po prejemu njegove odločitve še obvestiti, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali pa bo zahtevek za revizijo umaknil. šele po preteku omenjenega roka postane naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo pravnomočna.

Državna revizijska komisija na tem mestu naročnika ponovno opozarja, da se s potekom omenjenega roka zaključi zgolj postopek revizije postopka oddaje javnega naročila, sam postopek oddaje javnega naročila pa ne, saj se slednji nadaljuje (ker preneha suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo). Naročnik pa v nadaljevanju lahko udejanji odločitev, ki jo je napovedal v odločitvi, s katero je zahtevku za revizijo ugodil, in sicer svojo odločitev udejanji na podlagi določb ZJN-1. Upoštevaje navedeno tako predstavlja sklep z dne 3.5.2006, ki ga je sprejel naročnik na podlagi zahtevka za revizijo neizbranega ponudnika, zgolj odločitev o zahtevku za revizijo neizbranega ponudnika, ki sama po sebi še nima pravnih posledic za druge udeležence v postopku oddaje javnega naročila. Naročnikova odločitev zatorej še ne vpliva na vlagateljeve pravice v postopku oddaje javnega naročila. Navedeno izhaja tudi iz 2. stavka 1. odstavka 16. člena ZRPJN, po katerem odločitve o zahtevku za revizijo ni treba vročati tudi drugim udeležencem (ponudnikom) v postopku oddaje naročila, ampak samo vlagatelju (kot splošni pojem) zahtevka za revizijo, saj ima zgolj slednji po 17. členu ZRPJN aktivno legitimacijo za udeležbo v nadaljnjih postopkih. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da na podlagi navedenega drugim udeleženim v postopku oddaje javnega naročila ni kratena pravica do pravnega varstva. Kajti ti imajo možnost vložitve zahtevka za revizijo šele zoper naročnikovo odločitev, ki jo mora naročnik v nadaljevanju v skladu z določbami ZJN-1 sprejeti, torej zoper odločitev, ki jo naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila.

Glede na navedeno in po pregledu naročnikove spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik še ni sprejel odločitve, da se zavrnejo vse predložene ponudbe (kar je v svojem bistvu v celoti razveljavitev postopka oddaje naročila). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik še ni sprejel odločitve o neoddaji naročila, ki bi bila utemeljena na 76. in 77. členu ZJN-1 in vročena vsem udeleženim v postopku oddaje obravnavanega naročila (drugi odstavek 77. člena ZJN-1).

Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper naročnikovo odločitev, ki predstavlja zgolj odločitev v postopku revizije postopka oddaje naročila, in kot taka še ne predstavlja odločitve v postopku oddaje naročila, zoper katero ima vlagatelj sicer pravico uveljavljati pravno sredstvo (1. odstavek 12. člena ZRPJN). Zaradi navedenega Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo preuranjen in da v tej fazi še ni dopusten. Rok za vložitev zahtevka za revizijo bo namreč v skladu s 1. odstavkom 12. člena ZRPJN začel teči šele od prejema odločitve o oddaji naročila (oziroma v tem primeru od odločitve o zavrnitvi vseh ponudb). šele z vročitvijo omenjenega naročnikovega dokumenta (odločitev o zavrnitvi vseh ponudb) bo vlagatelj lahko izpodbijal naročnikovo odločitev, da je tudi vlagateljeva ponudba nepravilna, do tistega trenutka pa je vsako vlagateljevo ravnanje preuranjeno. Da je vlagatelj s svojim ravnanjem preuranjen, kaže tudi vsebina določbe 12. člena ZRPJN, ki omogoča pravno varstvo le "v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila". Tako že pojmovno ni mogoče, da bi lahko vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zgolj zoper dokument, izdan v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Poleg tega pa se razmerje v postopku revizije vzpostavi zgolj med naročnikom in vlagateljem (v tem primeru neizbranim ponudnikom). Pri tem pa tudi določba 3. odstavka 12. člena ZRPJN v 3. alineji kot obvezno sestavino zahtevka določa odločitev o dodelitvi naročila, ne pa tudi odločitve o razveljavitvi postopka oddaje naročila, sprejete na podlagi 1. odstavka 16. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo sicer vsebinsko obravnaval, vendar Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi ga moral že naročnik kot preuranjenega zavreči. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, se ni spuščala v meritorno presojo vlagateljevih navedb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov v višini 450.000,00 SIT, ki so mu nastali pri pripravi revizijskega zahtevka, in sicer za posvet z odvetnikom, priprava študije za revizijo postopka in plačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 29.6.2006



Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Vodovod-kanalizacija, javno podjetje, d.o.o., Lava 2 a, 3000 Celje
- Vičič Rudolf s.p., Zarečica 25, 6250 Ilirska Bistrica
- Ceste-kanalizacije storitve d.o.o., Lava 42, 3000 Celje, p.p. 446
- EKOL d.o.o., Laze 18 a, 4000 Kranj
- Kanal d.o.o., Podpeč 4a, 1312 Videm-Dobrepolje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran