018-174/2006 Pošta Slovenije d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitve "revizija poslovanja Pošte Slovenije d.o.o.", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila odvetnica Klavdija Erjavec, Slomškova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.06.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 31/06, z dne 24.03.2006, pod številko objave Ob- 8379/06, v delu, kjer je določen rok za oddajo ponudb.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od dneva prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.03.2006 sprejel sklep št. 6/35-1940/1/06 o začetku postopka oddaje javnega naročila za opravljanje storitve "revizija poslovanja Pošte Slovenije d.o.o.". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 31/06, z dne 24.03.2006, pod številko objave Ob- 8379/06.

Vlagatelj je še pred potekom roka za oddajo ponudb zahteval revizijo postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo, z dne 14.04.2006, vlagatelj uvodoma navaja, da je naročnik v obravnavanem primeru uporabil postopek s pogajanji, izbira slednjega pa po njegovem mnenju pomeni diskriminacijo določenih ponudnikov. Vlagatelj ugotavlja, da je bila prva objava predmetnega javnega naročila objavljena v Uradnem listu RS, št. 112-113, z dne 16.12.2005, pod št. objave Ob-35053/05. Naročnik je v takratni razpisni dokumentaciji zahteval, da mora imeti ponudnik najmanj 10 zaposlenih, od tega 2 pooblaščena revizorja in najmanj 4 revizorje. Ker naročnik v takratnem postopku ni dobil nobene pravilne, primerne ali sprejemljive ponudbe, je v Uradnem listu št. 31, z dne 24.03.2006, pod številko objave Ob-8379/06 objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila. V objavi slednjega, navaja vlagatelj, je naročnik kot pogoj za priznanje sposobnosti navedel, da mora imeti ponudnik najmanj 6 zaposlenih v rednem delovnem razmerju, od teh najmanj 1 pooblaščenega revizorja in najmanj 2 revizorja. Iz tega razloga, ugotavlja vlagatelj, je naročnik neupravičeno diskriminiral tiste ponudnike, ki zaposlujejo med 6 in 10 zaposlenih, saj slednji niso mogli sodelovati v (predhodnem) odprtem postopku. Po vlagateljevemu mnenju je potrebno postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljaviti, saj diskriminira vse ponudnike, ki zaposlujejo manj kot 10 zaposlenih.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, ugotavlja vlagatelj, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila potrebno upoštevati "Načrt javnih naročil Pošte Slovenije d.o.o. za leto 2006" (v nadaljevanju: Načrt). Vlagatelj navaja, da se predmetno javno naročilo nanaša na revizijo poslovanja naročnika pred letom 2006, zato bi lahko imel Načrt vpliv le v primeru retroaktivnosti. Vlagatelj še navaja, da Načrta ni uspel pridobiti, zato mu vsebina dokumenta ostaja neznana. Pogoj za sodelovanje v postopku je predložitev izpolnjenega in podpisanega vzorca "Izjava o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije", del katere je tudi Načrt, kar bi pomenilo, da ponudnik prevzema obveznosti, vsebina katerih mu je neznana, to pa nasprotuje načelu poštenosti oziroma pravičnosti obligacijskih razmerij. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika, kje je mogoče dobiti Načrt odgovoril, da slednji zavezuje le njega, pri tem pa ni navedel, kje ga je mogoče pridobiti.
Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kot edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika navedel najnižjo ceno, pri tem pa ni navedel, kolikšno število pogodb bo moral izbrani ponudnik pregledati oziroma to določa le na nekaterih mestih. Po oceni vlagatelja zaradi nedoločene kvantitativne specifikacije predmeta javnega naročila naročnik ne more pridobiti primerljivih ponudb. Vlagatelj predmetni očitek v nadaljevanju ponazarja s praktičnim primerom (ponudnik A bo pregledal 100 dokumentov za ceno 1000, ponudnik B pa 50 dokumentov za ceno 500; poročilo ponudnika A je bistveno bolj verodostojno, kljub temu pa bo izbran ponudnik B, ki je ponudil nižjo ceno) in zatrjuje, da bi bilo kakršnokoli navajanje cene s strani ponudnikov, zgolj pavšalno.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik določil prekratek rok za predložitev ponudb, saj naj bi od dneva pošiljanja zahteve za objavo v Uradnem listu do roka za predložitev ponudb preteklo komaj 29 dni, kar nasprotuje določilu 60. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj citira 64.b člen in ugotavlja, da naročnik ni upošteval druge alineje, ki določa, da morajo imeti ponudniki, tudi v primeru skrajšanega roka pri pripravi ponudbe ustrezen čas ta pripravo pravilne ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da bo moral izbrani ponudnik opraviti revizijo poslovanja za obdobje štirih let, kar pomeni, da morajo imeti ponudniki pri pripravi ponudbe oziroma prijave ustrezen čas za pripravo pravilnih ponudb. Vlagatelj se v zvezi s slednjim sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-73/2006-33-891.
Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na možnost oddaje skupne ponudbe nejasna in da je naročnik šele v odgovoru na postavljeno vprašanje enega izmed ponudnikov navedel, katere izmed pogojev morajo izpolnjevati ponudniki v primeru oddaje skupne ponudbe. Ker pa je naročnik navedeni odgovor podal le 4 dni pred potekom roka za oddajo ponudb, ugotavlja vlagatelj, je ravnal v nasprotju z ZJN-1.

Vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj priglaša stroške v višini 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, materialne stroške v višini 2%, povečano za 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 18.04.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju je vlagatelj dne 24.04.2006 vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-143/06-34-1290, z dne 05.05.2006, ugodila, razveljavila izpodbijani sklep ter napotila naročnika, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 6/35-1940/7-06, z dne 17.05.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik najprej ugotavlja, da je izbral postopek s pogajanji v skladu s prvo točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, ker v prvotno izvedenem odprtem postopku ni prejel nobene sprejemljive ponudbe, vsebina razpisne dokumentacije pa se ni bistveno spremenila. Naročnik je k pogajanjem povabil vse ponudnike, ki so zahtevali razpisno dokumentacijo v predhodnem, odprtem postopku, prav tako je javni razpis objavil tako v Uradnem listu RS kot tudi na svoji spletni strani.
Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na Načrt naročnik navaja, da je slednji, skladno s 15. členom ZJN-1, predpostavka za začetek postopka oddaje javnega naročila, saj lahko naročnik izvede postopek le v primeru, če je javno naročilo predvideno v letnem načrtu javnih naročil in so v finančnem načrtu predvidena tudi sredstva. Naročnik še navaja, da predmetni dokument zavezuje samo njega in ne tudi ponudnikov.
Naročnik nadalje zatrjuje, da sta obseg in predmet javnega naročila v razpisni dokumentaciji ustrezno opisana in specificirana, pri čemer navaja, da je namen predmetnega javnega naročila pridobiti mnenje revizorja o pravilnosti poslovanja v obdobju od 2000 do 2004 in o izsledkih poročati njegovemu nadzornem svetu. Naročnik zatrjuje, da so revizorji pri svojem delu neodvisni in morajo upoštevati pravila revidiranja (zlasti Mednarodne standarde revidiranja), ki med drugim določajo, da se revizija lahko opravlja na osnovi vzorčenja. Naročnik zatrjuje, da revizorjem ne more in ne sme določati obsega pregleda dokumentov, ker si ga morajo slednji opredeliti sami.
Naročnik še navaja, da so informacije o poslovanju njegove družbe razkrite tudi v letnih poročilih ter so na razpolago širši javnosti, na naročnikovem spletnem portalu pa so ravno tako objavljena letna poročila od leta 2000 do leta 2004, kar je obdobje, ki je predmet pregleda. Podatke pa je mogoče, še zagotavlja naročnik, dobiti tudi pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki vodi javno evidenco letnih poročil slovenskih družb in samostojnih podjetnikov.
Naročnik nadalje navaja, da je pri določitvi roka za oddajo ponudb upošteval vse zakonske omejitve, in sicer tako 61. člen kot tudi 64. b člen ZJN-1.
Naročnik še ugotavlja, da je v 6. točki razpisne dokumentacije jasno opredelil ugotavljanje sposobnosti ponudnikov. Na odgovoru na vprašanje, enega izmed potencialnih ponudnikov (slednji ga je podal peti dan pred potekom roka za oddajo ponudb) pa je navedeno še enkrat pojasnil vsem ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.05.2006 obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 29.05.2006 Državni revizijski komisiji odstopil v odločanje zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz 2. točke zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da se vlagateljevi očitki nanašajo na razpisno dokumentacijo, ki jo je naročnik pripravil (že) v predhodno pravnomočno zaključenem odprtem postopku za opravljanje storitve "revizija poslovanja Pošte Slovenije d.o.o.". Vlagatelj namreč v zvezi s tem očita naročniku, da je bil eden izmed pogojev - to je kadrovski pogoj, ki ga je naročnik določil v smislu 42. a člena ZJN-1 diskriminatoren, ker naj bi bil določen nerazumno visoko oziroma naj bi izločal vse ponudnike, ki zaposlujejo od 6 do 10 oseb (oziroma tiste ponudnike, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb). Ker gre pri omenjenem razpisu za samostojen, od tokrat obravnavanega postopka oddaje javnega naročila ločen ter že pravnomočno zaključen razpisni postopek (ki je bil pravnomočno končan dne 20.02.2006 - tega dne je namreč potekel 10-dnevni prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper naročnikovo odločitev o tem, da javnega naročila ne bo oddal v izvedbo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tem revizijskem postopku (celo če bi bile vlagateljeve navedbe v tej smeri utemeljene) ni več mogoče razsojati o vlagateljevih očitkih o tem, da je bila takratna razpisna dokumentacija diskriminatorna. Državna revizijska komisija ocenjuje, da takšno sklicevanje vlagatelja na že pravnomočno končani postopek oddaje javnega naročila v tem postopku ne more biti merodajno, saj se v obravnavanem postopku lahko presojajo izključno tista dejstva in okoliščine, ki so vezana na predmetno javno naročilo, ne pa tudi dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz prejšnjih pravnomočno končanih postopkov oddaje javnega naročila, in sicer ne glede na to, če sta tako predmet kot tudi naročnik v obeh razpisih identična.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je sporni Načrt (3. točka zahtevka za revizijo), ki ga je naročnik sprejel na podlagi 15. člena ZJN-1, podlaga za prehod iz predrazpisne v razpisno fazo ter za začetek postopka oddaje javnega naročila, da slednji zavezuje le naročnika in je notranji akt naročnika.
Sporni dokument je bil sprejet v skladu s 15. členom ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da naročnik lahko prične s postopkom oddaje tega naročila, ko so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer: "Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto."
Ob upoštevanju zgoraj navedenega je torej logično, da načrt ne zavezuje ponudnikov, takšna zahteva pa tudi sicer ne izhaja iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija dopušča možnost, da je do obravnavanega nerazumevanja razpisne dokumentacije lahko prišlo iz razloga, ker je naročnik med zakone in podzakonske predpise (ki jih je navedel v 2. točki razpisne dokumentacije) vključil tudi Načrt, vendar pa je pri tem potrebno zlasti upoštevati, da je naročnik v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije vse ponudnike jasno seznanil s funkcijo predmetnega dokumenta (v zvezi s tem je naročnik zapisal, da je dokument "naveden kot podlaga, ki jo mora upoštevati naročnik" in da je "pogoj za začetek postopka oddaje javnega naročila pri naročniku").

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na opredelitev predmeta javnega naročila (4. točka zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni podal nobenih prepričljivih argumentov, ki bi narekovali potrebo po tovrstni spremembi opisa predmeta javnega naročila.
Pregled razpisne dokumentacije pokaže, da je naročnik opis predmeta obravnavanega javnega naročila navedel v treh točkah 10. točke razpisne dokumentacije - Opis naročila (Finančni del revizije poslovanja, Poslovni del revizije poslovanja in Pravni del revizije poslovanja) in v okviru slednjih navedel nadaljnjih 7 podtočk in 38 alinej. Hkrati je naročnik, na podlagi postavljenih vprašanj v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije predmet obravnavanega javnega naročila opisal še podrobneje (bodisi opisno bodisi z numerično ponazoritvijo, in sicer v 11. točkah dokumenta "Vprašanja zainteresiranih ponudnikov in odgovori naročnika na javni razpis").
Vlagatelj sicer navaja, da je predmet "po obsegu delno določljiv šele po tem, ko so nekateri ponudniki postavili vprašanja, ki se nanašajo na obseg javnega naročila", vendar pa v ničemer ne definira zakaj in predvsem kje je razpisna dokumentacija v spornem delu še nejasna (katere pogodbe zajema njegovo nerazumevanje, kateri dokumenti numerično niso dovolj jasno navedeni, na kakšen način in v katerem delu bi moral naročnik predmet obravnavanega javnega naročila opisati še bolj podrobno...).
Takšnih zgolj pavšalnih očitkov pa Državna revizijska komisija ni mogla preveriti oziroma se ni mogla spustiti v njihovo meritorno obravnavo. Državna revizijska komisija poudarja, da je pri presoji predmetnega očitka, skladno s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP ) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevala pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, v skladu s katerim mora vlagatelj zatrjevati dejstva iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je takšna dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namreč namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato mora vsebovati jasne trditve o domnevnih kršitvah naročnika. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno ugotoviti, katerim domnevnim kršitvam oporeka vlagatelj oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, pa v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti.

V zvezi z opisom predmeta vlagatelj tudi zatrjuje, da bi moral naročnik (ob upoštevanju edinega merila - najnižje cene) določiti obseg revizorjevega pregleda.
Kot pravilno zatrjuje naročnik poteka revidiranje, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št 11/2001; v nadaljevanju ZRev-1), v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja (v nadaljevanju: MSR), ki jih pri Mednarodnem združenju računovodij sprejema Mednarodni odbor za pravila revidiranja (2. člen ZRev-1). Iz MSR izhaja, da je namen revizije računovodskih izkazov omogočiti revizorju izraziti mnenje, ali so računovodski izrazi v vseh bistvenih pogledih pripravljeni v skladu z opredeljenim okvirom računovodskega poročanja (2. točka MSR 200). Namen revizijskih postopkov, opravljenih v skladu z MSR je dati sprejemljivo zagotovilo, da so računovodski izrazi kot celota brez bistveno napačnih navedb. Sprejemljivo zagotovilo je pojem, ki se nanaša na zbiranje potrebnih revizijskih dokazov za revizorjev sklep, da v računovodskih izkazih kot celoti ni bistveno napačnih navedb (8. točka MSR 200). Postopke, ki so potrebni pri izvajanju revizije v skladu z MSR določi revizor ob upoštevanju zahtev MSR, ustreznih strokovnih organov, zakonov in drugih predpisov (7. točka MSR 200). Iz 22. točke MSR izhaja, da pri načrtovanju revizijskih postopkov revizor določi ustrezne načine izbiranja postavk za preizkušanje, pri čemer ima tri možnosti, in sicer bodisi, da izbere vse postavke bodisi, da izbere posamezne postavke ali pa ga določi s pomočjo revizorskega vzorčenja. Na velikost vzorca vpliva raven tveganja pri vzorčenju, ki jo je revizor pripravljen sprejeti. Čim manjše tveganje je revizor pripravljen sprejeti, tem večji mora biti vzorec (40. točka MSR 530). Velikost vzorca je mogoče določiti z uporabo statistično zasnovanega vzorca ali po strokovni presoji, ki nepristransko upošteva okoliščine (41. točka MSR 530).
Ker je, kot izhaja iz zgoraj predstavljenih določb, mogoče nedvomno ugotoviti, da o načinu, vrsti in obsegu revizijskih postopkov odloča revizor sam, je Državna revizijska komisija predmetni očitek zavrnila.

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na določitev roka za oddajo ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da le-tega določa 61. člen ZJN-1 (in ne 60. člen, kot zatrjuje vlagatelj - slednji namreč ureja skrajšani rok za oddajo ponudb v odprtem postopku) in da mora biti daljši od 37 dni, vendar le v primeru, če vrednost javnega naročila zahteva od naročnika, da objavi oddajo javnaga naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Če vrednost javnega naročila ne zahteva objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (temveč le v Uradnem listu RS) pa mora biti rok, ki se ga v tem primeru določi z uporabo 64.b člena ZJN-1, daljši od polovice roka, ki je določen v 61. členu, kar pomeni, da mora biti določen v dolžini 19 dni. Izračun teka spornega roka pokaže, da je (bi) med dnem, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa na Uradni list RS ter zadnjim dnem za oddajo ponudb preteklo 29 dni (kar med strankama v tem postopku ni sporno). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju (in ob hkratnem upoštevanju, da naročnik predmetnega javnega naročila v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni bil dolžan objaviti) je potrebno ugotoviti, da je bilo ponudnikom od dne pričetka teka roka za oddajo ponudb do dne njegovega izteka na voljo celo več dni, kot jih zahteva 64. b člen ZJN-1.

Pač pa je utemeljen vlagateljev očitek, ki ga je navedel pod točko 6 zahtevka za revizijo. Kot namreč pravilno opozarja vlagatelj je naročnik le štiri dni pred potekom roka za oddajo ponudb (kar med strankama v tem postopku ni sporno) določil, katere izmed pogojev v primeru skupne ponudbe mora izpolniti vsak izvajalec (skupni ponudnik) posamično in katere izmed njih lahko izpolnijo vsi izvajalci skupaj. Ker je naročnik s predmetnim pojasnilom (in drugimi pojasnili, s katerimi je v kar enajstih točkah še podrobneje definiral predmet obravnavanega javnega naročila) dopolnil razpisno dokumentacijo (še)le štiri dni pred rokom, določenim za predložitev ponudb, bi moral ravnati v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1 ter glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni sledila predlogu vlagatelja, da se razpisni postopek v celoti razveljavi, saj je namen sankcije, to je odprava ugotovljenih nepravilnosti v postopku, v obravnavanem primeru mogoče doseči že z razveljavitvijo javnega razpisa v tistem delu, kot to zahteva ugotovljena kršitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo revizijskega zahtevka,
- v višini 2% od prej navedene vrednosti, za materialne stroške,
- v višini 100.000,00 SIT, za takso za zahtevek.

Ker je z zahtevkom za revizijo delno uspel, Državna revizijska komisija vlagatelju, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava potrebne stroške, v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, nastale s plačilom takse za revizijski postopek.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava na podlagi Odvetniške tarife priglašenih stroškov sestave revizijskega zahtevka ter materialnih stroškov, saj vlagatelj v predmetnem postopku ni izkazal zastopanja po osebi, upravičeni do izplačila nagrade za zastopanje.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Naročnik mora v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila rok za oddajo ponudb v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZJN-1 ustrezno podaljšati. V skladu z načelom enakopravnosti mora naročnik vsem zainteresiranim ponudnikom v tem primeru hkrati omogočiti, da do roka, določenega za oddajo ponudb, vložijo novo ponudbo, ali pa svojo morebiti že predloženo ponudbo umaknejo ali spremenijo. O spremembi roka za predložitev ponudb mora naročnik, skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1, pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 06.06.2006

Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Klavdija Erjavec, Slomškova ul. 2, Ljubljana
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran