018-199/2006 Splošna bolnišnica Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 16. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Drugi medicinski pripomočki", v sklopu "DRENAŽA, KOMPAKTNI TRI KOMORNI SIST., PROZORNA PODVODNA ZAPORA, MANOMETER, MEHANSKI REGULATOR VLEKA, (KOT: 571562)", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Sind podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, Ljubljana, d.o.o., Verovškova 64, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.06.2006

odločila:

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 18.05.2006, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.02.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Drugi medicinski pripomočki".

Dne 09.03.2006 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti", št. NMV-3/AS-12/-2006.

Državna revizijska komisija je dne 12.05.2006 izdala sklep, št. 018-137/2006-32-1341, s katerim je ugodila vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 30.03.2006, in sicer tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti "Drugi medicinski pripomočki", "Pripomočki za intenzivne terapije", v sklopu "DRENAŽA, KOMPAKTNI TRI KOMORNI SIST., PROZORNA PODVODNA ZAPORA, MANOMETER, MEHANSKI REGULATOR VLEKA, (KOT: 571562)", kot je izhajala iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti", št. NMV-3/AS-12/-2006, z dne 09.03.2006, ter dokumenta "Obrazložitev odločitve o oddaji NMVâ??", z dne 23.03.2006.

Dne 16.05.2006 je naročnik izdal dokument "Popravek odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti v delu, kjer se nanaša na oddajo naročila na identu 308153- drenaža, kompaktni trikomorni sist., prozorna podvodna zapora, manometer, mehanski regulator vleka (kot: 571562), razveljavi.

Dne 18.05.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil nov zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se le-temu ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v sklepu "Popravek odločitve o oddaji javnega naročila male vrednosti", iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo male vrednosti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dne odločitev naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo do plačila. V obrazložitvi revizijskega zahtevka vlagatelj najprej navaja, da za izdajo odločitve, ki jo naročnik poimenuje kot "popravek odločitve", pravna podlaga ne obstoji; prvotna odločitev naročnika je bila s sklepom Državne revizijske komisije razveljavljena, zato je ni več mogoče popravljati. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da se z odločitvijo naročnika o razveljavitvi obravnavanega sklopa javnega naročila ne strinja; sam je namreč v celoti sledil zahtevam naročnika iz Povabila k oddaji ponudb, kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija, njegova ponudba pa je bila pravilna. Iz navedenega izhaja, da razlogom za razveljavitev, ki jih navaja naročnik, ni mogoče slediti. Vlagatelj izpostavlja tudi, da obrazca za ugotavljanje ustreznosti materiala in pripomočkov ("testiranje") oziroma obrazca za ugotavljanje neustreznosti dobavljenega materiala ni podpisal predstojnik oddelka za anesteziologijo in reanimacijo, kot je navedeno v sporni naročnikovi določitvi; naročnik je očitno uporabil mnenje, izdelano v drugem postopku oddaje javnega naročila. Nadalje vlagatelj navaja, da si je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti očitno napačno razlagal navodila Državne revizijske komisije in je ne da bi presojal pravilnost ponudb v skladu s postavljenimi zahtevami odločil, da izbira ni možna, kar pa ne drži. Vlagatelj izpostavlja še, da tako naročnik kot Državna revizijska komisija odločata v mejah postavljenih zahtevkov in da je predmet te revizije pravilnost ponudbe vlagatelja zahtevka za revizijo in njegova pravica, da je glede na to tudi izbran. Vlagatelj je uspel dokazati, da ga je naročnik pri dobavi blaga, kot izhaja iz Povabila k oddaji ponudbe, obravnaval neenakopravno in diskriminatorno. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija, v kolikor bo obravnavala njegov revizijski zahtevek, naročniku naloži, da izda porevizijsko poročilo, v katerem bo dolžan navesti, od koga kupuje izdelke, ki so predmet revizije, v kakšnih količinah in po kakšni ceni, vse glede na dejstvo, da naj bi naročnik kupoval blago po predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki velja do izbire po razpisu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 116-117/2005. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter v protivrednosti 300 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, za sestavo zahtevka za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 02.06.2006, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi svojega sklepa je svojo odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku argumentiral navajajoč le, da je pri izdaji popravka odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti ravnal v skladu z napotki iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-137/2006-32-1341, z dne 12.05.2006.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 08.06.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je izrazil tudi prepričanje, da naročnik pri odločanju o njegovem revizijskem zahtevku ni ravnal v skladu s 16. členom ZRPJN, zaradi česar predlaga, da se mu zadeva vrne v ponovno odločanje. Naročnik je v svoji vlogi priglasil tudi dodatne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za zahtevek za nadaljevanje postopka.

Naročnik je v prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13.06.2006, slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 16. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil v skladu s 16. členom ZRPJN, saj je zahtevek za revizijo zavrnil brez, da bi se opredelil do katerekoli od navedb iz le-tega.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve, po mnenju Državne revizijske komisije, nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po subsidiarni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN, v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik namreč v primeru, če zahtevku za revizijo ne ugodi, pozove vlagatelja, da se opredeli do tega ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev.

Iz zapisanega izhaja tudi, da se je naročnik v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. V primeru, če naročnik zahtevek za revizijo zavrne brez, da bi preveril utemeljenost vseh revizijskih navedb, ravna v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN, kot tudi v nasprotju z določili ZPP, ki v 338. členu, v povezavi s 340. členom, določa, da se sme izpodbijati sodba, v kateri je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ker je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma ga ni ugotovilo.

Ob zapisanem velja opozoriti, da je Državna revizijska komisija, skladno z določili ZRPJN, pristojna obravnavati vlagateljev zahtevek za revizijo šele po tem, ko o njem, skladno z določili 16. člena ZRPJN, meritorno odloči naročnik (izjema velja v primeru odločanja po drugem odstavku 16. člena ZRPJN). Upoštevajoč 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 61/2005) pa je dolžna tudi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odločati o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru je naročnik v argument svoje odločitve o zavrnitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka navedel zgolj, da je pri izdaji popravka odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti ravnal v skladu z napotki iz sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-137/2006-32-1341, z dne 12.05.2006, ni pa se opredelil do nobene od navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik je, v skladu s 16. členom ZRPJN, dolžan meritorno odločiti o vlagateljevem zahtevku za revizijo, pri čemer se mora opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb in navesti razloge za svojo odločitev o revizijskem zahtevku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


Ljubljana, 22.06.2006


Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran