018-177/2006 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo zobozdravstvenega materiala in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik Zlatarna Celje d.d., Kersnikova 19, Celje, ki ga zastopa odvetnik Rok Fink, Ljubljanska c. 6, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana, dne 14.6.2006

odločila:

1. Vlagateljeva pritožba, z dne 5.6.2006, se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS št. 24/2005, z dne 11.3.2005, pod številko objave Ob-6551/05.

Vlagatelj je po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila 4.5.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila v izpodbijanem delu oziroma sklopu, in sicer za skupino zlitine 24. sklop, v katerem je kot najugodnejši ponudnik izbran Kemofarmacija d.d.. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik objavil javno naročilo v Uradnem listu, v katerem je bilo izrecno zapisano in zahtevano, da se ponudbe v variantah ne bodo dopuščale. V prvi fazi postopka, ko se je podeljeval status sposobnosti sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, vlagatelj glede na izrecno zahtevo o nesprejemljivosti drugih variant tako ni imel razloga dvomiti v to, da bi kateri koli od drugih ponudnikov morebiti ponudil proizvode, kateri ne ustrezajo zahtevanim proizvodom. Po prejemu obvestila o izbiri pa je predstavnik vlagatelja vpogledal v ostale ponudbe ponudnikov in ugotovil, da je naročnik sprejemal tudi ponudbe tistih ponudnikov, ki so v nasprotju z razpisno dokumentacijo ponujali artikle, ki niso bili izrecno opredeljeni kot predmet ponudbe in tako predstavljajo variante v ponudbi. Na podlagi navedenega vlagatelj meni, da gre v obravnavanem primeru za nične ponudbe in s tem posledično tudi nične odločbe o priznanju sposobnosti ponudnikov, ki so ponudili drugovrstne artikle, kot so bili zahtevani. Po mnenju vlagatelja je očitno, da je naročnik povsem spremenil razpis, s čimer je preferiral samo določene ponudnike, ter s tem spravil vlagatelja v bistveno slabši položaj, saj mu ni bilo nikoli javljeno, da lahko ponudi tudi drugovrstne artikle in ne le tiste, ki jih je zahteval naročnik. Vlagatelj opozarja, da je naročnik zavestno kršil določila ZJN-1, na kar kaže tudi naročnikov odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev, v katerem je naročnik izrecno zapisal, da je imel vlagatelj možnost kontaktiranja s svojimi poslovnimi partnerji. Na omenjen način bi tako lahko vlagatelj po naročnikovih navedbah prišel do podatkov, katere zlitine bodo njegovi poslovni partnerji v svoji prijavi ponudili, kar bi lahko pri vlagatelju povzročilo pomisleke, da kateri od kandidatov ni ponudil tistih zlitin, ki so v javnem naročilu opredeljene. Vlagatelj na podlagi navedenega zaključuje, da izbrani ponudnik ni oddal ustrezne ponudbe, zaradi česar sta tako njegova ponudba kot odločba o priznanju sposobnosti nična. Vlagatelj kot proizvodno podjetje proizvaja večino razpisanih artiklov, zaradi česar je bil vse do vpogleda v razpisno dokumentacijo v drugi fazi postopka v dobri veri, da so vsi ponudniki dentalnih zlitin, ponudili zlitine, katere proizvaja zgolj vlagatelj. Pri tem je logično, da nihče izmed dentalne trgovine, ki so sodelovali in bili izbrani kot sposobni sodelovati, ni mogel ponuditi dentalnih zlitin drugih proizvajalcev, saj so vsi dolgoletni poslovni partnerji vlagatelja. Zato vlagatelj ni imel razloga, da bi se že v prvi fazi postopka pritožil zoper sklep o priznanju sposobnosti dobavitelja, saj ni mogel podvomiti v verodostojnosti ponudb ostalih ponudnikov glede na izrecne zahteve v razpisni dokumentaciji. Pri tem še vlagatelj opozarja, da javni zavodi pri svojem delu uporabljajo zlitine, ki jih glede na sestavo ni možno mešati z zlitinami drugih proizvajalcev, ki jih dentalna trgovina ponuja, zato je naročnik tudi natančno določil zlitine, ki jih bodo javni zavodi potrebovali.

Naročnik je dne 24.5.2006 sprejel sklep št. 502-16/2004-89, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je skladno s 13. členom ZRPJN pri predhodnem preizkusu zahtevka ugotovil, da revizijski zahtevek ni bil vložen pravočasno, saj se le-ta smiselno nanaša na odločitev o priznanju sposobnosti iz 1. faze omejenega postopka, ki je bil datiran z datumom 27.9.2005 in ki ga je vlagatelj prejel 30.9.2005. Naročnik opozarja, da bi moral vlagatelj takoj, ko se je zavedal oz. bi se moral zavedati, da ostali ponudniki brez njegovega sodelovanja navedenih artiklov ne morejo ponuditi, reagirati. S sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti ponudnikom, ki so sodelovali v prijavah za sklop št. 24, bi po mnenju naročnika moralo biti vlagatelju znano, da so vsi prijavitelji, katerim je bila priznana sposobnost v prvi fazi omejenega postopka prijavili druge proizvode in bi se moral glede na okoliščino, da je sam edini proizvajalec v razpisni dokumentaciji omenjenih artiklov o tem pravočasno prepričati in takoj po prejemu odločitve o priznanju sposobnosti vložiti revizijski zahtevek. Pri tem še naročnik opozarja, da je vlagatelj zahtevka prav tako sodeloval tudi pri odpiranju ponudb in je bil takrat za omenjeni sklop seznanjen s ponudbami in cenami ostalih ponudnikov, pa ni pravočasno reagiral tudi po prejemu zapisnika o odpiranju ponudb. Na podlagi navedenega je naročnik na podlagi 5. odstavka 12. člena ZRPJN vlagateljevo zahtevo za revizijo zavrnil, saj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.6.2006 na Državno revizijsko komisijo pravočasno vložil pritožbo, iz katere je mogoče razbrati, da v celoti izpodbija naročnikov sklep z dne 24.5.2006. V nadaljevanju pa vlagatelj ponovno povzema vsebino predhodno vloženega zahtevka z dne 4.5.2006.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz sklepa št. 502-16/2004-89 z dne 24.5.2006 je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, in sicer zato, ker naj bi se vlagateljeve navedbe smiselno nanašale na prvo fazo postopka, zaradi česar naj bi bile prepozne. Državna revizijska komisija je zato v obravnavanem primeru preverila, ali je naročnik s svojim omenjenim ravnanje postopal skladno z 2. odstavkom 13. člena ZRPJN.

Določba 13. člena ZRPJN tako določa, da mora naročnik po prejemu zahtevka najprej opraviti predhoden preizkus zahtevka za revizijo in preveriti, če so izpolnjene vse zahtevane procesne predpostavke. V kolikor je zahtevek vložen prepozno, 2. odstavek 13. člena ZRPJN za takšne primere predvideva zavrženje s sklepom. Rok za vložitev zahtevka je določen v 1. odstavku 12. člena ZRPJN. Pri tem je zahtevek za revizijo pravočasen, če je vložen v roku 10 dni od prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila oz. v primeru zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v roku 10 dni od prejema le-te.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sledila naročnikovim navedbam, da se je vlagateljev zahtevek smiselno nanaša zgolj na prvo fazo postopka. Navedeni ugotovitvi naročnika namreč vlagatelj v vloženi pritožbi ni ugovarjal. Poleg tega pa iz Povabila k oddaji ponudbe (3 stran razpisne dokumentacije II. faze postopka) jasno izhaja, da so morali pozvani kandidati v drugi fazi postopka zgolj predložiti ponudbo za dobavo tistih sklopov blaga (na katere se nanašajo tudi vlagateljevi očitki v zahtevku), za katere jim je bila v prvi fazi postopka že priznana sposobnost oziroma status kandidata, iz česar je razvidno, da so se vlagateljevi očitki nanašali zgolj na prvo fazo postopka. V nadaljevanju Državna revizijska komisija v zvezi s prvo fazo postopka ugotavlja, da je bila ta z izdajo Sklepa o priznanju sposobnosti, št. 502-16/2005-59, z dne 27.9.2005 že zaključena. Omenjeni sklep je bil nato 29.09.2005 vlagatelju poslan (kar je razvidno iz priložene povratnice), dne 30.9.2005 pa mu tudi vročen. Deset dnevni prekluzivni rok, ki ga predvideva 1. odstavek 12. člena ZRPJN za vložitev zahtevka zoper omenjeni sklep, se je v skladu s pravili o računanju rokov iz 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05 in 90/05), susbsidiarno uporabo katerega predvideva 5. odstavek 3 člena ZRPJN, dne 10.10.2005 že iztekel, s čimer je postal sklep o priznanju sposobnosti pravnomočen.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je potrebno zaključiti, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo, ki se nanaša na prvo fazo predmetnega omejenega postopka, nedvomno vložen po poteku prekluzivnega desetdnevnega roka iz 1. odstavka 12. člena ZRPJN in je zato v procesnem smislu vložen prepozno. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je naročnik izpodbijani sklep sprejel zakonito in da je vlagateljeve pritožba zoper naročnikovo odločitev neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj s tožbo ni uspel, je Državna revizijska komisija v obravnavnem primeru smiselno uporabila 3. odstavek 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov tožbe zavrnila.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.6.2006

Jožef Kocuvan
član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- RS Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Rok Fink, Ljubljanska c. 6, p.p. 156, 3001 Celje
- Kemofarmacija d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana
- RS Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran