018-180/2006 Upravna enota Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za pisarniški material in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.d., Slovenska 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UPRAVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC, Meškova 21, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.06.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-2/2006-13, z dne 12.4.2006.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.3.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za pisarniški material. S Povabilom k oddaji ponudbe, št. 430-2/2006-5, z dne 8.3.2006 (v nadaljevanju: Povabilo), je naročnik povabil k oddaji ponudbe štiri potencialne ponudnike.

Naročnik je dne 12.4.2006 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-2/2006-13, s katerim je vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal družbi AVID, d.o.o., Ronkova 4, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.4.2006, naročnika prosil za obrazložitev obvestila o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti, saj po mnenju vlagatelja iz obvestila ni bilo razvidno, kakšna so bila merila za izbor in kakšne so bile vrednosti glede na ta merila. Naročnik je vlagatelju odgovor poslal dne 24.4.2006.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 4. 5. 2006, v katerem navaja, da naročnik v Povabilu, v nasprotju s 50. in 51. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ni objavil meril, po katerih je dejansko izbral ponudbo. Vlagatelj pojasnjuje, da je iz razpisne dokumentacije naročnika razvidno, da bo naročnik kot merilo upošteval le najnižjo ceno ponudnikov, upoštevaje povprečno vsoto vseh artiklov. Po vlagateljevem mnenju je glede na postavljeno merilo mogoče primerjati le končne zneske ponudb oziroma seštevek cen posameznih v ponudbi zajetih artiklov, to pa le ob upoštevanju popolnih ponudb, torej tistih, v katerih bi ponudniki ponudili vse artikle iz seznama, ki je del razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi dvomi, da so vsi ponudniki imeli v svojih ponudbah vključene vse z EAN kodo točno določene artikle, ampak so verjetno ponudili podobne artikle. S tem, ko je naročnik pred izbiro izločil tiste artikle, pri katerih so bile cene posameznih ponudnikov neprimerljive, nato pa upošteval preostale artikle in izbral ponudnika, ki je v seštevku preostalih cen imel najnižjo ceno, je po mnenju vlagatelja kršil določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1 in uporabil prirejeno, neobjavljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe namesto v Povabilu navedenega merila najnižje cene. Vlagatelj nadalje ugotavlja, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni podal razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, niti ni navedel prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja, s čimer je kršil drugi odstavek 78. člen ZJN-1. Ker merila za ocenjevanje ponudb v predmetnem postopku javnega naročila niso bila vnaprej objavljena, poleg tega pa so nejasna in neopredeljena, ter uporabljena v nasprotju z ZJN-1, vlagatelj predlaga naročniku, da zahtevi za revizijo ugodi in v celoti razveljavi izpodbijani postopek javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 23. 4. 2006, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da je v izogib prejema neprimerljivih ponudb ponudnikov k Povabilu predložil seznam artiklov z označenimi EAN kodami in kot merilo za izbor določil najnižjo ceno v seštevku cen vseh artiklov s seznama. Po prejemu in pregledu ponudb je naročnik preveril cene pri posameznih artiklih in ugotovil, da nekateri ponudniki niso navedli cen za vse artikle iz seznama, pri nekaterih pa so bile cene neprimerljive, kot npr. cena za kos ali cena za paket. Naročnik meni, da bi, v kolikor bi upošteval samo končni znesek iz posamezne ponudbe, s tem spravil ponudnike v neenakopraven položaj. Ker je prišlo do odstopanj v cenah artiklov pri vseh štirih ponudnikih, vendar ne pri istih artiklih, je naročnik izločil tiste artikle (27 od skupno 182), pri katerih so bile navedene pomanjkljivosti. Naročnik je pri vseh ponudnikih izločil iste artikle, ne pa različnih, in s tem omogočil enakopraven položaj vseh ponudnikov. Naročnik še pravi, da je po tako dobljeni vsoti cen upoštevanih artiklov kriterij za izbor, to je kriterij najnižje cene v seštevku, ostal nespremenjen in brez upoštevanja drugih meril in pogojev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili opredeljeni.

Po prejemu vlagateljeve izjave o nadaljevanju postopka za revizijo, z dne 29.6.2006, je naročnik z dopisom, z dne 31. 5. 2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da je vlagatelj v izjavi o nadaljevanju postopka odločanja o zahtevku za revizijo, z dne 29.6.2006, napačno zapisal mesec datuma izjave, saj je namesto meseca maja (5.) zapisal številko za mesec junij (6.). Iz žiga naročnika na izjavi je razvidno, da je slednji izjavo prejel 30. 5. 2006. Iz tega izhaja, da je vlagatelj v izjavi pri navedbi datuma napravil očitno pomoto pri številki in je namesto 5. zapisal 6. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno pri izjavi o nadaljevanju postopka za revizijo, z dne 29. 6. 2005, za pravilen datum upoštevati datum 29. 5. 2006 in posledično izjavo šteti za pravočasno vloženo sporočilo vlagatelja o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v skladu z določilom prvega odstavka 17. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da naročnik merila, kot ga je opredelil v Povabilu, ni uporabil v postopku ocenjevanja ponudb, ter s tem kršil določilo četrtega odstavka 50. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija poudarja, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti. Določilo prvega odstavka 125. člena ZJN-1 predpisuje, da naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela ZJN-1. Državna revizijska komisija kot pomembno izpostavlja, da za postopke oddaje javnega naročila male vrednosti veljajo pravila, kot jih je določil naročnik s svojim notranjim aktom, določila ZJN-1 pa le v tistem delu, kjer so opredeljena temeljna načela javnega naročanja.

Naročnik je v svojem notranjem aktu, Navodilu za oddajo javnih naročil male vrednosti, sprejetim dne 5.10.2004 (v nadaljevanju: Navodilo), v 12. členu določil: " Po poteku roka, določenega za oddajo ponudb, naročnik preveri, če prispele ponudbe ustrezajo vsem pogojem in oceni ponudbe v skladu z vnaprej določenimi merili." Nadalje naročnik v 15. členu Navodila določa: "Naročnik praviloma uporablja za oceno ponudb merilo najnižje cene. Če naročnik kot merilo uporabi ekonomsko najugodnejšo ponudbo, mora v razpisni dokumentaciji merila, ki jih bo uporabil, navesti, opisati in ovrednotiti po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega." V Povabilu je naročnik določil: "Naročnik bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu (upoštevaje povprečno vsoto vseh artiklov), ob izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije."
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti je naročnik uporabil merilo najnižje cene ter določil, da bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo ponudil najnižjo ceno po predračunu. Pri tem je merilo najnižje cene opredelil tako, da je določil število artiklov, ki so predmet javnega naročila in določil, da se najnižja cena nanaša na povprečno vsoto vseh artiklov, označenih z EAN kodami. Naročnik je torej v skladu z 15. členom Navodila uporabil merilo najnižje cene in ga tudi opisal tako, da je bil jasen tudi način njegove uporabe. Po pregledu ponudb štirih ponudnikov in ob primerjavi cen po posameznih artiklih je naročnik ugotovil bodisi neprimerljivost cen med ponudniki pri nekaterih artiklih oziroma, da nekateri ponudniki niso navedli cen za vse artikle. Zato je artikle, kjer je ugotovil prej navedene pomanjkljivosti, izločil iz primerjave ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb merilo najnižje cene uporabil drugače, kot je bilo določeno v Povabilu. Kot že prej navedeno, je naročnik v povabilu določil, da bo ocenjevanje potekalo "upoštevaje povprečno vsoto vseh artiklov". Naročnik je ravnal v nasprotju z vnaprej postavljenim merilom najnižje cene, saj bi ob upoštevanju le-tega moral oceniti prispele ponudbe tako, da bi upošteval poprečno vsoto vseh artiklov. Dejstvo, da so cene neprimerljive, ne opraviči dejstva, da je naročnik ravnal v nasprotju s postavljenim merilom in ga v fazi ocenjevanja ponudb prikrojil tako, da je po lastni presoji izločil nekatere artikle (za katere je menil, da so neprimerljivi) in merilo najnižje cene spremenil tako, da je upošteval povprečno vsoto le primerljivih artiklov. Iz Povabila tudi ni razvidno, da bi naročnik možnost izločitve neprimerljivih artiklov predvidel in s tem opravičil svoje ravnanje v fazi ocenjevanja ponudb. S tem, ko je na podlagi samovoljne ocene o neprimerljivosti cen posameznih artiklov med ponudniki, le-te izločil iz nadaljnjega ocenjevanja, je omogočil subjektivno in arbitrarno ocenjevanje ponudb. Upoštevajoč zapisano Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb ravnal v nasprotju z 12. členom Navodila, saj je ponudbe ocenil v nasprotju z vnaprej določenim merilom.

Ob opisanem Državna revizijska komisija dodaja, da bi naročnik, v kolikor je opazil, da so cene zaradi velikih odstopanj neprimerljive, kot npr. pri artiklu 170: Toner Lexmark Optra T, kjer je eden od ponudnik ponudil ceno 64.405,49 SIT, drugi pa 1.260,00 SIT, lahko pozval ponudnike na pojasnilo te cene. To možnost naročniku dopušča tudi Navodilo, ki v četrtem odstavku 13. člena določa: "Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva tudi dodatna pojasnila ponudb, če iz ponudbene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, ali so ponudniki sposobni izvesti javno naročilo." Tako nizko ceno pri posameznem ponudniku je mogoče razumeti tudi kot dvom o tem, ali je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo. Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel naročnik možnost s povabilom k dodatnemu pojasnilu ta dvom odpraviti.

Vsled navedenega je Državna revizijska komisija obravnavani revizijski navedbi sledila kot utemeljeni.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljevo navedbo o tem, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni podal razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, niti ni navedel prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja.

Iz vpogleda v dodatno obrazložitev, z dne 24.4.2006, je mogoče ugotoviti, da je naročnik navedel: "Upravni organ je pred izbiro izločil tiste artikle, pri katerih so cene pri posameznih ponudnikih bile primerljive. Vse ostale cene artiklov je upošteval in izbral ponudnika, ki je v seštevku teh cen imel najnižjo ceno." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpolnil svojo obveznost podaje dodatne obrazložitve in vlagatelju primerno razložil, kateri razlogi so botrovali njegovi odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika in zavrnitvi vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija tej vlagateljevi navedbi ni sledila, zato jo je zavrnila kot neutemeljeno.

Glede na zgoraj navedeno izhaja, da naročnik merila najnižje cene ni uporabil na način, kot ga je zapisal v Povabilo, zato je Državna revizijska komisija ugodila revizijskemu zahtevku vlagatelja in odločila, da se Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-2/2006-13, z dne 12.4.2006 razveljavi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09.06.2006

Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.d., Slovenska 29, Ljubljana
- UPRAVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC, Meškova 21, Slovenj Gradec
- AVID, d.o.o., Ronkova 4, Slovenj Gradec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran