018-181/2006 Zavod za šport Kranj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za varovanje objektov in območja športnega centra Kranj, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Kranj d.d., Bleiweisova c. 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za šport Kranj, Partizanska cesta 37, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.06.2006

odločila:

Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za varovanje objektov in območja športnega centra Kranj.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.12.2005 sprejel sklep, št. JNMV-0028/2005-POG, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Naročnik je na podlagi Povabila k oddaji ponudbe z dne 15.12.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. JNMV-0028/2005 - POG, z dne 10.11.2005 (datum je nepravilen, vlagatelj je dopis prejel dne 14.04.2006), s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje G7 d.o.o., špruha 33, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 25.04.2006 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 05.05.2006, v katerem navaja, da se je naročnik zmotil v datiranju obvestila o oddaji javnega naročila, ker pa je od odpiranja ponudb dne 15.01.2005 minilo tri mesece, pa ponudbe ponudnikov niso bile več veljavne. Iz Povabila k oddaji ponudbe namreč izhaja, da je rok veljavnosti ponudbe 30.03.2006.
Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegovo ponudbo zavrnil iz razloga previsoke cene, saj le-ta ni nepravilna, nesprejemljiva ali neprimerna, s tem pa je naročnik kršil 76. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Naročnik ni niti v Povabilu k oddaji ponudbe, v obvestilu o oddaji javnega naročila ali v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, po kakšnih kriterijih je ocenjeval merili: - najboljši pogoji izvedbe javnega naročila in - najnižja cena, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 6. člena ZJN-1. Naročnik tudi pri nekaterih ponudnikih navaja "čudne" razloge za zavrnitev ponudbe, kot npr. ocena, da ne ustreza naročnikovim zahtevam ali ocena, da so za potrebe premalo fleksibilni, navedeno pa meji na diskriminatornost.
Vlagatelj pripominja, da naročnik verjetno nima sprejetega svojega notranjega akta v skladu s 125. členom ZJN-1, s katerim bi natančneje določil način izvedbe naročila ter način dokazovanja izpolnjevanja pogojev. Ponudniki tudi niso prejeli zapisnika o odpiranju ponudb.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kršil 11. člen ZRPJN, ko se je dne 26.04.2006 odločil za primopredajo poslov in prekinil sodelovanje dne 30.04.2006.
Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi in izvede nov postopek skladno z ZJN-1.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 22.05.2006, obvestil, da bo v skladu z določilom drugega odstavka 16. člena ZRPJN nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 01.06.2006, odstopil dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik verjetno nima sprejetega svojega notranjega akta v skladu s 125. členom ZJN-1, s katerim bi natančneje določil način izvedbe naročila ter način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, poleg tega pa ponudniki tudi niso prejeli zapisnika o odpiranju ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta neutemeljena. Naročnik je Državni revizijski komisiji ob odstopu dokumenacije posredoval Navodila za oddajo javnih naročil male vrednosti z dne 01.10.2004. Iz 11. člena Navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti izhaja, da odpiranje ponudb ni javno, o odpiranju ponudb pa se izdela uradni zaznamek ali zapisnik. Iz Navodil za oddajo javnih naročil male vrednosti tudi ni razvidno, da bi bil naročnik dolžan posredovati zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom, ki so sodelovali v postopku. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik Državni revizijski komisiji tudi odstopil zapisnik o odpiranju ponudb. Ker gre pri oddaji konkretnega javnega naročila za javno naročilo male vrednosti, ki je urejeno z notranjim aktom naročnika, le-ta pa mora upoštevati praviloma (zgolj) temeljna načela javnega naročanja in ne vseh določil ZJN-1, je Državna revizijska komisija predmetni očitek vlagatelja zavrnila.

Glede kršitve suspenzivnosti postopka oddaje javnega naročila, katero vlagatelj naročniku očita, ko se je le-ta dne 26.04.2006 odločil za primopredajo poslov in prekinil sodelovanje dne 30.04.2006, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZRPJN v 11. členu veže obveznost zadržanja postopka oddaje javnega naročila na vložitev zahtevka za revizijo. Ker je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo (šele) dne 05.05.2006, ni mogoče govoriti o kršitvi 11. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija pa takšni navedbi ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila vlagateljevo navedbo, da naročnik ni nikjer navedel, po kakšnih kriterijih je ocenjeval merili najboljši pogoji izvedbe javnega naročila in najnižja cena. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz Povabila k oddaji ponudbe razvidno, da bo naročnik izbral ponudnika, ki izpolnjuje pogoje iz 41. člena ZJN-1 in bo ponudil najboljše pogoje izvedbe javnega naročila male vrednosti in najnižjo ceno. V tej zvezi Državna revizijska komisija opozarja, da v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN v tej fazi postopka ne more (več) presojati navedb o domnevno spornem načinu določitve vsebine meril oz. domnevno spornem načinu njihovega opisa in ovrednotenja, pač pa lahko preveri le pravilnost ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija lahko v fazi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, preveri le, ali je naročnik vnaprej določena merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil tako, kot je bilo to opisano v razpisni dokumentaciji, torej, ali je prejete ponudbe ocenjeval na podlagi vnaprej določenih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, ali je ocenjevanje skladno z vnaprej pripravljeno metodologijo vrednotenja ponudb ter ali so rezultati ocenjevanja v tem smislu objektivni, nearbitrarni ter medsebojno primerljivi.

Kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila, je naročnik ponudbe, ki so jih predložili ponudniki v tem postopku, očitno ocenjeval tudi po merilu "najboljši pogoji izvedbe javnega naročila". Iz zapisnika o odpiranju ponudb, v katerega je Državna revizijska komisija vpogledala, namreč izhaja, da sta dva ponudnika predložila ponudbo z nižjo ponudbeno ceno od izbranega ponudnika, naročnik pa je kot razlog za zavrnitev le-teh navedel, da ocenjuje, da so za potrebe naročnika premalo fleksibilni oz. da ne ustrezajo njegovim zahtevam. Ker ta dva ponudnika v postopku oddaje javnega naročila nista vložila zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija tudi ni preverjala pravilnosti ravnanja naročnika, ko je zavrnil ponudbi teh dveh ponudnikov. Skladno z obravnavano navedbo vlagatelja pa je Državna revizijska komisija morala ugotoviti, ali je naročnik vrednotil ponudbo vlagatelja v skladu z določenimi merili ter načelom nediskriminatornosti.

Ker naročnik pri merilu "najboljši pogoji izvedbe javnega naročila" ni opisal načina vrednotenja ponudb, niti ni določil uteži temu merilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem dopustil razvrščanje ponudb na podlagi subjektivnih preferenc in arbitrarnih kriterijev, katerih naknadna preverljivost in objektivna primerljivost ni mogoča. Ker naročnik ni definiral, kakšna bo metodologija dodeljevanja točk na podlagi ocenjevanja po merilu "najboljši pogoji izvedbe javnega naročila", pri naknadni presoji objektivnosti ocenjevanja ni mogoče najti utemeljenih razlogov, zaradi katerih je naročnik očitno upošteval le določene elemente (na podlagi le-teh je tako npr. zavrnil ponudbi ponudnikov z nižjo ponudbeno ceno od izbranega ponudnika), ki kažejo na boljšo usposobljenost ponudnikov. Na arbitrarno ocenjevanje naročnika kaže tudi dejstvo, da bi si lahko naročnik zaradi nedefinirane metodologije ocenjevanja ponudb v postopku vrednotenja izbral katerekoli elemente primerjanja ponudb in jih na ta način prilagajal posameznim ponudnikom, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Ob odsotnosti določitve strukturiranja spornega merila na način, ki bi omogočal objektivno primerljivost ponudb, bi lahko naročnik ponudbo vlagatelja, ne glede na to, da je vsebovala višjo ponudbeno ceno od izbranega ponudnika, spoznal za ugodnejšo od ponudbe izbranega ponudnika, prav tako kot je ponudbi ponudnikov, ki sta vsebovali nižjo ponudbeno ceno od izbranega ponudnika, zavrnil.

Načelo primerljivosti (ki izhaja iz načela enakopravnosti ponudnikov) pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih merilih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi podatki različnih ponudnikov. Naročnik tako sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna. Dodati velja, da je diferenciacija po ZJN-1 dopuščena in celo zaželena, njene meje pa predstavlja diskriminatornost pogojev oz. meril.

Naročnik je s svojim ravnanjem tako kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela je še zlasti pomembno pri določanju meril, ki morajo biti zainteresiranim ponudnikom poznana vnaprej, hkrati pa morajo imeti ponudniki možnost, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila, še zlasti postopek vrednotenja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe, kar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bilo zagotovljeno.

Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik, zaradi nedefiniranja opisa načina vrednotenja ponudb po merilu "najboljši pogoji izvedbe javnega naročila" (Državna revizijska komisija smiselnosti in zakonitosti postavitve merila kot takega v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN ni presojala), ki ga je naročnik (sicer na nedoločen način) uporabil, pri ocenjevanju ponudb kršil načelo enakopravnosti ponudnikov in tako ni zagotovil nediskriminatornega razvrščanja ponudb v postopku oddaje javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka javnega naročila, je glede na vlagateljev revizijski predlog, skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, v celoti razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pripominja, da niti morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih navedb ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, zato o le-teh ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Naročnik mora v morebitnem ponovljenem postopku oddaje javnega naročila skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN ustrezno upoštevati zakonsko definicijo meril ter napotke, ki jih je v obrazložitvi podala Državna revizijska komisija, predvsem glede določitve meril, pri pripravi razpisne dokumentacije pa naj bo pozoren tudi na tiste vlagateljeve navedbe, ki jih Državna revizijska komisija, zaradi zgoraj navedenih razlogov, ni vsebinsko presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.06.2006

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Zavod za šport Kranj, Partizanska cesta 37, Kranj
- Varnost Kranj d.d., Bleiweisova c. 20, Kranj
- G7 d.o.o., špruha 33, Trzin
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran