Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-160/2006 JSS MOL

    Številka: 018-160/06-32-1743
    Datum sprejema: 15. 6. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002 - ZRPJN-A, 42/2004 - ZRPJN-B in 61/2005 - ZRPJN-C; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila - javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ARHĂ" d. o. o., Židovska steza 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55B, 1001 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prvi vlagatelj), ter zahtevka za revizijo vlagatelja, ki ga je vložila družba ATELIER IM d.o.o., Breg 22, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Andrej Rauter, Nazorjeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. junija 2006

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikov "Sklep o zaključku javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II", številka MD-361-4915/04, z dne 29. marca 2006.

    2. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

    3. Razširitev zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, kot izhaja iz "Zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", številka MD-361-4915/04, z dne 08. maja 2006, se zavrže.

    4. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 334.640,00 SIT. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    5. Zahteva drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 11. junija 2005, pod zaporedno številko javnega naročila JR- 2/05, sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila - javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II in javni razpis za natečaj objavil v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 69/2005, z dne 22. junija 2005, pod številko objave Ob-20258/05. Naročnik je predmetni javni natečaj razpisal v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

    Naročnik je avtorje elaboratov, za katere je ocenjevalna komisija predlagala podelitev prve, druge oziroma tretje nagrade, z dopisom številka MD-361-4915/04, izdanim dne 14. decembra 2005, pozval k predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev iz točke "4.4.3 Naknadno dokazovanje usposobljenosti in posledice" natečajnih pogojev iz Natečajnega gradiva in sicer v roku 10 dni.

    Iz poročila strokovne komisije naročnika o naknadnem dokazovanju usposobljenosti natečajnikov, ki so bili predlagani za nagrade v postopku predmetnega javnega natečaja, z dne 10. januarja 2006, izhaja, da vsi trije natečajniki v danem 10-dnevnem roku zaradi napačnega razumevanja niso predložili dokazila, da pravna oseba, ki bo prevzela izdelavo projektne dokumentacije, ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bila pravnomočno obsojena, zaradi česar je naročnik, skladno z Natečajnimi pogoji, vsem trem natečajnikom z dopisom, z dne 03. januarja 2006, za predložitev dokazil določil dodatni 4-dnevni rok. Iz poročila nadalje izhaja, da so vsi trije natečajniki v tem dodatno določenem roku predložili manjkajoča dokazila, nakar je strokovna komisija vsebinsko preverjala pravilnost predloženih dokazil. Pri tem je ugotovila, da prvi vlagatelj in drugi vlagatelj nista predložila vsebinsko pravilne izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zaradi česar je potrebno njuni ponudbi izločiti. Strokovna komisija naročnika predlaga podelitev prve nagrade natečajniku Bevk PeroviÄ" arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana, prvemu in drugemu vlagatelju pa dodelitev odškodnine.

    Prvi vlagatelj je naročniku z dopisom, izdanim dne 23. januarja 2006, iz previdnosti, ker je ugotovil, da obstaja možnost, da mu banka ni izdala povsem ustreznega dokazila (izjave), ponovno predložil izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Enako je storil drugi vlagatelj in sicer z dopisom, izdanim dne 25. januarja 2006. Naročnik je obema natečajnikoma (prvemu in drugemu vlagatelju) odgovoril z dopisom, izdanim dne 30. januarja 2006, da njunih naknadno (torej po izteku roka) predloženih dokazil v postopku ni mogoče upoštevati, zato jima je predloženi izjavi bank vrnil.

    Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ocenjevalna komisija) je natečajnikom (med katerimi sta tudi prvi in drugi vlagatelj) poslala dopise "Izid in zaključno poročilo Javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II", številka 02 /06-ZAPS/DG, 03 /06-ZAPS/DG in 07 /06-ZAPS/DG, vse izdane dne 03. februarja 2006, s katerimi jih je obvestila o izidu in zaključnem poročilu predmetnega javnega natečaja. Iz poslanih dopisov izhaja, da je ocenjevalna komisija prvemu vlagatelju dodelila prvo nagrado, natečajniku Bevk PeroviÄ" arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana, drugo nagrado in drugemu vlagatelju tretjo nagrado. Zaključno poročilo ocenjevalne komisije, izdano dne 13. decembra 2005, dopolnjeno z Dopolnjenim zaključnim poročilom, izdanim dne 01. februarja 2006, vsebuje tudi ločeno mnenje dveh članic ocenjevalne komisije, ki nista podpisali Dopolnjenega zaključnega poročila, v katerem članici ocenjevalne komisije predlagata:
    - podelitev prve nagrade natečajniku Bevk PeroviÄ" arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana,
    - izločitev prvega vlagatelja in drugega vlagatelja.

    Natečajnik Bevk PeroviÄ" arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana, je zoper izid natečaja in izbiro strokovno najprimernejše rešitve vložil zahtevek za revizijo, z dne 13. februarja 2006, ki ga je naročnik s sklepom številka MD-361-4915/04, izdanim dne 20. februarja 2006, zavrnil kot neutemeljenega. Na podlagi obvestila o nadaljevanju postopka je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo, s sklepom številka 018-75/06-32-902, izdanim dne 23. marca 2006, ugodila in razveljavila odločitev naročnika o izidu javnega natečaja, kot je razvidna iz Zaključnega poročila Javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II, z dne 13. decembra 2005, in Dopolnjenega zaključnega poročila, z dne 01. februarja 2006.

    Naročnik je dne 29. marca 2006 sprejel "Sklep o zaključku javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II", številka MD-361-4915/04 (v nadaljnjem besedilu: sklep o zaključku javnega natečaja), s katerim je prvo nagrado podelil natečajniku Bevk PeroviÄ" arhitekti d.o.o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana. Na podlagi predmetnega sklepa je prvi vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev z "Zahtevo za dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila" številka MD-361-4915/04, izdano dne 04. aprila 2006, ki jo je naročnik prejel dan kasneje. Naročnik je dne 10. aprila 2006 prvemu vlagatelju posredoval "Odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila" številka MD - 361-4915/04, v katerem naročnik prvemu vlagatelju pojasnjuje, da
    - se kot obvestilo o oddaji javnega naročila šteje dopis Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, z dne 03. februarja 2006, s katerim so bili natečajniki obveščeni o izidu in zaključenem poročilu predmetnega javnega naročila;
    - da od dneva vročitve dopisa Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, z dne 03. februarja 2006, teče rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev oziroma zahtevka za revizijo (naročnik pa navedene zahteve oziroma zahtevka v predpisanem roku ni prejel);
    - je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije številka 018-75/06-32-902, izdanega dne 23. marca 2006, izdal nov sklep o oddaji javnega naročila, v katerem je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku - natečajniku pod šifro V268P (Bevk PeroviÄ" arhitekti d. o. o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana; opomba Državne revizijske komisije), ki je edini izmed predlaganih za nagrade izpolnjeval vse pogoje, določene z Natečajnim gradivom;
    - se sklep naročnika o oddaji javnega naročila, ki je izdan na podlagi odločitve Državne revizijske komisije, ne šteje za odločitev o oddaji javnega naročila v smislu obvestila o oddaji javnega naročila, kakor izhaja iz 78. člena ZJN-1-UPB1, ampak pomeni izpolnitev obveznosti, naložene s sklepom Državne revizijske komisije.

    Prvi vlagatelj je oddal zahtevek za revizijo priporočeno na pošto dne 19. aprila 2006, v njem pa naročniku predlaga, da naročnik razveljavi sklep o zaključku javnega natečaja, z dne 29. marca 2006, ter navaja:
    a) da je dne 04. aprila 2006 pisno pozval naročnika, da mu, skladno z določbami ZRPJN, posreduje obrazložen sklep o izbiri strokovno najprimernejšega natečajnika, kar pa je naročnik izrecno zavrnil, zato vlaga zahtevek za revizijo ne glede na to, da ni prejel obrazloženega sklepa o izbiri ponudnika. Naročnik je tudi že objavil sklep o izbiri v Uradnem listu Republike Slovenije, zaradi česar po mnenju prvega vlagatelja naročnik zadevo očitno šteje za zaključeno;
    b) da je naročnikov sklep neobrazložen in se prvenstveno ne more strinjati s pojasnilom naročnika, češ da obrazložitev njegovega sklepa o izbiri ni potrebna, ker je o zadevi že odločila Državna revizijska komisija. Poudarja, da je Državna revizijska komisija zgolj ugodila zahtevku za revizijo natečajnika Bevk Petrovič arhitekti, d.o.o., in naročniku vrnila zadevo v ponovno odločanje, ni pa odločila, komu naj se javno naročilo dodeli, saj te pristojnosti nima;
    c) bi moral naročnik po mnenju prvega vlagatelja v ponovljenem postopku ponovno odločati o prispelih ponudbah in izbrati strokovno najprimernejšo in veljavno rešitev oziroma elaborat v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu tudi: Zbornica). Skladno s Pravilnikom o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list Republike Slovenije, številka 108/2004; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o javnih natečajih) namreč lahko naročnik, po mnenju prvega vlagatelja, edino v sodelovanju z Zbornico izbere strokovno najprimernejšo arhitekturno rešitev, pri čemer je v domeni Zbornice oziroma natečajne komisije, da oceni, ali so veljavne ponudbe tudi strokovno primerne in veljavne. Po oceni prvega vlagatelja naročnik zato ne more preprosto odločiti, da se javno naročilo odda natečajniku, ki naj bi edini izpolnjeval vse pogoje, ampak je dolžan pred ponovno odločitvijo o izbiri pridobiti ustrezno mnenje oziroma stališče Zbornice oziroma natečajne komisije, ki edina lahko oceni, katera izmed idejnih rešitev (ali pač nobena od njih) je strokovno primerna in veljavna. Določba 2. člena Pravilnika o javnih natečajih je namreč povsem jasna, ko določa, da je treba javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom in pristojno poklicno Zbornico, pri čemer Pravilnik o javnih natečajih na nobenem mestu ne razlikuje med prvotnim in eventualno ponovljenim postopkom po odločitvi Državne revizijske komisije. Pri tem bi bilo strokovno mnenje natečajne komisije po mnenju prvega vlagatelja lahko tudi takšno, da nobena izmed sicer veljavnih ponudb ni strokovno primerna;
    d) da bi moral naročnik v ponovljenem postopku, kot je bilo to že poudarjeno, po mnenju prvega vlagatelja natečajnika izbrati v sodelovanju z Zbornico, česar pa ni storil, zato izbira strokovno najprimernejše rešitve pravzaprav sploh ni bila opravljena. Zaradi slednjega po mnenju prvega vlagatelja sklep naročnika nima nobene obrazložitve. Že na podlagi prejšnjega poročila ocenjevalne komisije pa je, po mnenju prvega vlagatelja, evidentno tudi to, da komisija elaborata sedaj izbranega natečajnika strokovno ne podpira, saj je podprla rešitev prvega vlagatelja.
    e) da priglaša tudi stroške in sicer zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk, obvestila Uradu v višini 20 točk, sestanka s stranko v višini 100 točk, poročila stranki v višini 50 točk, materialne stroške v višini 3 %, to je 10.461,00 SIT, 20 % davek na dodano vrednost v višini 71.832,20 SIT in takso za zahtevek za revizijo v višini 200.000,00 SIT.

    Naročnik zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ni ugodil. V svojem sklepu naročnik uvodoma pojasnjuje zaporedje dogodkov in izid natečaja, iz katerega izhaja, da je po izboru ocenjevalne komisije prvo mesto zasedel prvi vlagatelj (ločeno mnenje na izbiro sta podali članici komisije, predstavnici naročnika, ki sta glasovali proti odločitvi ostalih članov ocenjevalne komisije). Glede navedb prvega vlagatelja naročnik nadalje pojasnjuje, da:
    a) je njegov sklep o zaključku javnega natečaja izdan v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije in na podlagi 69. člena Pravilnika o javnih natečajih;
    b) priprava sklepa o zaključku javnega natečaja na podlagi določil Pravilnika o javnih natečajih sodi zgolj v pristojnost naročnika in zato ni potrebno sodelovanje z Zbornico;
    c) je pri pripravi sklepa o zaključku javnega natečaja upošteval odločitev in mnenje Državne revizijska komisije;
    d) zahtevo po ponovnem izboru zavrača z argumentom, da bi bila ponovna izvedba postopka ocenjevanja prispelih natečajnih elaboratov v nasprotju z načelom anonimnosti natečajnikov, ki je eno od temeljnih načel, ki izhaja iz določil Pravilnika o javnih natečajih;
    e) sodelovanje Zbornice z naročnikom poteka v delu, ki se nanaša na strokovno ocenjevanje prispelih natečajnih elaboratov in ne na formalno preverjanje usposobljenosti natečajnikov, predlaganih za nagrade, kjer je obvezna uporaba določil Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Naročnik ob tem prvega vlagatelja opozarja, da je celoten postopek ocenjevanja izvedel v sodelovanju z Zbornico, kakor to zahteva Pravilnik o javnih natečajih. Ker pa je naročnik posredni proračunski uporabnik, lahko posel odda tistemu ponudniku, ki izpolnjuje vse pogoje, določene z Natečajnim gradivom. Slednje je v konkretnem razpisu izpolnjeval le natečajnik, predlagan za drugo nagrado, na kar je naročnik opozoril tudi člane ocenjevalne komisije, imenovane s strani Zbornice, ki pa tega opozorila niso upoštevali in je kljub temu predlagala za prvo in tretjo nagrado natečajnika (prvega in drugega vlagatelja), ki nista izpolnjevala vseh pogojev. Zaradi navedenega sta članici ocenjevalne komisije, imenovani s strani naročnika, podali ločeno mnenje;
    f) pritrjuje prvemu vlagatelju, da je namen Pravilnika o javnih natečajih res izbira strokovno najprimernejše rešitve prostorskih ureditev, vendar ob tem naročnik prvega vlagatelja opozarja na sočasno upoštevanje določil ZJN-1, ki jih je kot naročnik zavezan uporabljati;
    g) je z izdajo sklepa o zaključku javnega natečaja v skladu z odločitvijo Državne revizijska komisije korigiral nezakonito delovanje članov ocenjevalne komisije, ki so bili imenovani s strani Zbornice;
    h) je bilo v Natečajnem gradivu po navedbi naročnika določeno, da je v primeru, če prvonagrajeni natečajnik ne bo dostavil zahtevanih dokazil, upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje. Naročnik še poudarja, da so natečajniki z oddajo natečajnega elaborata pristali na vse pogoje natečaja. Naročnik še (enkrat) poudarja, da so člani ocenjevalne komisije, imenovani s strani Zbornice, kljub opozorilom, sprejeli odločitev, v katero naročnik ni mogel poseči zaradi manjšega števila članov v ocenjevalni komisiji, pa čeprav se bo izvedba financirala iz sredstev naročnika.
    Naročnik zavrača tudi povračilo stroškov postopka, ki jih je v zahtevku za revizijo priglasil prvi vlagatelj.

    Prvi vlagatelj je naročnika z obvestilom, izdanim dne 08. maja 2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu prvi vlagatelj tudi navaja, da se ne strinja s stališčem naročnika, češ da sklep o zaključku javnega natečaja ne potrebuje obrazložitve ter da lahko naročnik izbiro opravi brez sodelovanja Zbornice oziroma mimo ocenjevalne komisije. Po mnenju prvega vlagatelja mora biti vsak sklep v smislu določb ZRPJN obrazložen, kogentne določbe ZJN-1 o tem pa ne more spremeniti niti določba drugega odstavka 69. člena Pravilnika o javnih natečajih, na katerega se sklicuje naročnik in ki določa, katere elemente mora vsebovati sklep o izbiri. Prvi vlagatelj ob tem še poudarja, da je naročnik v svojem odgovoru prvemu vlagatelju zahteve na njegov poziv na obrazložitev sklepa o izbiri izrecno odgovoril, da sklepa ne bo obrazložil. Prvi vlagatelj še meni, da bi moral naročnik v obrazložitvi sklepa o izbiri predvsem tudi posebej pojasniti, zakaj je izločil natečajno rešitev prvega vlagatelja, ki je bila s strani ocenjevalne komisije ocenjena kot strokovno najprimernejša.

    Prvi vlagatelj nato v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo še pojasnjuje, zakaj je pričakoval natančno obrazložitev odločitve naročnika glede izločitve natečajne rešitve prvega vlagatelja (zato, da bi jo lahko napadel): Ko bi naročnik namreč moral pojasniti svojo odločitev o izločitvi natečajne rešitve prvega vlagatelja, bi se izkazalo, da:
    - rok za predložitev dokazil sploh še ni mogel začeti teči, saj poziva za predložitev dokazil ni poslala upravičena oseba, tako imenovani skrbnik natečaja iz 62. člena Pravilnika o javnih natečajih, zaradi česar prvi vlagatelj ni mogel zamuditi še prav nobenega roka;
    - bi moral razpisnik natečaja v primeru, če je ugotovil, da izjava banke glede poroštva ne ustreza, v vsakem primeru prvega vlagatelja pozvati, da v roku 4 dni predloži ustrezno izjavo banke oziroma, da lahko natečajnik takšno korigirano izjavo predloži tudi pred tem rokom (brez poziva razpisovalca), ter da je potrebno v primeru, da je ustrezna izjava predložena v navedenih rokih, šteti, da je natečajnik izpolnil razpisne pogoje glede naknadnega preizkusa.

    Naročnik je z dopisom "ODSTOP DOKUMENTACIJE DRŽAVNI REVIZIJSKI KOMISIJI", številka MD - 361 - 4915/04, izdanim dne 10. maja 2006, odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Dne 10. aprila 2006 je oddal zahtevek za revizijo, naslovljen na naročnika, priporočeno na pošto še drugi vlagatelj, v njem pa naročniku predlaga, da razveljavi postopek oddaje javnega naročila - javnega natečaja. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj navaja, da
    a) bi morala biti v posledici razveljavitve prvotne odločitve naročnika s strani Državne revizijske komisije ponovna odločitev v predmetnem javnem razpisu razvidna iz novega zaključnega poročila ocenjevalne komisije, izdanega v ponovljenem postopku;
    b) se sklep o zaključku javnega natečaja izda šele po odprtju razstave in v nobenem primeru ne more nadomeščati odločitve ocenjevalne komisije glede podelitve nagrad, priznanj in določitve odškodnin. Naročnik bi zato moral, skladno s točko 4.4.4 natečajnih pogojev, vsem natečajnikom poslati novo zaključno poročilo ocenjevalne komisije in povzetek poročila strokovne komisije po ZJN, ki bi moralo biti objavljeno tudi na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ker novo zaključno poročilo ni bilo sprejeto, po mnenju drugega vlagatelja natečajni postopek sploh še ni zaključen;
    c) se ne strinja z ugotovitvijo Državne revizijske komisije, ki izhaja iz obrazložitve sklepa številka 018-75/06-32-902. Po mnenju drugega vlagatelja njegova ponudba iz razloga, ker ta ni predložil z zahtevami javnega natečaja skladne izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ne bi smela biti izločena že v prvotnem postopku. Natečajniki so bili k dostavi dokumentacije oziroma dokazil v fazi naknadnega dokazovanja usposobljenosti pozvani namreč s strani neupravičene osebe, kar pomeni, da rok za predložitev dokazil sploh še ni pričel teči;
    d) se tudi pod predpostavko, da je bil poziv natečajnikom vročen s strani pristojne osebe, odločitev po izločitvi drugega vlagatelja izkaže kot neutemeljena. Drugi vlagatelj meni, da bi moral biti, skladno s točko 4.4.3. natečajnih pogojev, pozvan, da v roku 4 dni predloži "ustrezno" izjavo banke o izdaji bančne garancije, kar pa se ni zgodilo;
    e) je pravno nedopustno razlikovanje med situacijo, v kateri je natečajnik predložil nepopolno dokazilo, od tiste, v kateri je natečajnik sicer pravočasno predložil izjavo banke, ki pa ni bila ustrezna glede na zahteve natečaja.

    Naročnik zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni ugodil. V svojem sklepu naročnik uvodoma pojasnjuje zaporedje dosedanjih dogodkov, glede navedb drugega vlagatelja pa naročnik pojasnjuje, da:
    a) je pri pripravi sklepa o zaključku javnega natečaja upošteval mnenje Državne revizijske komisije, da je potrebno ponudbi prvo izbranega in tretje izbranega natečajnika izločiti kot nepravilni;
    b) je drugi vlagatelj izjavo banke za izdajo bančne garancije predložil pravočasno, zato je njegova navedba, da bi moral biti pozvan, da v dodatnem roku predloži "ustrezno" izjavo banke, neutemeljena. Pravilnik o javnih natečajih namreč predvideva, da se v dodatnem roku lahko zahteva zgolj predložitev dokazil, ki štejejo za potrdila iz uradnih evidenc. Če bi upošteval naknadno predložene izjave banke, bi ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1;
    c) sodelovanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije z naročnikom poteka v delu, ki se nanaša na strokovno ocenjevanje prispelih natečajnih elaboratov in ne na formalno preverjanje usposobljenosti natečajnikov, predlaganih za nagrade, kjer je obvezna uporaba določil ZJN-1;
    d) je posredni proračunski uporabnik, zato lahko posel odda tistemu ponudniku, ki izpolnjuje vse pogoje, določene z Natečajnim gradivom.

    Naročnik je s sklepom številka MD - 361- 4915/04, izdanim dne 14. aprila 2006, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrgel, drugi vlagatelj pa je na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, z dne 24. aprila 2006, s katero je zahteval, da se naročniku naloži odločanje o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN. Državna revizijska komisija je o pritožbi drugega vlagatelja odločila s sklepom številka 018-144/06-32-1286, izdanim dne 08. maja 2006, s katerim je pritožbi drugega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo.

    Dne 18. maja 2006 je naročnik izdal sklep številka MD-361-4915/04, s katerim zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ni ugodil. Navedeni sklep je pooblaščeni odvetnik drugega vlagatelja prejel dne 22. maja 2006, dne 23. maja 2006 pa je priporočeno na pošto oddal "ZAHTEVEK ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", ki ga je naročnik prejel dne 24. maja 2006. Naročnik je z dopisom "ODSTOP DOKUMENTACIJE", številka 361-4915/04-MD, izdanim dne 25. maja 2006, odstopil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je oba revizijska postopka, začeta z vložitvijo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja, v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 69/2005, 90/2005 in 43/2006; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, združila za skupno obravnavanje in izdala skupno odločitev.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

    Državna revizijska komisija kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja v skladu s 4. členom ZRPJN pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Ponudniki oziroma osebe, ki imajo ali so imele interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkažejo, da jim je bila ali da bi jim lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, lahko v skladu z 12. členom ZRPJN vložijo zahtevek za revizijo postopka oddaje konkretnega javnega naročila, vložiti pa ga morajo pri naročniku, ki mora v skladu s 16. členom ZRPJN (če so izpolnjene vse procesne predpostavke) meritorno odločiti o zahtevku za revizijo. Postopek revizije postopka javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo se nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo (17. člen ZRPJN).

    Državna revizijska komisija je, skladno z navedenim, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako najprej preverila, ali sta zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja dopustna in ali sta prvi in drugi vlagatelj aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da imata tako prvi kot tudi drugi vlagatelj kot ponudnika, ki sta oddala ponudbo, skladno z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in sta verjetno izkazala, da bi jima bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevkih za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato sta aktivno legitimirana kot stranki v postopku in upravičena do vložitve zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevkov za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo pa tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.

    Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik (kot javni naročnik v smislu 2.a člena ZJN-1) javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov pripraviti in izvesti na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov. Kateri so tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega razpisa za natečaj načrtov, določa tudi prvi odstavek 77. člena Pravilnika o javnih natečajih, ki med navedene predpise šteje ZJN-1 in izvršilne predpise, izdane na njegovi podlagi. Določbe Pravilnika o javnih natečajih pa se tako, kakor je Državna revizijska komisija to izpostavila že v svojem sklepu številka 018-75/06-32-902, z dne 23. marca 2006, pri pripravi in izvedbi javnega natečaja uporabljajo le glede vprašanj, ki jih ZJN-1 in izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi, ne urejajo.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da gre v predmetnem postopku za javni natečaj, ki je v 8. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1 definiran kot "oblika postopka, ki se uporabi predvsem v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt". Ker se torej za oddajo naročila z natečajem uporabljajo pravila za oddajo javnih naročil, se postopek pravnega varstva ponudnikov (natečajnikov) vodi po ZRPJN.

    Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe prvega vlagatelja, ki jih je podal v njegovem zahtevku za revizijo.

    Prvi vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo navedel, da je naročnika dne 04. aprila 2006 pisno pozval, naj mu posreduje obrazložen sklep o izbiri strokovno najprimernejšega natečajnika, kar pa je naročnik po njegovem mnenju izrecno zavrnil. Prvi vlagatelj se tudi ne more strinjati s tem, da obrazložitev sklepa o izbiri ni potrebna iz razloga, ker je o zadevi že odločila Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v naročnikov "Sklep o zaključku javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II", številka MD-361-4915/04, izdan dne 29. marca 2006, ugotovila, da ga je, skladno z ZJN-1 in kljub drugačnemu stališču naročnika (zadnji odstavek na 2. strani "ODGOVORA NA ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV SKLEPA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA"), smiselno šteti za odločitev o oddaji naročila (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila). O tem je Državna revizijska komisija odločila že v svojem sklepu številka 018-144/06-32-1286 (9. odstavek njegove obrazložitve), izdanem dne 08. maja 2006, v katerem je zapisala: "V predmetnem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre naročnikovo odločitev o zaključku javnega natečaja, kot je razvidna iz njegovega sklepa, št. MD-361-4915/04, z dne 29.3.2006, šteti za odločitev o oddaji javnega naročila v skladu z 78. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in da je ponudnikom zoper le-to, skladno z določilom drugega odstavka citiranega člena in določili 12. člena ZRPJN, zagotovljeno pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila."

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je že v svojem sklepu številka 018-75/06-32-902, izdanem dne 23. marca 2006, ugotovila, da Pravilnik o javnih natečajih v 1. odstavku drugega člena določa: "Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega natečaja obvezna, se mora pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico ter:
    1. na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, če je naročnik takega natečaja oseba, ki je javni naročnik in
    2. na način in pod pogoji, ki jih ureja ta pravilnik, če je naročnik takega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, je pa taka oseba po zakonu ali predpisu, izdanim na podlagi zakona, dolžna s pomočjo javnega natečaja pridobiti strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.". Skladno s tretjim odstavkom istega člena se določbe Pravilnika o javnih natečajih pri pripravi in izvedbi javnega natečaja uporabljajo le glede vprašanj, ki jih predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, ne urejajo." Ob navedenem gre ugotoviti, da ZJN-1 vprašanje glede odločitve o oddaji naročila izrecno in nedvoumno ureja, zaradi česar je uporaba določb Pravilnika o javnih natečajih v tem delu izključena.

    ZJN-1 v prvem odstavku 78. člena določa, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik obvestiti ponudnike. S citirano določbo se v postopku oddaje javnega naročila zagotavlja med drugim tudi načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, saj so ponudniki (natečajniki) na ta način seznanjeni z naročnikovimi ugotovitvami in razlogi zanjo. ZJN-1 natančneje ne določa obsega in vsebine obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zato lahko ponudnik, ki ni bil izbran, skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahteva se lahko vloži v osmih dneh od dneva prejema pisnega odpravka odločitve naročnika.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje (vsaj minimalne) potrebne obrazložitve, ki jo zahteva ZJN-1. Ob presojanju, na kakšen način mora naročnik svojo odločitev o oddaji naročila ali priznanju sposobnosti obrazložiti, je potrebno upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti pa načelo enakopravnosti ponudnikov (določilo 7. člena ZJN-1) in načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (določilo 6. člena ZJN-1). Načelo enakopravnosti ponudnikov zahteva takšno postopanje naročnika, ki med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne povzroča razlikovanja, medtem ko načelo transparentnosti porabe javnih sredstev vsakomur, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, podeljuje pravico, da skladno z določili ZJN-1 pridobi podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. V težnji, da se sledi omenjenim temeljnima načeloma, mora naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti navesti, katerim ponudnikom je oddal javno naročilo (in katerim ga ni oddal) oziroma priznal sposobnost (in katerim je ni priznal) in razloge za svojo odločitev. Naročnik lahko le s takšnim načinom obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila oziroma (ne)priznanju sposobnosti omogoči ponudnikom, da se seznanijo s postopkom javnega naročila in preverijo ali je med posameznimi ponudniki morebiti nastalo neupravičeno razlikovanje. Ugotoviti torej gre, da je potrebno določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1 razlagati širše v smeri, da naročnik svojo odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti obrazloži tako, da navede katerim ponudnikom je oziroma ni oddal javnega naročila oziroma (ne)priznal sposobnosti in razloge za svojo odločitev in tako obrazloženo odločitev posreduje vsem ponudnikom. Vse navedeno glede obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, pa posledično velja tudi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zaključiti gre, da mora naročnik, skladno z določilom 78. člena ZJN-1, odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti (kar posledično velja tudi za dodatno obrazložitev te odločitve) obrazložiti na zgoraj naveden način (kar pa ne pomeni, da poleg zahtev ZJN-1 odločitev o oddaji naročila ne sme vsebovati tudi sestavin iz drugega odstavka 69. člena Pravilnika o javnih natečajih).

    V predmetnem postopku oddaje javnega naročila z natečajem naročnik v svoji odločitvi o oddaji naročila ni navedel, kateremu ponudniku (natečajniku) je oddal javno naročilo, temveč se je zgolj skliceval na sklep Državne revizijske komisije številka 018-75/06-32-902, izdan dne 23. marca 2006. Zapisano nedvoumno izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji naročila, v kateri je v tretji točki zapisano: "Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je prejel zahtevek za revizijo, katerega je vložil natečajnik Bevk Perovič arhitekti d.o.o.. O zahtevku za revizijo je odločala Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in sprejela Sklep številka 018-75/06-32-902, z dne 23.03.2006, v katerem je sklenila, da se zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot je razvidna iz Zaključnega poročila Javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II, z dne 13.12.2005, in dopolnjenega zaključnega poročila, z dne 01.02.2006." Državna revizijska komisija ob zapisanem poudarja, da ima kot neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil), kar pomeni, da s svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o oddaji naročila, katere sestavni del je tudi obrazložitev. Ker torej naročnik svoje odločitve o oddaji naročila ni obrazložil in navedel ugotovitev in razlogov zanjo, kakor to od naročnika zahteva prvi odstavek 78. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z omenjenim določilom. Vsled navedenega je Državna revizijska komisija obravnavani revizijski navedbi prvega vlagatelja sledila kot utemeljeni.

    Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da Pravilnik o javnih natečajih v 2. alinei drugega odstavka 77. člena določa, da se ocenjevalna komisija po določbah navedenega pravilnika šteje kot žirija po določbah ZJN-1. Drugi odstavek 96. člena ZJN-1 določa, da mora načrt ali program, za katerega se podeli nagrada ali se odda brez podelitve nagrade, to je natečajni elaborat (kot načrt ali program, za katerega se v natečaju po določbah ZJN-1 podeli nagrada ali se odda brez podelitve nagrade, se, skladno z 8. alineo drugega odstavka 77. člena Pravilnika o javnih natečajih, šteje namreč natečajni elaborat), izbrati neodvisna žirija, tretji odstavek predmetnega člena pa, da mora biti žirija samostojna pri sprejemanju svoje odločitve. Udeležba na natečaju mora biti anonimna, odločitev žirije pa mora biti sprejeta izključno na podlagi meril iz 51. ZJN-1. Merilo za ocenitev ponudbe je lahko ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. Podobno določbo vsebuje tudi Zakon o graditvi objektov - uradno prečiščeno besedilo (ZGO-1-UPB1; Uradni list Republike Slovenije, številka 102/2004 in 14/2005) v četrtem odstavku 43. člena, kjer je določeno, da izbiro najustreznejše variante oziroma strokovno najprimernejše rešitve projektne dokumentacije opravi posebna strokovna ocenjevalna komisija. Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega zaključuje, da je žirija (ocenjevalna komisija) tista, ki izbira natečajni elaborat in ne naročnik. Navedeni zaključek potrjuje tudi 8. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ki določa, da je natečaj oblika postopka, ki se uporabi predvsem v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt. Samo naročnik pa je tisti (edini), ki
    - po opravljenem pregledu zavrne vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1);
    - sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (prvi odstavek 77. člena ZJN-1);
    - po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1).
    Naročnik, skladno z navedenim, po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme eno od izpostavljenih odločitev, vendar pa ta odločitev ne sme biti v nasprotju z določbami ZJN-1. Navedeno pomeni, da naročnik ne more oddati javnega naročila ponudniku (natečajniku), ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti (42. člen ZJN-1) oziroma ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti (42.a člen ZJN-1), saj mora po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Nosilec javnega naročila (z natečajem) je naročnik, kar je nedvoumno mogoče zaključiti tudi na podlagi kazenskih določb ZJN-1, ki za prekršek z globo kaznuje naročnika in ne žirije (ocenjevalne komisije). Naročnik mora torej, preden izda odločitev o oddaji naročila oziroma odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, v konkretnem primeru dosledno slediti določbam ZJN-1 (42. člen in 42.a člen), ugotovitvam obveznega naknadnega preizkusa (62. člen Pravilnika o javnih natečajih) in točki 4.4.3 razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da zadnji odstavek točke "4.4.3 Naknadno dokazovanje usposobljenosti in posledice" Natečajnega gradiva nedvoumno določa sledeče: "Če prvo nagrajeni ne bo dostavil teh dokazil, je upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje." Navedeno dejstvo nesporno dokazuje, da je bilo prvemu vlagatelju že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb (natečajnih elaboratov), znano, da v ponovljenem postopku ne bo možnosti ponovnega odločanja o prispelih ponudbah in (ponovnega) izbiranja strokovno najprimernejše in veljavne rešitve oziroma elaborata v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Prvi vlagatelj je vedel, da bo v primeru, če prvo nagrajeni natečajnik ne bo dostavil ustreznih dokazil, upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje. V tej fazi postopka javnega naročila je zato neutemeljeno sklicevanje prvega vlagatelja na dejstvo, da bi morala v ponovljenem postopku ocenjevalna komisija ponovno odločati o prispelih ponudbah in (ponovno) izbrati strokovno najprimernejšo in veljavno rešitev oziroma elaborat v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Ker se je prvi vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil že ob prejemu le-te, bi z namenom dosega razveljavitve oziroma spremembe teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj (ker pričakuje ugoden izid), zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, je rok za oddajo ponudb. Če bi torej prvi vlagatelj imel namen oporekati naročnikovim zahtevam v Natečajnem gradivu (razpisni dokumentaciji), bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino Natečajnega gradiva oziroma razpisne dokumentacije) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki prvega vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je že oddal ponudbo, je potrebno šteti, da so te navedbe prvega vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati. Tovrstni zaključek Državne revizijske komisije velja tudi za navedbe prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo, kjer trdi, da je naročnik dolžan pred ponovno odločitvijo o izbiri natečajnika pridobiti ustrezno mnenje oziroma stališče Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije oziroma natečajne komisije, ki edina lahko oceni, katera izmed idejnih rešitev (ali pač nobena od njih) je strokovno primerna in veljavna.

    Upoštevaje vse doslej zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja iz razlogov, ki izhajajo iz dosedanje obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije, delno utemeljen.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Drugi vlagatelj v I. točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da bi morala biti, v posledici razveljavitve prvotne odločitve naročnika s Državne revizijske komisije, ponovna odločitev glede strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II razvidna iz novega zaključnega poročila ocenjevalne komisije, ki bi moralo biti izdano v ponovljenem postopku. Drugi vlagatelj nadalje v I. točki svojega zahtevka za revizijo še navaja, da bi naročnik natečaja moral, skladno s točko 4.4.4 natečajnih pogojev, vsem natečajnikom poslati novo zaključno poročilo ocenjevalne komisije in povzetek poročila strokovne komisije po ZJN in sicer po telefaksu ali po elektronski pošti, nato pa najpozneje v roku osmih dni še priporočeno po pošti. Novo zaključno poročilo bi moralo biti, po mnenju drugega vlagatelja, objavljeno tudi na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ker v konkretnem primeru ni bilo sprejeto novo zaključno poročilo, po mnenju drugega vlagatelja natečajni postopek sploh še ni zaključen in niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa na podlagi 69. člena Pravilnika o javnih natečajih.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da točka 4.4.4 Natečajnega gradiva, na katero se v svojem zahtevku za revizijo sklicuje drugi vlagatelj, določa sledeče: "Po opravljenem naknadnem preizkusu in sprejetem aneksu k zaključnemu poročilu, bo naročnik natečaja vsem natečajnikom poslal zaključno poročilo ocenjevalne komisije in povzetek poročila strokovne komisije po ZJN in sicer najprej po telefaksu in elektronski pošti, nato pa najkasneje v roku osmih dni, še po pošti, s priporočeno pošiljko na naslov, ki bo priložen v kuverti KONTAKT. Zaključno poročilo bo objavljeno tudi na spletni strani ZAPS." Iz navedenega besedila je mogoče nedvoumno zaključiti, da točka 4.4.4 Natečajnega gradiva govori le o pošiljanju in spletni objavi zaključnega poročila, ne pa o pošiljanju in spletni objavi novega zaključnega poročila, kakor to trdi drugi vlagatelj. Že iz navedenega razloga je trditev drugega vlagatelja, da bi naročnik natečaja moral, skladno s točko 4.4.4 natečajnih pogojev, vsem natečajnikom poslati novo zaključno poročilo ocenjevalne komisije, neutemeljena. Državna revizijska komisija ob tem še poudarja, da je ocenjevalna komisija (žirija) svoje mnenje oziroma stališče glede tega, kateri izmed natečajnih elaboratov (ali pač nobeden od njih) ustreza zahtevam iz Natečajnega gradiva in je strokovno primeren, podala že predhodno, to je v svojem zaključnem poročilu (Poročilu o natečajnih elaboratih) in dopolnjenem zaključnem poročilu (ki pa je bilo sprejeto v nasprotju z ZJN-1, zlasti prvim odstavkom njegovega 76. člena, ter tretjim odstavkom 63. člena Pravilnika o javnih natečajih), v katerem je podelila nagrade in izbrala tri natečajne elaborate. Navedeno dokazujejo sledeča dejstva:
    1. Poročilo (ocenjevalne komisije - žirije) o natečajnih elaboratih, ki je sestavni del zaključnega poročila;
    2. ocenjevalna komisija (žirija) je pri elaboratu natečajnika pod šifro V268P (Bevk PeroviÄ" arhitekti d. o. o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana; opomba Državne revizijske komisije) na strani 11 Natečajnega gradiva zapisala, da rešitev v njem ustreza zastavljenim zahtevam in je izvedljiv bistvenih posegov;
    3. da je ocenjevalna komisija (žirija) na strani 5 Natečajnega gradiva zapisala: "Natečaj je prinesel enajst (11) kvalitetnih in relativno enakovrednih rešitev, ki so jih v kakovosti večkrat ločevale le nianse, ne pa medsebojni prepadi"â??;
    4. da je ocenjevalna komisija (žirija) na strani 5 Natečajnega gradiva zapisala, da med boljšimi projekti ni bilo "idealnega", vsestransko najbolj prepričljivega oziroma izrazito izstopajočega, ki bi enakovredno zadovoljil vse aspekte naloge (razpisa) in vse člane žirije, je pa šlo ocenjevalni komisiji za to, da pridobi projekt za realizacijo.
    Poročila ocenjevalne komisije o natečajnih elaboratih, ki je, skladno z drugim odstavkom 60. člena Pravilnika o javnih natečajih, sestavni del zaključnega poročila, Državna revizijska komisija ni razveljavila, temveč je razveljavila le odločitev naročnika o izidu natečaja, kot izhaja iz zaključnega poročila, z dne 13. decembra 2005, in dopolnjenega zaključnega poročila, z dne 01. februarja 2006 (ki ju gre smiselno šteti za obvestilo o oddaji naročila). Navedeno nedvoumno izhaja iz sklepa Državne revizijske komisije, številka 018-75/06-32-902, izdanega dne 23. marca 2006.

    Državna revizijska komisija še opozarja, da bi v primeru morebitnega sprejemanja zatrjevanega novega zaključnega poročila (in z njim povezanega ponovnega ocenjevanja ponudb) lahko prišlo tudi do kršitve načela anonimnosti natečajnikov, ki je eno temeljnih načel oddaje naročila z natečajem in po katerem mora biti ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko razkrili, kdo je avtor posameznega natečajnega elaborata. Zaključno poročilo se namreč sprejme po ocenitvi vseh natečajnih elaboratov, kar posledično pomeni, da bi se tudi morebitno novo zaključno poročilo sprejelo po ponovni ocenitvi vseh natečajnih elaboratov.

    Državna revizijska komisija v povezavi s tem ponovno poudarja, da je samo naročnik tisti (edini), ki
    - po opravljenem pregledu zavrne vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1) - izloči iz postopka izbire ponudnika (natečajnika) v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 42. in 42.a člena ZJN-1 (tretji in šesti odstavek 42. člena ter prvi odstavek 42.a člena ZJN-1);
    - sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (prvi odstavek 77. člena ZJN-1);
    - po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 78. člena ZJN-1).
    Naročnik, skladno z navedenim, po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme eno od izpostavljenih odločitev, vendar pa ta odločitev ne sme biti v nasprotju z določbami ZJN-1. Navedeno pomeni, da naročnik ne more oddati javnega naročila ponudniku (natečajniku), ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti (42. člen ZJN-1) oziroma ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti (42.a člen ZJN-1), saj mora po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (prvi odstavek 76. člena ZJN-1). Nosilec javnega naročila (z natečajem) je naročnik, kar je nedvoumno mogoče zaključiti tudi na podlagi kazenskih določb ZJN-1, ki za prekršek z globo kaznuje naročnika in ne žirije (ocenjevalne komisije). Naročnik mora torej, preden izda odločitev o oddaji naročila oziroma odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, v konkretnem primeru dosledno slediti določbam ZJN-1 (42. člen in 42.a člen), ugotovitvam obveznega naknadnega preizkusa (62. člen Pravilnika o javnih natečajih) in točki 4.4.3 razpisne dokumentacije.

    Da ponovna odločitev glede strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II ne bo razvidna iz novega zaključnega poročila ocenjevalne komisije, izhaja tudi iz zadnjega odstavka točke "4.4.3 Naknadno dokazovanje usposobljenosti in posledice" Natečajnega gradiva, ki določa sledeče: "Če prvo nagrajeni ne bo dostavil teh dokazil, je upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje." Ključ dodeljevanja nagrad za primer, če prvo nagrajeni ne bo dostavil ustreznih dokazil, torej nedvoumno določa, da je v tem primeru upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje. Iz navedene določbe jasno izhaja naročnikov zaključek, da pri ponovljenem postopku žirija (ocenjevalna komisija) ne bo sodelovala, kar je bilo drugemu vlagatelju znano že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Drugi vlagatelj je vedel, da bo v primeru, če prvo nagrajeni natečajnik ne bo dostavil ustreznih dokazil, upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje. V tej fazi postopka javnega naročila je zato tudi neutemeljeno sklicevanje drugega vlagatelja na dejstvo, da bi morala v ponovljenem postopku ocenjevalna komisija (žirija) izdati novo zaključno poročilo, saj zaključno poročilo izdaja prav ocenjevalna komisija (žirija). Ker se je prvi vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil že ob prejemu le-te, bi z namenom dosega razveljavitve oziroma spremembe teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj (ker pričakuje ugoden izid), zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, je rok za oddajo ponudb. Če bi torej drugi vlagatelj imel namen oporekati naročnikovim zahtevam v Natečajnem gradivu (razpisni dokumentaciji), bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino Natečajnega gradiva oziroma razpisne dokumentacije) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki prvega vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je drugi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je že oddal ponudbo, je potrebno šteti, da so te navedbe prvega vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati.

    Upoštevaje doslej zapisano Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja iz razlogov, ki izhajajo iz dosedanje obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije, v delu, ki se nanaša na izdajo novega zaključnega poročila ocenjevalne komisije v ponovljenem postopku in njegovo pošiljanje oziroma posredovanje, neutemeljen.

    Drugi vlagatelj v nadaljevanju v I. točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da se sklep o zaključku postopka, skladno z določbo 69. člena Pravilnika o javnih natečajih, izda šele po odprtju razstave in v nobenem primeru ne more nadomeščati odločitve ocenjevalne komisije glede podelitve nagrad, priznanj in določitve odškodnin. Ob navedenem Državna revizijska komisija poudarja, da je že v svojem sklepu številka 018-144/06-32-1286 (9. odstavek njegove obrazložitve) ugotovila, da gre naročnikov "Sklep o zaključku javnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve večstanovanjskih stavb v soseski Polje II", številka MD-361-4915/04, izdan dne 29. marca 2006, šteti za odločitev o oddaji naročila. Naročnik, skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1, sprejme odločitev o oddaji naročila po pregledu in ocenjevanju ponudb, natančneje pa navedeno situacijo resnično ureja 69. člen Pravilnika o javnih natečajih. Državna revizijska komisija v tem delu pritrjuje drugemu vlagatelju, da se v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni naročnik, tak natečaj zaključi s sklepom, ki ga mora naročnik sprejeti najpozneje v treh dneh po odprtju razstave, vendar pa je od navedenega pravila določena izjema za primer, ko je zoper sklep (torej odločitev o oddaji naročila) vložen zahtevek za revizijo. Če je bil v primeru javnega natečaja, katerega naročnik je javni naročnik (da je naročnika, to je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, šteti za javnega naročnika v smislu 2.a člena ZJN-1, je Državna revizijska komisija že ugotovila), vložen zahtevek za revizijo zoper njegov izid, mora biti sklep (torej odločitev o oddaji naročila) sprejet najpozneje v treh dneh po odločitvi pristojne revizijske komisije. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zavrača navedbe drugega vlagatelja kot neutemeljene.

    Drugi vlagatelj v II. točki svojega zahtevka za revizijo navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo Državne revizijske komisije, ki izhaja iz obrazložitve sklepa številka 018-75/06-32-902, z dne 23. marca 2006, po kateri bi morala biti njegova ponudba že v prvotnem postopku izločena iz razloga, ker ta ni predložil z zahtevami javnega natečaja skladne izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija je svoje stališče do revizijskih navedb, ki se nanašajo na ustreznost predložene izjave banke drugega vlagatelja o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, podala že v svojem sklepu številka 018-75/06-32-902, izdanem dne 23. marca 2006. V njem je med drugim zapisala:
    "V zvezi z vlagateljevo navedbo (navedbo tedanjega vlagatelja, opomba Državne revizijske komisije), da sta prvoizbrani in tretjeizbrani natečajnik (tedanji tretjeizbrani natečajnik je sedanji drugi vlagatelj, opomba Državne revizijske komisije) predložila izjavi bank o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki ne ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije, zaradi česar bi njuni ponudbi morali biti izločeni kot nepravilni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta utemeljena. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje A "Natečajni pogoji", točka 4 "Potek natečaja", podtočka 4.4.3 "Naknadno dokazovanje usposobljenosti in posledice") med drugim določil: "Ko bo znana identiteta natečajnikov (odprte kuverte "AVTOR"), bo strokovna komisija po ZJN opravila naknadni preizkus za vse tiste elaborate, ki bodo predlagani za nagrade. Vsem natečajnikom bo strokovna komisija poslala poziv, da dostavijo naslednja dokazila glede usposobljenosti za projektiranje:
    - â??
    - Izjavo banke / zavarovalnice, da bo pravna / fizična oseba, ki bo prevzela (morebitno) izdelavo projektne dokumentacije, dobila garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% pogodbenih vrednosti (priloga 5).
    - â??
    Poziv za dostavo dokazil bo poslan s povratnico na naslov, ki bo naveden v kuverti AVTOR. Rok za dostavo navedenih dokazil bo 10 dni od prejema poziva. Natečajnike, ki ne bodo pravočasno dostavili dokazil, bo razpisovalec ponovno pozval, naj dostavijo dokazila v dodatnem roku. Če v 4 dneh po prejemu ponovnega poziva natečajniki dokazil ne bodo dostavili, ne bodo upravičeni do nagrade v finančnem smislu in do izdelave projektne dokumentacije. Upravičeni bodo le do odškodnine.
    Če prvo nagrajeni ne bo dostavil teh dokazil, je upravičen do prve nagrade in do izdelave projektne dokumentacije naslednji v vrsti nagrajenih in tako smiselno dalje.".

    Izjava za garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, katere besedilo je naročnik navedel v prilogi 5 razpisne dokumentacije, se glasi: "Izjava banke / zavarovalnice o garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (vzorec)
    Naziv banke / zavarovalnice: _

    Upravičenec: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
    Zarnikova 3
    1000 Ljubljana

    Izjavljamo, da bomo ponudniku v primeru izbora na javnem natečaju za IZBIRO STROKOVNO NAJPRIMERNEJšE REšITVE VEČSTANOVANJSKIH STAVB POLJE II izdali garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% pogodbene vrednosti, kar znaša SIT.

    Kraj in datum:
    Banka / zavarovalnica: (žig in podpis)"

    Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da sta tako prvoizbrani kot tretjeizbrani natečajnik, skladno z zgoraj navedenim določilom razpisne dokumentacije, zahtevano izjavo banke predložila v 10-dnevnem roku od poziva naročnika. Pri vpogledu v predložena dokazila prvoizbranega in tretjeizbranega natečajnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta le-ta predložila neustrezni izjavi banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, saj ti, v nasprotju z vzorcem, ki ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, in v nasprotju z določilom četrtega odstavka 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, vsebujeta tudi pogoje, ki jih vzorec izjave ne vsebuje, in sicer: "če bodo izpolnjeni vsi pogoji za odobritev garancije in pod pogojem, da bo pristojni organ banke odobril izdajo predmetne garancije". Državna revizijska komisija opozarja, da zapis citiranih pogojev pomeni vsebinsko spremembo vzorca izjave, kot ga je predvidel naročnik, ter s tem neustreznost predloženih izjav in posledično nepravilnost ponudb, katerih del sta le-ti. Ugotoviti gre torej, da izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot sta ju v svojih ponudbah predložila prvoizbrani in tretjeizbrani natečajnik, ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje naročila z natečajem, ponudbi prvoizbranega in tretjeizbranega natečajnika pa sta, skladno z določili 3. alineje 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), posledično nepravilni.

    Ob zapisanem velja še opozoriti - glede na to, da sta prvoizbrani in tretjeizbrani natečajnik naknadno, po izteku tako 10-dnevnega kot dodatnega 4-dnevnega roka (pri čemer slednji ni relevanten, ker po izteku 10-dnevnega roka v nobenem primeru ne bi bilo dovoljeno dopustiti kakršnekoli dopolnitve ali spremembe že predloženih dokumentov), predložila "ustrezni", brezpogojni izjavi bank - na določilo 54. člena ZJN-1, skladno s katerim naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno.".

    Državna revizijska komisija ob upoštevanju zgoraj opisanega stališča, zavzetega v sklepu številka 018-75/06-32-902, izdanem dne 23. marca 2006, revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na ustreznost njegove predložene izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ni ponovno preverjala, saj se je do dejstev, ki so s tem povezana, že opredelila. Državna revizijska komisija, skladno z zapisanim, ponovno ugotavlja, da ponudbe drugega vlagatelja ni mogoče šteti za pravilno, saj izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot jo je v svoji ponudbi predložil drugi vlagatelj, ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje naročila z natečajem.

    Drugi vlagatelj v II. točki svojega zahtevka za revizijo še navaja, da so bili natečajniki k dostavi dokumentacije oziroma dokazil v fazi naknadnega dokazovanja usposobljenosti pozvani s strani neupravičene osebe, to je predstavnika naročnika - direktorice Jožke Hegler. Pravilnik o javnih natečajih po trditvi drugega vlagatelja namreč določa, da to lahko stori le skrbnik javnega natečaja, medtem, ko natečajni pogoji takšno dejanje nalagajo strokovni komisiji. Drugi vlagatelj na podlagi navedenega še zaključuje, da rok za predložitev dokazil sploh še ni pričel teči, tako da imajo vsi natečajniki še vedno možnost predložiti katerikoli dokaz. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je poziv k dostavi dokumentacije oziroma dokazil v fazi naknadnega dokazovanja usposobljenosti izdal naročnik, vendar pa obenem ugotavlja tudi to, da tako strokovna komisija, ki jo omenja drugi vlagatelj, kakor tudi razpisovalec izhajata iz sfere naročnika. Da strokovna komisija izhaja iz sfere naročnika je nedvoumno razvidno tudi iz Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list Republike Slovenije, številka 32/2004 in 87/2004), ki določa, da naročnik lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za izvedbo posameznih nalog v izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Navedeno notranje razmerje pri naročniku pa nasproti tretjim osebam nima upoštevnega vpliva.

    Državna revizijska komisija ob zapisanem še ugotavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da je navedena določba Natečajnega gradiva nezakonita oziroma kolikor meni, da so bila v Natečajnem gradivu kršena določila ZJN-1 ali Pravilnika o javnih natečajih, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred prejemom odločitve o oddaji javnega naročila ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo namreč po prejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča.

    Drugi vlagatelj v II. Točki svojega zahtevka za revizijo nadalje navaja, da bi moral biti drugi vlagatelj, skladno z določbo 4.4.3 Natečajnega gradiva, pozvan, da v roku štirih dni predloži "ustrezno" izjavo banke o izdaji bančne garancije, kar pa se v konkretnem primeru po njegovem ni zgodilo. Pod navedeno določbo natečajnih pogojev je namreč potrebno, po mnenju drugega vlagatelja, subsumirati tako tisto dejansko situacijo, ko natečajnik sploh ni predložil dokazil v danem roku, kakor tudi tisto, po kateri je to sicer storil pravočasno, glede na razpisne pogoje, pa neustrezno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da določba 4.4.3 Natečajnih pogojev v spornem delu določa sledeče: "Natečajnike, ki ne bodo pravočasno dostavili dokazil, bo razpisovalec ponovno pozval, naj dostavijo dokazila v dodatnem roku. Če v 4 dneh po prejemu ponovnega poziva, natečajniki dokazil ne bodo dostavili, ne bodo upravičeni do nagradeâ??". Državna revizijska komisija ob izpostavljenih navedbah drugega vlagatelja ugotavlja, da se določbe, na katere se sklicuje drugi vlagatelj, uporabljajo le za primer, ko natečajniki ne bodo pravočasno dostavili dokazil, ne pa na primere, ko bodo natečajniki dostavili dokazila, ta dokazila pa ne bodo ustrezna. Natečajni pogoji torej jasno določajo ponovni poziv razpisovalca le za natečajnike, ki ne bodo pravočasno dostavili dokazil, ne pa tudi tiste (med katere spada tudi drugi vlagatelj), ki bodo predložili dokazila, vendar pa ta, glede na razpisne pogoje, ne bodo ustrezna. Navedeno priznava v svojem zahtevku za revizijo tudi drugi vlagatelj, ko pravi, da "natečajni pogoji ne normirajo izrecno dejanske situacije, v kateri natečajnik dostavi neustrezna dokazila".

    Tudi v primeru, če bi bilo morda mogoče drugemu vlagatelju pritrditi v njegovem osnovnem pravilu logičnega sklepanja "iz večjega na manjše", pa Državna revizijska komisija poudarja, da je bila določba 4.4.3 Natečajnih pogojev, ki v spornem delu določa, da bo le natečajnike, ki ne bodo pravočasno dostavili dokazil, razpisovalec ponovno pozval, naj dostavijo dokazila, drugemu vlagatelju znana že pred prejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija ob zapisanem ponovno poudarja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da je navedena določba Natečajnega gradiva nezakonita oziroma kolikor meni, da so bila v Natečajnem gradivu kršena določila ZJN-1, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred prejemom odločitve o oddaji javnega naročila ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, namreč postanejo po prejemu odločitve naročnika o oddaji javnega naročila aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča.

    Poleg tega pa Državna revizijska komisija poudarja, da je v svojem sklepu številka 018-75/06-32-902, izdanem dne 23. marca 2006, glede dodatnega 4-dnevnega roka že zavzela stališče, da ta ni relevanten. Iz zadnjega odstavka obrazložitve omenjenega sklepa na strani 4 tako izhaja sledeče: "Ob zapisanem velja še opozoriti - glede na to, da sta prvoizbrani in tretjeizbrani natečajnik naknadno, po izteku tako 10-dnevnega kot dodatnega 4-dnevnega roka (pri čemer slednji ni relevanten, ker po izteku 10-dnevnega roka v nobenem primeru ne bi bilo dovoljeno dopustiti kakršnekoli dopolnitve ali spremembe že predloženih dokumentov), predložila "ustrezni", brezpogojni izjavi bank - na določilo 54. člena ZJN-1, skladno s katerim naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno."

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Prvi vlagatelj v "Zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", številka MD-361-4915/04, z dne 08. maja 2006 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) navaja tudi dejstva in kršitve, ki jih v svojem zahtevku za revizijo ni navajal, s čimer razširja (dopolnjuje) zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na to, da
    - naj bi rok za predložitev dokazil sploh še ne mogel začeti teči, saj naj bi poziva za predložitev dokazil ne poslala upravičena oseba iz 62. člena Pravilnika o javnih natečajih;
    - bi moral razpisnik natečaja, v primeru, da je ugotovil, da izjava banke glede poroštva ne ustreza, v vsakem primeru prvega vlagatelja pozvati, da v roku 4. dni predloži ustrezno izjavo banke oziroma, da lahko natečajnik takšno korigirano izjavo predloži tudi pred tem rokom (brez poziva razpisovalca), ter da je potrebno v primeru, da je ustrezna izjava predložena v navedenih rokih, šteti, da je natečajnik izpolnil razpisne pogoje glede naknadnega preizkusa.

    Navedb prvega vlagatelja, ki jih gre šteti za razširitev (dopolnitev) zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija pri presojanju ne more upoštevati in jih ni upoštevala, saj je glede teh nastopila prekluzija. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (smiselno tako na primer v sklepu številka 018-160/05-34-1185, 018-270/05-31-2055 in 018-2/2006-34-328) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija razširitev (dopolnitev) zahtevka za revizijo (vsebovanega v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo) zavrgla.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer
    - stroške zahteve za revizijo v višini 3000 odvetniških točk;
    - stroške obvestila Uradu v višini 20 odvetniških točk;
    - stroške sestanka s stranko v višini 100 odvetniških točk;
    - stroške poročila stranki v višini 50 odvetniških točk;
    - materialne stroške v višini 3 % po 15. členu Odvetniške tarife v višini 10.461,00 SIT;
    - 20 % davek na dodano vrednost v višini 71.832,20 SIT;
    - stroške takse za revizijo v višini 200.000,00 SIT.

    Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno s 155. členom ZPP prvemu vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z zahtevkom za revizijo:
    - v višini 200.000,00 SIT za vplačano takso za vložitev zahtevka za revizijo,
    - v protivrednosti 1.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (glede na skupno vrednost spornega predmeta), povečano za 20 % davek na dodano vrednost, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 132.000,00 SIT,
    - v višini 2 % od protivrednosti 1000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20 % davek na dodano vrednost, za materialne stroške, skupaj tako v višini 2.640,00 SIT,
    skupaj torej 334.640,00 SIT.

    Naročnik je dolžan plačati prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 334.640,00 SIT. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Drugi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev njegovih stroškov tega revizijskega postopka.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 15. junija 2006

    Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
    članica Državne revizijske komisije



    Vročiti:
    - Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova 3, 1000 Ljubljana
    - ARHĂ" d. o. o., Židovska steza 4, 1000 Ljubljana
    - odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55B, 1001 Ljubljana
    - ATELIER IM d.o.o., Breg 22, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Andrej Rauter, Nazorjeva ulica 12, 1000 Ljubljana
    - Bevk PeroviÄ" arhitekti d. o. o., Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana
    - odvetnik Zoran Korenčan, Nazorjeva 12, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

    Natisni stran