018-194/2006 Center RS za poklicno izobraževanje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za izdelavo spletnih baz, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Kivi-Com d.o.o., Kidričeva 3a, Slovenj Gradec, ki ga zastopa odvetnica Barbara štraus-Kunaver, Komenskega 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Center RS za poklicno izobraževanje, Ob železnici 16, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.06.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 28.03.2006.

2. Dopolnitve zahtevka za revizijo, z dne 16.06.2006, se zavržejo.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v znesku 218.800,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 97/05, z dne 04.11.2005, pod št. objave Ob-29875/05, objavil javni razpis za oddajo javnega naročila po odprtem postopku za izdelavo spletnih baz.

Na javni razpis sta prispeli dve pravočasni ponudbi, naročnik pa je po zaključenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 30.11.2005, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda podjetju Kivi-Com d.o.o., Kidričeva 3a, Slovenj Gradec (v tem postopku:vlagatelj).

Zoper navedeno odločitev naročnika je ponudnik K & S Consulting Svetovanje in projektiranje v informatiki d.o.o., Teslova ul. 30, Ljubljana, po pooblaščencu Zmagu Marovtu, Rozmanova 12/I, Ljubljana vložil dva zahtevka za revizijo. Naročnik je s sklepom, z dne 23.01.2006, oba zahtevka za revizijo zavrnil kot neutemeljena.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-31/06-31-503, z dne 17.02.2006, zahtevkoma za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji naročila, z dne 30.11.2005, popravek odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 22.12.2005 in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, z dne 23.12.2005.

Naročnik je dne 28.03.2006 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda prvotnemu vlagatelju, to je podjetju K & S Consulting Svetovanje in projektiranje v informatiki d.o.o., Teslova ul. 30, Ljubljana, ki ga zastopa Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev naročnika pravočasno vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo navaja, da je pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovil, da slednji ni predložil treh različnih referenčnih rešitev, ki niso starejše od treh let, šteto od datuma oddaje ponudbe, torej od leta 2003 do vključno 2005. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik vseh 14 referenc, ki jih je priložil v ponudbo, pridobil na podlagi Krovne pogodbe za vzdrževanje in nujno dograditev aplikativne opreme za informacijske podsisteme iz leta 2002 in dveh aneksov k citirani pogodbi, ki sta bila podpisana leta 2002 in 2003. Vlagatelj nadalje navaja, da od 14 referenc, za katere je izbrani ponudnik priložil potrdila Ministrstva za šolstvo in šport (v nadaljevanju: Ministrstvo), prvih osem nosi isti datum podpisa pogodbe v okviru citirane krovne pogodbe iz leta 2002 in aneksov, preostale reference pa se ravno tako nanašajo na iste nazive in na isto aplikacijo kot reference iz leta 2003. Pri tem vlagatelj poudarja, da vzdrževanje in dograditev aplikativne opreme ni mogoče šteti kot referenčno rešitev. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik, s predloženimi referencami podal zavajajoče podatke in da je malo verjetno, da bi Ministrstvo v zadnjih 3 letih (poleg navedenih) oddalo še druga javna naročila, s katerimi bi izbrani ponudnik izdelal še več projektov.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj kljub izrecni zahtevi naročnika, na zato pripravljenem mestu ni izpolnil rubrike "parafa ponudnika" v obrazcu Priloga 2 in v Razpisnem obrazca 0.
Vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil Razpisnega obrazca 7, in sicer vanj ni vpisal naziva naročnika. Vlagatelj pri tem poudarja, da je bil njegova ponudba izločena ravno zaradi neizpolnitve istega obrazca (ponudba izbranega ponudnika pa ne), s čimer je naročnik kršil načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik po navodilih iz razpisne dokumentacije, dvakrat priložiti razpisni obrazec 2 in sicer, prvič pri izpolnjevanju pogojev kot dokazilo, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi in kadri in drugič pri zahtevanih dokumentih kot dokazilo o usposobljenosti.
Vlagatelj navaja, da je s strani izbranega ponudnika priložena izjava, ki je bila zahtevana v 3. podtočki točke 4 razpisne dokumentacije dvoumna, saj iz nje ni mogoče razbrati, ali posebni predpisi zahtevajo dovoljenje za dejavnost, ki je predmet obravnavanega javnega naročila.
Vlagatelj še ugotavlja, da bi naročnik vsekakor odkril pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, če bi ponovno pregledal obe ponudbi namesto, da je brez ponovnega pregleda le-teh, izbral izbranega ponudnika.
Vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da nobena od obeh ponudb ne izpolnjuje pogojev za oddajo javnega naročila po 76. členu ZJN-1 in se posledično razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter se postopek zaključi oziroma podredno, da se ugotovi, da sta obe ponudbi pravilni, primerni in sprejemljivi ter se ponovi izbira najugodnejšega ponudnika, pri čemer naj se pri odločanju osredotoči na kriterije, ki so za javno naročilo bistveni.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer v višini vplačane revizijske takse (100.000,00 SIT), 2000 točk za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV.

Naročnik je s sklepom, z dne 31.05.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik na Razpisnem obrazcu 1 (med drugim) navedel, da prilaga 9 referenc na področju vzpostavljanja in delovanja spletnih rešitev, povezanimi s podatkovnimi bazami v šolstvu, pri čemer so podani opisi rešitev v prilogi reference, številka reference pa se ujema z označbo na potrdilu. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik že na obrazcu navedel, katere reference ima priložene v svoji ponudbi, na navedenem obrazcu pa tudi zapisal, da prijavlja izkušnje za leta 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005 na področju vzpostavljanja in delovanja spletnih rešitev, povezanih s podatkovnimi bazami v šolstvu. Opisi rešitev so priloženi v prilogi potrdila reference, potrdila naročnika pa v prilogah reference, vsi dokumenti pa so potrjeni s strani naročnika. Iz potrdil, ki jih je izbrani ponudnik priložil v svoji ponudbi izhaja posamezna referenca, ki je na samem obrazcu opisana, iz referenc je razviden naziv aplikacije, kdo je naročnik, kdaj je bila pogodba sklenjena in končana, ali je aplikacija delujoča in kratek opis. Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik priložil 13 takšnih potrdil, iz katerih nesporno izhaja, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč kot pogoj v razpisni dokumentaciji zahteval potrjene 3 reference, presežek slednjih pa naj bi se vrednotil v okviru merila "reference". Glede na dejansko opisano posamezno referenco in glede na to, da so reference podpisane in žigosane s strani odgovorne osebe pri Ministrstvu, naročnik ni dvomil, da izbrani ponudnik predmetni pogoj izpolnjuje. Naročnik še zagotavlja, da je verodostojnost referenc tudi preveril, pri čemer mu je bilo sporočeno, da so podpisane in žigosane reference verodostojne in da je izbrani ponudnik pri naročniku izdelal več aplikacij tako kot to izhaja iz predloženih referenc izbranega ponudnika.
Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na Prilogo št. 2 in Razpisni obrazec 0. Naročnik navaja, da sta oba obrazca podpisana in žigosana s strani pooblaščenih oseb izbranega ponudnika in zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval parafe na navedenih obrazcih.
Prav tako naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na neizpolnjen vzorec pogodbe in ugotavlja, da bi jo moral v delu, ki se nanaša na naročnika, izpolniti naročnik sam (in ne ponudniki).
Naročnik nadalje zatrjuje, da je s strani izbranega ponudnika priložena izjava (ki jo je zahteval v 3. podtočki točke 4 razpisne dokumentacije), podana v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije in da le-ta jasno potrjuje dejstvo, da posebni predpisi ne zahtevajo dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti.
Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem v tem, da bi moral izbrani ponudnik v ponudbo dvakrat priložiti (isti) Obrazec 2 in ugotavlja, da je izbrani ponudnik nesporno priložil sporni obrazec, in sicer tako kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 100 odvetniških točk za sestanek s stranko ter preučitev zadeve, 1000 odvetniških točk za sestavo sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo ter 20% DDV.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 05.06.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 08.06.2006 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Izbrani ponudnik je dne 12.06.2006 obvestil Državno revizijsko komisijo, da mu naročnik ni posredoval kopije zahtevka za revizijo, s čimer mu je bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Izbrani ponudnik je za sestavo dopisa priglasil stroške v višini 1000 točk.

Vlagatelj je dne 16.06.2006 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo "Zahtevek za revizijo javnega naročila za izdelavo spletnih baz - naročnik Center za poklicno izobraževanje - dostava dokazov".

Izbrani ponudnik je dne 21.06.2006 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo, v kateri je navedel, da se ne strinja z revizijskimi navedbami vlagatelja ter da je naročnikova odločitev, s katero je odločil o zahtevku za revizijo, pravilna in zakonita.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je izbrani ponudnik ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ali je oddal pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo navedel šest razlogov, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna.
Država revizijska komisija je v obravnavani revizijski zadevi torej presojala utemeljenost vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in/ali ugotavljala, ali je naročnik ravnal pravilno in v skladu z zakonom s tem, ko je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.
Kar zadeva vlagateljev očitek, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo in v ponudbi ni izkazal vsaj treh referenc, je potrebno ugotoviti, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika le-tega ne potrjuje. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik, in sicer v 10. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kot eno izmed treh meril za izbiro najugodnejšega postopka, določil tudi merilo "reference". Naročnik je zapisal: "Reference: Minimalno zahtevano: 3 leta izkušenj, 3 referenčne rešitve, reference, starejše od treh let se ne upoštevajo (Pogoj)".
Tri referenčne rešitve, ki niso starejše od treh let" je, kot pravilno ugotavljata tudi obe stranki v tem postopku, potrebno obravnavati kot pogoj v smislu 12. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Za vsako nadaljnjo ponujeno referenčno rešitev pa je naročnik določil, da jo bo vrednotil v okviru merila reference (za vsako takšno referenčno rešitev je naročnik predvidel 2,5 točk, vendar do največ 10 točk), pri čemer je tudi zapisal, da bo v okviru le-teh vrednotil tudi referenčne rešitve, ki so starejše od treh let.
Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Obrazec ponudbe (Razpisni obrazec 1) v katerega so morali ponudniki, in sicer v rubriko "Reference (minimalno tri reference)" vpisati (vsaj tri) reference. Iz naročnikovih (dokaj skopih) navodil torej izhaja, da so morale biti (vsaj tri) "referenčne rešitve" vpisane v Obrazec ponudbe (Razpisni obrazec 1) in da od njih (vsaj) tri niso smele biti starejše od treh let. Navedeno je v celoti zadostovalo za izpolnitev naročnikovega pogoja oziroma za ugotovitev o tem, da je posamezna ponudba v tem delu pravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je le-ta v Razpisni obrazec 1 vpisal devet referenc, za vsako izmed njih (čeprav tega, ob upoštevanju naročnikovih navodil, ni bil dolžan storiti) pa priložil tudi potrdilo Ministrstva. Poleg tega je predložil še pet potrdil Ministrstva, in sicer za reference, ki jih ni posebej vpisal v obrazec. Iz vseh referenčnih potrdil je razvidno, da se nanašajo na leta 2003, 2004 in 2005 in da je predmet le-teh izdelava spletnih aplikacij (le ena izmed njih se nanaša na vzdrževanje spletne strani Ministrstva). Ker je izbrani ponudnik z opisanim naročnikovo zahtevo (celo) presegel, je potrebno ugotoviti, da je predmetni pogoj v celoti izpolnil.
Naročnik se je očitno zanesel na podane podatke o priloženih referenčnih potrdilih, ki mu jih je posredoval izbrani ponudnik, ZJN-1 pa od naročnika ne zahteva, da bi moral podatke, ki so mu jih predložili ponudniki v ponudbeni dokumentaciji še posebej preveriti. Odločitev o tem, ali in v katerih primerih ter v kakšnem obsegu bo naročnik preverjal posamezne podatke in/ali informacije, ki so mu jih predložili ponudniki v svojih ponudbah, sodi namreč v sfero naročnikove odgovornosti za lastno poslovanje, v katero ZJN-1 ne posega. Ker ZJN-1 torej od naročnika tovrstnega preverjanja ne zahteva, mu tudi Državna revizijska komisija ne more naložiti takšne dolžnosti. Sicer pa naj bi naročnik, kot je navedel v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, po prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo, preveril verodostojnost le-teh pri Ministrstvu, pri čemer naj bi mu le-to potrdilo, da je izbrani ponudnik izdelal vse spletne aplikacije, ki izhajajo iz predloženih referenc.

Tudi očitek vlagatelja, ki se nanaša na (ne)izpolnitev Vzorca pogodbe (Razpisni obrazec 7) ni utemeljen. Pregled ponudbe izbranega ponudnika namreč pokaže, da je izpolnil pogodbo z vsemi zahtevanimi podatki, ki so se nanašali nanj kot na ponudnika (oziroma kot bodočega izvajalca), slednjo pa je tudi parafiral (na vsaki strani), žigosal in podpisal. Ker vpis naziva naročnika ne sodi med podatke, ki bi jih moral vpisati ponudnik (pač pa naročnik sam), so s tem povezane navedbe vlagatelja, neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek vlagatelja, ki se nanaša na Razpisni obrazec 2. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik v ponudbo priložiti dva takšna obrazca. Čeprav predmetni obrazec služi kot dokazilo o izpolnjevanju ponudnikove tehnične sposobnosti (ponudniki so morali v zgornjo rubriko obrazca vpisati razpoložljiva tehnična sredstva) kot tudi v dokaz izpolnjevanja ponudnikove kadrovske sposobnosti (ponudniki so morali v spodnjo rubriko predmetnega obrazca vpisati kadre, ki bodo opravljali dela na predmetnem javnem naročilu, na naslednjo stran obrazca pa še njihovo strokovno izobrazbo in funkcije) ter vsebuje "Izjavo o sposobnosti" in rubriko za (morebitno) navedbo podizvajalcev ali skupnih ponudnikov, pa navedeno še ne pomeni, da bi moral biti sporni obrazec priložen dvakrat. Ker je izbrani ponudnik predmetni obrazec izpolnil v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami in ker tudi sicer razpisna dokumentacija ni zahtevala, da bi moral predložiti dva popolnoma enaka obrazca, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna iz razloga, ker naj bi bila priložena izjava, ki jo je naročnik zahteval v 3. podtočki točke 4 (Pogoji, ki jih mora izpolniti ponudnik) razpisne dokumentacije, priložena v nasprotju z naročnikovimi izrecnimi navodili.
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik v predmetni točki zahteval, da morajo ponudniki priložiti veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila le v primeru, če je takšno dovoljenje zahtevano s posebnimi predpisi. V nasprotnem primeru je naročnik zahteval predložitev lastne izjave o tem, da takšno dovoljenje ni potrebno, pri čemer v razpisno dokumentacijo ni priložil nobenega posebnega obrazca, kar pomeni, da je bila oblika izjave prepuščena ponudnikom. Ker v obravnavanem primeru za opravljanje dejavnosti, ki je predmet obravnavanega javnega naročila dovoljenje za opravljanje dejavnosti (s posebnimi predpisi) ni zahtevano (kar med strankama v tem postopku ni sporno), je Državna revizijska komisija presojala, ali je s strani izbranega ponudnika predložena izjava skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Pregled ponudbe izbranega ne potrjuje vlagateljevega očitka o tem, da je sporna izjava nejasna oziroma, da iz nje ni mogoče razbrati zahtevanega podatka. Iz predložene izjave (ki je dana pod materialno in kazensko odgovornostjo) namreč povsem jasno izhaja, da izbrani ponudnik ne potrebuje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da ponudbe izbranega ponudnika (tudi) iz obravnavanega razloga ni mogoče označiti kot nepravilne.
Pač pa se je mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil Priloge 2 in Razpisnega obrazca 0.
Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil tri priloge (Krovno izjavo ter Prilogo 1 in Prilogo 2) in 11 različnih razpisnih obrazcev. Za vsako prilogo oziroma razpisni obrazec je naročnik v 4. in 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal še dodatna (formalna) navodila o tem, kako morajo biti priloženi oziroma izpolnjeni. Nadalje je naročnik, in sicer v 4. točki navodil (celo dvakrat) zapisal: "Ponudnik mora priložiti vse zahtevane dokumente, potrdila (lahko tudi fotokopije) in izpolnjene obrazce, saj bo v nasprotnem primeru izločen iz postopka nadaljnjega obravnavanja". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija se je citirana zahteva nanašala na vseh štirinajst različnih obrazcev, ki jih je naročnik priložil v razpisno dokumentacijo, kar pomeni, da so morali ponudniki v slednjih (med drugim tudi) izpolniti vse rubrike (oz. vsa prazna mesta, ki jih je naročnik predvidel v namen vpisa bodisi posameznega podatka, bodisi podpisa ali parafe...). Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da le-ta ni v celoti sledil zgoraj citirani naročnikovi zahtevi, saj v obeh spornih obrazcih (v Prilogi 2 in v Razpisnem obrazcu 0) ni izpolnil (oziroma parafiral) rubrike "Parafa ponudnika ......".
Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je po mnenju Državne revizijske komisije potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 namreč izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi (v prvem odstavku 76. člena ZJN-1), da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
Tako naročniki kot ponudniki morajo pri oddaji javnih naročil postopati v skladu s pravili, ki jih določa ZJN-1 in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi ter v skladu z avtonomnimi pravili, ki jih za oddajo konkretnega javnega naročila postavi naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnikova navodila iz razpisne dokumentacije vežejo tako ponudnike pri pripravi ponudb, kot tudi naročnika tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila. Pri oddaji javnih naročil je namreč potrebno upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, vztrajanje pri strogih pravilih postopka pa ima vsekakor določen pomen in tehtne razloge. Predvsem se želi na ta način vsem zainteresiranim ponudnikom zagotoviti v postopku enakopraven položaj in preprečiti možnost diskrecijskega odločanja naročnika. Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik zgolj na podlagi lastne presoje (in v nasprotju z vnaprej določenimi navodili iz razpisne dokumentacije) odločal, kdaj bo posamezno ponudbo obravnaval kot pravilno, pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj (tudi vlagatelj je bil namreč iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločen iz formalnih razlogov oziroma zato, ker ni v celoti izpolnil enega izmed štirinajstih obrazcev). Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru sam postavil dokaj stroga formalna pravila o tem, kako morajo biti opremljeni (izpolnjeni) obrazci, jih je bil vsekakor dolžan upoštevati.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da jo je izbrani ponudnik tekom obravnavanega revizijskega postopka obvestil, da ni prejel kopije zahtevka za revizijo. Po poizvedbah, ki jih je opravila Državna revizijska komisija pri naročniku je ugotovila, da naj bi slednji izbranega ponudnika o vloženem zahtevku za revizijo obvestil priporočeno po pošti (vendar dokaza o vročitvi "žal nimajo"), poleg tega pa naj bi bil izbrani ponudnik o tem seznanjen tudi ustno. Naročnik je hkrati s predmetnim odgovorom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.06.2006, izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka za revizijo.
ZRPJN v drugem odstavku 12. člena med drugim določa, da mora naročnik kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh posredovati izbranemu ponudniku. Namen omenjenega procesnega pravila je v tem, da se na ta način izbrani ponudnik seznani z vsebino samega zahtevka za revizijo in torej tudi z morebitnimi vlagateljevimi očitki glede domnevne nepravilnosti ponudbene vsebine njegove ponudbe. Iz določbe drugega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da je treba izbranemu posredovati kopijo zahtevka in ne zgolj obvestila o vloženem zahtevku za revizijo, kot to velja za ostale udeležence v postopku oddaje javnega naročila (prvi odstavek 11. člena ZRPJN), zato gre ugotoviti, da se položaj izbranega ponudnika razlikuje od položaja ostalih udeležencev v postopku. Postopek revizije je sicer primarno spor med vlagateljem in naročnikom, vendar pa gre v primeru, ko se vsebina spora nanaša na vsebino ponudbe izbranega ponudnika, le-temu praviloma priznati pravni interes, da odgovori na očitke vlagatelja in si s tem zavaruje svoj procesni položaj.
Ker je bilo v obravnavani revizijski zadevi nedvomno ugotovljeno, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna (izbrani ponudnik pa je v zvezi s tem zgolj pavšalno navedel, da se ne strinja z vlagateljevimi revizijskimi navedbami), Državna revizijska komisija ocenjuje, da opisana kršitev ni vplivala na odločitev v tem revizijskem postopku.
Ob upoštevanju zgoraj zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 3.. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je že v več svoji odločitvah (tako npr. v zadevah 018-160/05, 018-270/05, 018-2/06 itd.) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa ne more navajati novih dejstev in dokazov ter postavljati novih zahtevkov, saj z njimi ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi se zaobšla določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitve zahtevka za revizijo, kot smiselno izhajajo iz vlagateljevega dopisa, z dne 15.06.2006, v skladu z 1. alinejo prvega odstavka 23. člena, zavreči.
S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroške vplačane revizijske takse (100.000,00 SIT), stroške priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 2000 točk in 20% DDV.
Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini plačane revizijske takse (100.000,00 SIT), stroške za sestavo revizijskega zahtevka v protivrednosti 900 točk ter 20% DDV (skupaj 218.800,00 SIT). Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 218.800,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 100 točk za sestanek s stranko ter preučitev zadeve, 1000 odvetniških točk za sestavo sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo in 20 % DDV (skupaj 145.200,00 SIT).
Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, naročnik v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

22. člen ZRPJN, ki ureja stroške revizijskega postopka, predvideva le povračilo stroškov vlagatelju zahtevka za revizijo in naročniku, ne pa tudi drugim osebam, ki sicer sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila. Zato za povračilo stroškov revizijskega postopka izbranemu ponudniku, kadar le-ta sodeluje tudi v samem postopku revizije, ni najti pravne podlage v ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 26.06.2006



Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Barbara štraus-Kunaver, Komenskega 12, Ljubljana
- Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- K & S Consulting Svetovanje in projektiranje v informatiki d.o.o., Teslova ul. 30, Ljubljana
- Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana
- Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran