018-213/2006 Občina Bovec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izvajanje prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Bovec v Osnovno šolo Bovec, Podružnično šolo Žaga in Podružnično šolo Soča v šolskem letu 2006/2007 z možnostjo podaljšanja v skladu z 2. točko 97. člena Zakona o javnih naročilih" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VENCELJ TOURS, Vencelj Harij, s.p., Brdo 39, Bovec, ki ga zastopa odvetnik Silvan Komunjar, Stresova 1, Kobarid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, Bovec (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.06.2006

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 03.06.2006, se v delu, kjer se nanaša na sklope 1: Čezsoča, 2: Log pod Mangartom ter 4: Srpenica, zavrže.

2. V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 03.06.2006, zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.03.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "izvajanje prevozov šoloobveznih otrok na območju Občine Bovec v Osnovno šolo Bovec, Podružnično šolo Žaga in Podružnično šolo Soča v šolskem letu 2006/2007 z možnostjo podaljšanja v skladu z 2. točko 97. člena Zakona o javnih naročilih", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 31, z dne 24.03.2006, pod številko objave Ob-8177/06.

Dne 09.05.2006 je naročnik izdal "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se le-to v sklopih 1, 2, 4, 5 ter 6 odda ponudniku Avrigo, d.d., Kidričeva 20, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 3 pa se naročilo ne odda. Iz obvestila izhaja tudi, da je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel skupno tri ponudbe, od katerih pa sta bili dve nepravilni. Med slednjima je tudi vlagateljeva ponudba, ki je bila kot nepravilna ocenjena zaradi naročnikove ugotovitve, da vlagatelj v njej ni predložil dokumenta BON 1/SP.

Z vlogo, z dne 18.05.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. V njej je navedel, da v času javnega razpisa ni mogel pridobiti ažurnega (za leto 2005) dokumenta AJPES z oznako BON 1, o čemer je predložil tudi potrdilo, z dne 06.04.2006. Vlagatelj je bil neuradno obveščen tudi, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo BON 1 za leto 2004. pa je bila njegova ponudba ocenjena kot pravilna. S tem se vlagatelj ne more strinjati, saj takšno dokazilo ne dokazuje sposobnosti ponudnika v času oddaje ponudbe. Točke 4.6. razpisnih pogojev si ni mogoče razlagati na način, da lahko ponudnik po lastni izbiri predloži obrazec BON 1 za leto 2004 ali celo za predhodna leta, pri čemer je pomembno le to, da je bil obrazec izdan v zadnjih šestih mesecih pred oddajo ponudbe. Razpisna dokumentacija in javni razpis sta pripravljena v neskladju s 23. ter 43. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal dne 25.05.2006.

Z vlogo, z dne 03.06.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem se sklicuje na navedbe, že podane v zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo tudi prilaga, obenem pa navaja, da se naročnik spreneveda, ko trdi, da je vedel, da v času javnega razpisa AJPES ni mogla izdajati bonitet o poslovanju subjektov za leto 2005. Vlagatelj je namreč potem, ko je ugotovil, da dokumenta BON 1/SP za leto 2005 ne more pridobiti, o tem nemudoma obvestil odgovorno osebo naročnika in od nje zahteval ustrezna navodila. Slednja mu je s tem v zvezi naložila, naj pridobi pisno dokazilo o tem, da zahtevanega dokumenta ni mogoče pridobiti, ter mu zatrdila, da bo naročnik to dejstvo upošteval. Vlagatelj je ravnal skladno s tem, tudi razpisna komisija pa je ob odpiranju vlagateljevo razlago brez zadržkov sprejela in je njegovo ponudbo štela za pravilno. Če bi naročnik imel namen zahtevati od ponudnikov, da predložijo BON 1/SP za leto 2004, bi to zagotovo vseboval že njegov javni razpis, po drugi strani pa bi naročnikova delavka s to zahtevo takoj seznanila vlagatelja, ne pa da je od njega zahtevala predložitev omenjenega potrdila. Vsekakor pa bi razpisna komisija zavrnila s tem povezano vlagateljevo obrazložitev in njegovo ponudbo takoj označila kot nepravilno, kot je to storila glede ponudbe preostalega ponudnika. Naročnik je šele kasneje začel po svoje tolmačiti pogoje razpisa in se pri tem sprenevedati, vse z namenom, da bi prikril zgrešene napake v javnem razpisu. Vlagateljevo ponudbo je kot nepravilno tako izločil iz fiktivnega razloga, ker v njej ni bil predložen BON 1/SP za leto 2004, pri čemer pa v obrazložitvi obvestila ni izrecno navedel, da bi moral biti BON 1/SP predložen prav za to obdobje. Naročnikova odločitev je zato nepoštena, nepravilna in nezakonita. Pogoji javnega razpisa namreč niso bili skladni s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 (med drugim je v točki 4.1. zapisano, dokazilo o registraciji za samostojne podjetnike izdaja pristojni davčni urad, kjer naj bi se tudi izvajale tovrstne priglasitve, kar pa seveda ni res), saj niso omogočali potencialnim ponudnikom, da bi na njihovi osnovi pripravili pravilne ponudbe. Po drugi strani pa je tudi odgovorna oseba naročnika vlagatelju posredovala ustno informacijo o tem, kako naj slednji ravna v sporni situaciji in ga s tem zavedla, saj bi morala njegovo ustno prošnjo za pomoč zavrniti in ga opozoriti, da mora v tem primeru od naročnika zahtevati pisno informacijo in se po njej tudi ravnati. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga svoje zaslišanje, zaslišanje odgovorne delavke naročnika, ge. T. P., zaslišanje priče D.V. ter vpogled v zapisnik o odpiranju ponudb in druge listine iz zadevnega spisa naročnika.

Z vlogo, z dne 05.06.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil še vlogo "Zahtevek za povračilo stroškov revizijskega postopka", s katero v revizijski postopek priglaša naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo: za sestavo zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila- 500 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za sestavo zahtevka za revizijo- 1000 točk po Odvetniški tarifi, za materialne stroške- 2.500,00 SIT, vse navedeno povečano za 20% DDV. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov plačila takse za revizijo, v višini 100.000,00 SIT, povrnitev vseh stroškov pa zahteva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 13.06.2006, s katerim je slednjega zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da zahteve razpisne dokumentacije niso bile tako nejasne, da bi ponudnikom onemogočile pripravo pravilne ponudbe. Če je vlagatelj menil, da so pogoji razpisa neskladni z zakonodajo, bi moral na to naročnika pisno opozoriti oziroma pred odločitvijo naročnika vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj je bil ob predaji razpisne dokumentacije opozorjen na pravila obnašanja ponudnikov in naročnika v času trajanja razpisa. Vlagatelj je odgovorno osebo naročnika po telefonu seznanil, da BON 1/SP za leto 2005 ne more predložiti, le-ta pa mu je odgovorila, da se BON 1/SP za poslovno leto 2005 ne zahteva in da se za to leto finančno usposobljenost ponudnika izkazuje s fotokopijo zaključnega računa. Odgovorna oseba naročnika vlagatelju ni naložila pridobivanja nobenih potrdil, ravno tako pa v telefonskem pogovoru vlagatelju ni bil dana informacija, da BON 1/SP sploh ni potreben. Na odpiranju ponudb komisija ni ugotavljala pravilnosti vsebine zahtevanih dokumentov in se je o tem odločala pri analizi ponudb, ravno tako pa na odpiranju ponudb vlagatelj ni podal nobene obrazložitve glede spornega dokumenta. Ne glede na navedeno pa je naročnik v ponudbi vlagatelja ugotovil tudi druge pomanjkljivosti, ki jih v obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila ni posebej navajal, ker je ponudbo kot nepravilno zavrnil že iz znanega razloga. V nadaljevanju obrazložitve svojega sklepa naročnik navaja, katere naj bi bile te nepravilnosti. Kot slednje naročnik opozarja, da tudi v primeru, če bi vlagatelju priznal sposobnost za izvedbo javnega naročila in bi ponudbo slednjega štel za pravilno, ne bi sprejel odločitve o tem, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, temveč bi svojo odločitev le delno spremenil.

Z vlogo, odposlano dne 21.06.2006, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, z dne 22.06.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi in ponovi. Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji ponudbo oddal zgolj za sklope 3: Plužna, 5: Trenta ter 6: Krožna, ne pa tudi za sklope 1: Čezsoča, 2: Log pod Mangartom ter 4: Srpenica.
Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru vlagatelj ni uspel izkazati pravnega interesa za dodelitev predmetnega javnega naročila v sklopih 1, 2 ter 4, saj za te sklope svoje ponudbe ni oddal. Vlagatelj posledično tudi ni uspel izkazati, kako bi mu lahko v zvezi z neoddajo javnega naročila v teh sklopih nastala škoda.

Skladno z navedenim gre zaključiti, da vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo v sklopih 1, 2 ter 4 ni uspel izkazati aktivne legitimacije, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, njegov revizijski zahtevek v delu, kjer se nanaša na omenjene sklope, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Obvestilo o oddaji javnega naročila", z dne 09.05.2006, ter v dodatni obrazložitvi svoje odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 25.05.2006, kot edini razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe zaradi njene domnevne nepravilnosti navedel dejstvo, da slednji v le-tej ni predložil dokumenta BON 1/SP. V nasprotju z zapisanim pa naročnik v obrazložitvi sklepa, z dne 13.06.2006, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, dodatno zatrjuje, da je pri vlagateljevi ponudbi ugotovil tudi druge pomanjkljivosti, ki jih prej ni posebej navajal.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno s 76. členom ZJN-1, v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, v postopku oddaje javnega naročila pa naročnik po opravljenem ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo. Skladno s 77. členom ZJN-1 ima naročnik tudi možnost zavrnitve vseh ponudb.

Vsebina dokumenta, s katerim naročnik ponudnike obvesti o svoji odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila, v predpisih s področja oddaje javnih naročil ni določena; izjema, v obliki vsaj delne opredelitve vsebine, velja v primeru zavrnitve vseh ponudb po 77. členu ZJN-1, iz katerega izhaja, da mora naročnik "svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev".

Skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Glede vsebine slednje je ZJN-1 nekoliko bolj jasen; določa namreč, da mora dodatna obrazložitev odločitve vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja takšne zahteve.

Ne glede na skopa določila ZJN-1, ki opredeljujejo vsebino zgoraj obravnavanih dokumentov, pa gre izpostaviti, da je v postopku oddaje javnega naročila in temu morebiti sledečem postopku pravnega varstva pravno relevantna in upoštevna zgolj tista odločitev naročnika o (ne)oddaji naročila ter argumenti zanjo, ki so bili (v obliki obvestila o (ne)oddaji naročila) posredovani tudi ponudnikom. Naročnik tako npr. ni zavezan, da v dokumentu, s katerim ponudnika obvesti, da je bila njegova ponudba ocenjena za nepravilno (naročilo pa je bilo oddano drugemu ponudniku oziroma ni bilo oddano), navede vse razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju ponudba nepravilna; ponudba je namreč enako nepravilna, če ne izpolnjuje zgolj ene zahteve iz razpisne dokumentacije, kot če ne izpolnjuje več takšnih zahtev (argument 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, skladno s katerim je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije). Ob zapisanem pa velja, da naročnik kasneje, ko ponudnik z nepravilno ponudbo že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o njeni zavrnitvi, ne more navajati dodatnih razlogov za njeno nepravilnost, ki jih v dokumentu (obvestilu) o oddaji javnega naročila, posredovanem takšnemu ponudniku, ni navajal; slednji namreč v primeru, ko naročnik dodatne razloge npr. navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, le-tem nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru je naročnik, kot že navedeno, v odločitvi o zahtevku za revizijo navajal dodatne domnevne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, s katerimi slednjega ob posredovanju svoje odločitve o oddaji javnega naročila ni seznanil. Ker vlagatelju v zvezi s temi domnevnimi pomanjkljivostmi ni bila dana možnost pravnega varstva, jih Državna revizijska komisija pri svojem odločanju o utemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka ni upoštevala.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala del vlagateljevega revizijskega zahtevka, o katerem ni bilo odločeno že s prvo točko izreka tega sklepa. Ob tem je ugotovila, da v tem delu vlagateljev revizijski zahtevek ni utemeljen.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, v razdelku "2.6 OBVEZNA VSEBINA PONUDBE", med drugim postavil tudi zahtevi po tem, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo:
"â??4.6 BON 1 za družbe oziroma BON1/SP za samostojne podjetnike
- predloži se fotokopijo dokumenta Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Dokument ne sme biti starejši od 6 mesecev.
4.7. fotokopijo zaključnega računa za leto 2005
- predloži se fotokopijo zaključnega računa za leto 2005, ki sre ga predložili na AJPESâ??".

Med strankama v predmetni zadevi ni spora o tem, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil dokumenta BON 1/SP, pri čemer pa vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudba navkljub temu ne bi smela biti zavrnjena kot nepravilna.

Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Upoštevajoč opredeljeno pravno podlago gre ugotoviti, da vlagatelj, ki v konkretnem primeru ne dokazuje, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za oddajo ponudb, v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (po odločitvi o oddaji naročila) ni upravičen do navajanja kršitev, ki se nanašajo na zatrjevano neskladnost "pogojev javnega razpisa" s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1; vlagatelju so bili namreč vsi pogoji, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, znani že s prevzemom le-te, zato bi moral morebitni zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjeval njihovo spornost, vložiti že pred potekom roka za oddajo ponudb.

Ker tega ni storil, je v fazi postopka oddaje javnega naročila po oddaji ponudb tako dopustno zgolj ugotavljanje, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje zgoraj opredeljene zahteve razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ali ne, oziroma, ali je naročnikova odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe zaradi njene nepravilnosti skladna s predpisi s področja oddaje javnih naročil.

Glede prvega od zgornjih vprašanj je v tem sklepu že bilo pojasnjeno, da med strankama ni spora o tem, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil zahtevanega dokumenta BON 1/SP, njegova ponudba pa tako ne izpolnjuje pogoja iz razdelka "2.6 OBVEZNA VSEBINA PONUDBE", točke 4.6. razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Ob tem pa vlagatelj smiselno zatrjuje, da dokumenta BON 1/SP ni predložil zaradi zatrjevanega zavajanja s strani odgovorne osebe naročnika, do katerega naj bi prišlo v telefonskem pogovoru vodenem med slednjo in vlagateljem.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da med strankama v zadevi ni spora o tem, da je med vlagateljem in odgovorno osebo naročnika potekal telefonski pogovor o vlagateljevi (ne)zmožnosti predložitve dokumenta BON 1/SP za leto 2005, med strankama pa ne obstoji soglasje o konkretni vsebini tega pogovora.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, pod točko "2.4. POJASNILA IN INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISNO DOKUMENTACIJO", izrecno določil, da morajo potencialni ponudniki morebitna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo zahtevati pisno, v pisni obliki pa naj bi jim naročnik posredoval tudi svoje odgovore.

Očitno je, da v konkretnem primeru zgornjih določil razpisne dokumentacije ni spoštovala nobena od strank revizijskega postopka, torej niti vlagatelj, ki je svojo zahtevo za pojasnila na naročnika naslovil ustno, v obliki telefonskega klica, niti naročnik, ki je na takšno zahtevo tudi sam podal ustno pojasnilo. Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da tako ugotovljena nepravilnost sama po sebi ne narekuje sankcije, v kolikor v njeni posledici seveda ni prišlo do kršitve vlagateljevih pravic, ki bi lahko vplivale na njegov pravni položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z zapisanim gre v zvezi s komunikacijo med naročnikom in vlagateljem kot bistveno izpostaviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da bi mu odgovorna oseba naročnika v telefonskem pogovoru "dovolila", da sploh ne predloži obrazca BON 1/SP (torej tudi obrazca za katero od prejšnjih let), temveč zatrjuje le, da ga slednja ni seznanila s tem, da mora obrazec vseeno predložiti, zaveden pa je bil zato, ker njegova ustna prošnja za pomoč ni bila zavrnjena z opozorilom, da mora informacije od naročnika zahtevati pisno. Podobno tudi naročnik v obrazložitvi sklepa, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, navaja, da slednjemu v okviru telefonskega pogovora ni bila dana informacija, da BON 1/SP sploh ni potreben.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojo ponudbo ni izpolnil zahteve razpisne dokumentacije po predložitvi obrazca BON 1/SP, ravno tako pa ni uspel izkazati (oziroma tega niti ne izkazuje), da omenjenega obrazca ni predložil po navodilu naročnika (ki bi bilo sicer nedopustno, saj bi v primeru, če možnost nepredložitve obrazca ne bi bila dana tudi drugim ponudnikom, to pomenilo kršitev načela enakopravnosti med ponudniki). Ker vlagatelj ravno tako ni uspel izkazati, da je bil v telefonskem pogovoru z odgovorno osebo naročnika, za katerega se je, kljub drugačnim določilom razpisne dokumentacije, sicer odločil sam, kakorkoli zaveden, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe, na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrniti kot neutemeljene.

Kot neutemeljene pa je potrebno zavrniti tudi revizijske navedbe, skladno s katerimi naj bi ob odpiranju ponudb razpisna komisija brez zadržka sprejela njegovo ustno obrazložitev glede (ne)predložitve dokumenta BON 1/SP. Tudi v zvezi z zapisanim je potrebno najprej opozoriti, da je imel vlagatelj svoje morebitne pripombe v zvezi z odpiranjem ponudb možnost podati o pisni obliki, na zapisnik o odpiranju ponudb, česar pa ni storil; tudi na tem mestu se namreč sklicuje le na podano "ustno obrazložitev". Ne glede na zapisano pa je potrebno izpostaviti, da se pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb s strani naročnika ugotavlja v obliki odločitve o oddaji javnega naročila, ki je ponudnikom (praviloma) sporočena v obliki obvestila o oddaji le-tega. S strani vlagatelja zatrjevana okoliščina, da komisija, ki je izvajala odpiranje ponudb, ob javnem odpiranju le-teh ni ugotovila nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, na naročnikovo upravičenje, da nepravilnost njegove ponudbe ugotovi kasneje (in takšno ugotovitev izrazi v svoji odločitvi o oddaji naročila), ne more vplivati. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je potrebno kot neutemeljene zavrniti revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil zaradi nepredložitve dokumenta BON 1/SP za leto 2004, čeprav v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, da mora dokument BON 1/SP predložiti prav za leto 2004. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila ni navedel razloga zavrnitve vlagateljeve ponudbe, kot ga navaja slednji, temveč je kot razlog za nepravilnost vlagateljeve ponudbe navedel nepredložitev dokumenta BON 1/SP (brez opredelitve obdobja, na katerega bi se ta moral nanašati). Naročnik tudi v dodatni obrazložitvi svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne navaja, da bi vlagatelj moral predložiti dokument BON 1/SP za leto 2004, temveč navaja zgolj, da bi v primeru, če bil predložen takšen dokument, naročnik ugotovil njegovo ustreznost. Iz navedenega izhaja, da naročnik v obvestilu o oddaji naročila in njegovi dodatni obrazložitvi ne ugotavlja vlagateljevega neizpolnjevanja pogojev, ki niso bili določeni v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, s tem povezane revizijske navedbe pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nezakonito ocenjena kot pravilna, čeprav je bil v njej predložen dokument BON 1 za leto 2004, ki naj ne bi izkazoval sposobnosti ponudnika v času oddaje ponudbe. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v tem sklepu že opozorila na določila petega odstavka 12. člena ZRPJN, ob upoštevanju katerih navajanje kršitev, ki se nanašajo na domnevno neustreznost pogojev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni dopustno; v konkretnem primeru je v slednji namreč dopustno ugotavljati le, ali ponudniki v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila postavljene pogoje izpolnjujejo ali ne, oziroma, ali so bile njihove ponudbe s strani naročnika utemeljeno ocenjene kot (ne)pravilne. Ker vlagatelj ne navaja nobenih razlogov, zakaj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna, temveč v svojih revizijskih navedbah izpostavlja le spornost obravnavanega pogoja, ki pa ga izbrani ponudnik izpolnjuje, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka kot nepotrebna zavrnila predlagana dokaza zaslišanja vlagatelja ter odgovorne delavke naročnika, saj sta vlagatelj in naročnik svoja stališča do zadeve že predstavila v svojih pisnih vlogah, izvedba teh dokazov pa ne bi mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi izvedbo predlaganega dokaza zaslišanja priče D.V., saj vlagatelj tega dokaznega predloga ni uspel utemeljiti oziroma ni navedel, o katerih za odločitev v predmetni zadevi relevantnih okoliščinah oziroma dejstvih naj bi omenjena priča izpričala.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti oziroma izbiri ponudbe izbranega ponudnika v skopih 5 ter 6 s predpisi s področja oddaje javnih naročil, ravno tako pa tudi ne morebitnih drugih razlogov, ki bi narekovali z vlagateljeve strani predlagano razveljavitev celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek v delu, v katerem o njem ni bilo že odločeno s prvo točko izreka tega sklepa, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 28.06.2006


Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, Bovec,
- Odvetnik Silvan Komunjar, Stresova 1, Kobarid,
- Avrigo, d.d., Kidričeva 20, Nova Gorica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran