018-125/2006 MNZ

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Vesne Cukrov kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR), mobilnih in ročnih termovizij ter baterij za ročne termovizije in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba Digitech, d. o. o., Stegne 7, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 5. 2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o izbiri ponudnika za sklop 1, kot je vsebovana v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 2. 2006.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 557.676 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je 17. 6. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila, št. 1714-03-430-100/2005/5, za dobavo sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR), mobilnih in ročnih termovizij ter baterij za ročne termovizije, 21. 7. 2005 in 26. 8. 2005 pa še spremembo slednjega sklepa, št. 1714-03-430-100/2005/13 oziroma 1714-03-430-100/2005/21. Naročnik je javno naročilo razdelil v dva sklopa.

Naročnik je objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 60/2005, z dne 24. 6. 2005, pod številko objave Ob-17712/05, ter popravka v Uradnem listu RS, št. 69/2005, z dne 22. 7. 2005, pod številko objave Ob-20706/05, in Uradnem listu RS, št. 81/2005, z dne 2. 9. 2005, pod številko objave Ob-23416/05. Naročnik je objavil javni razpis tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in sicer pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, 2005/S 120-118354, z dne 24. 6. 2005, ter popravka javnega razpisa pod številko obvestila v kazalu Uradnega lista Evropskih skupnosti, 2005/S 139-137095, z dne 21. 7. 2005, in 2005/S 166-164927, z dne 30. 8. 2005.

Naročnik je 12. 9. 2006 javno odprl predložene ponudbe, kar je dokumentiral z zapisnikom, št. 1714-03-430-100/2005. Naročnik je v skladu z 8. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) pred oddajo javnega naročila testiral programsko opremo za sklop 1 (dobava sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR)), in sicer tako, da je vlagateljevo opremo testiral 2. 11. 2005 (zapisnik, št. 430-100/2005/ (17142-01)) oziroma opremo izbranega ponudnika 4. 11. 2005 (zapisnik, št. 430-100/2005/ (17142-01)) v svojih prostorih, nato pa je opremo obeh ponudnikov testiral še na mejnih prehodih Gruškovje (zapisnik, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 8. 11. 2005) in Vrtojba (zapisnik, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006).

Naročnik je 14. 2. 2006 sprejel odločitev o oddaji naročila, št. 430-100/2005/ (17142-01), s katero je odločil, da se naročilo za sklop 1 (dobava sistemov za prepoznavanje registrskih tablic (ANPR)) odda ponudniku Tenzor, d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za sklop 2 (dobava mobilnih in ročnih termovizij ter baterij za ročne termovizije) pa ponudniku DAT-CON, d. o. o., Polzela 136a, 3313 Polzela.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20. 2. 2006, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 (v nadaljevanju: dodatna obrazložitev) in vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom (v nadaljevanju: vpogled). Naročnik je izdal dodatno obrazložitev, št. 430-100/2005/35 (17142-01), z dne 7. 3. 2006, vlagatelju pa je omogočil vpogled 16. 3. 2006, kar je naročnik dokumentiral z zapisnikom, št. 430-100/2005/ (17142-01).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16. 3. 2006, v katerem navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna (v smislu 13. točke 3. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-l)), saj bi morala biti na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1 zavrnjena, s tem pa bi nastopila situacija, ko naročniku ne bi ostala nobena pravilna ponudba. V tem prĂ­meru bi naročnik, pod določenimi pogoji, lahko oddal javno naročilo po postopku s pogajanji v skladu z 20. členom ZJN-l ali pa ponovno začel bodisi z odprtim bodisi z omejenim postopkom oddaje javnega naročila. Vlagatelj tudi trdi, da je njegova ponudba pravilna in bi morala biti kot takšna izbrana.

Vlagatelj navaja, da:
1. je zahtevek za revizijo vložil pravočasno v 10-dnevnem prekluzivnem roku od prejema dodatne obrazložitve, pri tem pa pripominja, da "mu je naročnik šele tik pred iztekom tega roka omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, čeprav se je šele na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom lahko ugotovijo nekatera pravno relevantna dejstva, glede na to, da naročnik na nekatera vprašanja v zahtevi za dodatno obrazložitev sploh ni odgovoril"; vlagatelj tudi navaja, da se zaveda dejstva, da je naročnik dolžan izdati dodatno obrazložitev v skladu z 78. členom ZJN-l, kljub temu pa meni, da bi naročnik lahko odgovoril tudi na zastavljena vprašanja, saj bi to lahko vplivalo na uresničevanje vlagateljeve ustavne pravice pravico do učinkovitega pravnega varstva,
2. je naročnik ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-l in da je izbranemu ponudniku omogočil, da je iz nepravilne ponudbe napravil pravilno ponudbo; vlagatelj navaja, da je pri vpogledu v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom ugotovil, da je naročnik izbranemu ponudniku poslal dopis, št. 430-100/2005/ (1714-03), z dne 5. 10. 2005, v katerem je navedel, da "domneva, da je izbrani ponudnik pri vpisovanju konkretnih podatkov v tekst drugega odstavka 7. člena [pogodbe] pomotoma vpisal sklic 14. člena namesto 13. člena, zaradi česar je v nadaljevanju naročnik prosil za potrditev, da se izbrani ponudnik strinja z vzorcem pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa"; naročnik je 6. 10. 2006 po telefaksu prejel obvestilo izbranega ponudnika, iz katerega nedvomno izhaja, da se vlagatelj strinja, da je v ponudbi prišlo do pomote, zaradi česar v prilogi pošilja popravljeno stran; zaradi navedenega vlagatelj trdi, da je naročnik s takšnim ravnanjem izbranemu ponudniku omogočil nedovoljeno spremembo vzorca pogodbe,
3. je naročnik v dopisu, št. 430-100/2005/ (1714-03), z dne 5. 10. 2005, izbranega ponudnika prosil, za pojasnilo cene, in da je izbrani ponudnik zaprošeno pojasnilo cene naročniku posredoval 6. 10. 2006; vlagatelj navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tisti del pojasnil, v katerem naj bi izbrani ponudnik pojasnil svojo ceno, zaradi česar naročniku očita, da je neupravičeno prikril podatek, ki je pravno relevanten za učinkovito uveljavljanje vlagateljeve ustavne pravice do pravnega varstva,
4. je na vpogledu nesporno ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo na svojih obrazcih in v tem delu tudi spremenil vzorec pogodbe; vlagatelj tudi navaja, da je na vpogledu predstavnik izbranega ponudnika sicer pojasnil, zakaj je prišlo do spremembe v vzorcu pogodbe, vendar ne glede na te razloge vlagatelj trdi, da takšno dejanje v smislu 54. člena ZJN-l ni dopustno, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 4.1. Oblika ponudbe jasno določil svoje zahteve, zato je nedvomno podana kršitev tega člena Navodil ponudnikom, saj je izbrani ponudnik sam pripravljal vzorec pogodbe, ki pa ni identičen naročnikovemu vzorcu iz razpisne dokumentacije,
5. "prav tako na vzorcu pogodbe ni vpisan številka",
6. se ne strinja z naročnikom, da so podatki, ki se nanašajo na tehnično dokumentacijo in ki jih vsebuje ponudba izbranega ponudnika, zaupne narave; vlagatelj meni, da ti podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti v smislu 39. in 40. člena ZJN-l (pravilno: Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 15/2005 âˆ" ZGD-UPB1; v nadaljevanju: ZGD), in trdi, da je naročnik kršil vlagateljevo ustavno pravico do učinkovitega pravnega varstva, saj mu naročnik ni omogočil vpogleda v ta del dokumentacije; zaradi navedenega vlagatelj ni mogel ugotoviti, ali je bila vsa specificirana oprema v ponudbi tudi dejansko uporabljena pri testiranju, vlagatelj pa ni mogel ugotoviti vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko nedvomno vplivala na vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva, zato predlaga, da se v postopku revizije postavi izvedenca, ki bo ugotovil, ali tehnične specifikacije ponujene opreme v ponudbi izbranega ponudnika dejansko ustrezajo testirani opremi; vlagatelj iz previdnosti oporeka skladnosti specifikacije tehnične opreme v ponudbi izbranega ponudnika in testirani opremi; vlagatelj tudi navaja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko mu ni omogočil vpogleda v tehnične specifikacije ponujene opreme izbranega ponudnika, saj celotne specifikacije že same po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, posebej še zato ne, ker je naročnik v Navodilih ponudnikom jasno zapisal, kaj vse morata imeti strojna in programska oprema, te naročnikove zahteve pa je treba obravnavati kot pogoj;
7. "v ponudbi izbranega ponudnika priloženi obrazci, ki so sestavni del ponudbene dokumentacije, tudi niso bili označeni s številkami prilog (npr. PRILOGA št. IX/4), tako kot so označene priloge v razpisu", zato je v nasprotju s točko 4.1. razpisne dokumentacije Oblika ponudbe, v kateri je določeno, da mora biti ponudba podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika, zato bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti,
8. je bil v ponudbi izbranega ponudnika dokument "izjava ponudnika, da nobena od uporabljenih programskih ali strojnĂ­h komponent ne vsebuje kode, ki bi lahko ogrozila delovanje ali povzročĂ­la škodo", z dne 6. 9. 2005, predložen dvakrat, za kar v razpisni dokumentaciji ni najti pravne podlage,
9. na vpogledu v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče zaslediti priloge, št. 11/5 "Program usposabljanja", ki jo je zahteval naročnik, zato ponudba izbranega ponudnika ni pravilna; vlagatelj tudi ugotavlja, da je v ponudbi izbranega ponudnika sicer "nek zapis o usposabljanju, vendar njegova oblika niti vsebina ne ustrezata vsebini obrazca priloga, št. 11/5",
10. je naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da je v nasprotju s 54. členom ZJN-l spremenil svojo ponudbo tako, da jo je dopolnil s programsko opremo, saj je iz razpisne dokumentacije razvidno, da je moral ponudnik svoji ponudbi priložiti kot obvezni sestavni del tudi polno verzijo aplikacije na CD-ju s stalno namestitvijo in deinštalacijo (setup.exe, install.msi, ...),
11. iz navedbe "Pravilnost delovanja namestitve programa: "Setup". Program ne izvede kompletne inštalacije, ampak se program inštalira tako, da je treba skopirati določene datoteke na želeno mesto, drugi del programa pa se inštalira ločeno.", ki izhaja iz zapisnika s prvega testiranja, razvidno, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve iz točke 11 5. podtočka Programska oprema na strani 46 razpisne dokumentacije, kjer je eksplicitno navedeno, da mora "ponudba vključevati polno verzijo aplikacije na CD-ju s standardno namestitvijo in deinštalacijo (setup.exe, install.msi, ...)", poleg tega pa je iz navedbe "testna verzija ne vsebuje Setup namestitvenega programa, prava verzija pa ga bo vsebovala", ki izhaja iz zapisnika s prvega testiranja, razvidno, da je izbrani ponudnik predložil testno in ne pravo verzijo, kar je bila naročnikova zahteva pod točko 11 Programska oprema, podtočka 5,
12. je iz navedbe "licenca se pridobi skupaj z nabavo strojne opreme (GRABBER)", ki izhaja iz zapisnika s prvega testiranja, razvidno, da je to v nasprotju z naročnikovo zahtevo pod točko 11/4 na strani 46, saj je naročnik zahteval, da "programska oprema ne sme biti zaščitena z nobenim strojnim ali programskim zaščitnim mehanizmom in ne sme biti omejena v nobenem pogledu. Posebne pristojbine za odklepanje programske opreme niso dovoljene.",
13. je v zapisniku s prvega testiranja navedeno "Brez znaka "-": Opomba ponudnikov "V razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, kateri znaki so sestavni del tablice, oziroma ali se znaka " " in "-" (presledek in pomišljaj) tretirata kot znaka ali ne. Ponudnikova aplikacija v trenutni obliki (ki je bila predstavljena na testiranju) znakov "-" in " " ne obravnava kot veljaven znak, zato prepoznano tablico v bazo zapiše brez teh znakov. V primeru, da se ta znaka (presledek in/ali minus) zahtevata v zapisu v bazi, se programska oprema ponudnika ustrezno prilagodi." in da kljub pojasnilu izbranega ponudnika, da "v primeru, da se znaka "-" in " " zahtevata v bazi, se programska oprema ponudnika ustrezno prilagodi" na drugem testiranju rezultat poizvedbe ni bil uspešen iz istega razloga (manjkajoč znak "-"), kar je razvidno tudi iz zapisnika z drugega testiranja,
14. iz zapisnika tudi izhaja "12. Ugotovljeno je bilo, da brisanje zapisov v VOIS.MDB z naročnikovo aplikacijo (uporabniški del) ni bilo možno za zapise, ki so bili kreirani s ponudnikovo aplikacijo (strežniški del). Ugotovljeno je bilo, da po zagonu uporabniškega dela, strežniški del preneha zapisovati v VOIS.MDB podatke za kamero, definirano v uporabniškem delu. Zaradi možnosti, da se navedeno zgodi zaradi demo načina, bo ta funkcionalnost ponovno preverjena pri testiranju na mejnem prehodu.", kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo pod točko 10, 11, 12, 13, 14, 15 in 16 na strani 47 razpisne dokumentacije Strežniška aplikacija", saj na testiranju programske opreme ni demo načina, je le testiranje programske opreme, iz navedbe "bilo bi potrebno ponovno testirati povezljivost naročnikove in ponudnikove aplikacije na nivoju hkratnega dostopa do datoteke VOIS.MDB", ki izhaja iz zapisnika s prvega testiranja, pa je razvidno, da sistem izbranega ponudnika ne deluje pravilno,
15. je iz navedbe "rezultat prepoznave se je prenesel na centralni računalnik MNZ, vendar rezultat poizvedbe ni bil uspešen zaradi neusklajenega formata zapisa registrske tablice (manjkajoč znak minus)", ki izhaja iz zapisnika z drugega testiranja, razvidna neustreznost predložene programske opreme,
16. je iz navedbe "sistem začetnih znakov na nekaterih tablicah ni zaznal zaradi neoptimalne postavitve kamere (na zajeti sliki ni vidna celotna registrska tablica)", ki izhaja iz zapisnika z drugega testiranja, razvidno, da je bilo testiranje opreme nepravilno izvedeno oziroma da rezultati testiranja ne ustrezajo zahtevam naročnika zaradi napake na opremi, ki je izbrani ponudnik ni odpravil, čeprav je bil ves čas prisoten,
17. upoštevajoč to, da iz zapisnika s sestanka o testiranju opreme iz sklopa 1, z dne 16. 12. 2005 (pravilno: 14. 12. 2006), izhaja, da so bili "predstavniki ponudnikov posebej opozorjeni, da je treba z njihove strani zagotoviti vso potrebno opremo, ki je potrebna za tehnično izvedljivost testiranja (razen računalnikov, ki ju je zadržal naročnik). Poleg navedenega so bili predstavniki ponudnikov opozorjeni tudi na to, da morajo zanko za proženje izvesti dovolj trdno, da bo zdržala večdnevno testiranje, za kar morajo priskrbeti vso potrebno opremo. Pojasnjeno je tudi bilo, da se v primeru prenehanja delovanja sistema tekom testiranja šteje, da sistem ni zajel tablic.", in dejstva, da iz zapisnika o tretjem testiranju izhaja, "da je izbranemu ponudniku sistem za testiranje predčasno prenehal delovati", gre ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravnosti ponudnikov, saj je očitno, da sistem izbranega ponudnika ne deluje v skladu z zahtevami naročnika, pa je naročnik kljub temu njegovo ponudbo izbral kot pravilno, in da ni mogoče slediti naročnikovi ugotovitvi v dodatni obrazložitvi, "da je do prekinitve sistema verjetno prišlo zaradi izključitve konektorja, ki povezuje procesno enoto oziroma računalnik in elektroniko induktivne zanke, ker naj bi policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo"; vlagatelj tudi navaja, da programska oprema izbranega ponudnika očitno ni delovala, kar pomeni, da je takšno ponudbo tudi iz tega razloga treba zavrniti kot nepravilno;
18. je na podlagi navedenega mogoče ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba pravilna, saj je sistem deloval brezhibno, vse v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar ni mogoče slediti navedbi naročnika, da je dosežena skupna točnost prepoznave v nasprotju s pogojem iz 6. točke, hkrati pa gre ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-l, kar pomeni, da bi jo moral naročnik v skladu s 76. členom ZJN-1 izločiti, pri tem pa se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-204/04.

Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi odločitev o izbiri, vsebovano v sklepu o oddaji, št. 430-100/2005-1, z dne 14. 2. 2004, in da naročnik vlagatelju povrne stroške, nastale z revizijo, kakor so priglašeni v stroškovniku (povrnitev vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, stroški za pripravo zahtevka za revizijo in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v skupnem znesku 3.400 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, materialni stroški v višini 3 %, povečanih za 20 % DDV), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Naročnik je 31. 3. 2006 sprejel sklep, št. 430-100/2005/39 (17142-01), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
1. je sklep o oddaji javnega naročila oblikoval v skladu z 78. členom ZJN-1, podal pa je tudi podrobne razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe in izbor ponudbe izbranega ponudnika, v zvezi s časom ogleda pa je naročnik navedel, da domneva, da vlagatelj meni, da mu ni omogočil zadosti časa za pripravo zahtevka za revizijo, kar očitno ne drži, saj je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pred potekom odprtega roka za vložitev zahtevka za revizijo in njegova pravica ni bila prizadeta, zato je oba vlagateljeva revizijska očitka zavrnil kot neutemeljena,
2. je izbrani ponudnik podal ponudbo na svojih obrazcih, vključno z vzorcem pogodbe, ki ga je prepisal, pri čemer je izpustil 13. člen, ki se v vzorcu pogodbe nanaša na podizvajalce, in se ta člen v pogodbi izloči, če ponudnik ne nastopa s podizvajalci, kar je razvidno iz opombe pod številko 13. člena (se upošteva le v primeru, da izvajalec nastopa s podizvajalci); v tem primeru je treba preštevilčiti člene v pogodbi, ki sledijo temu členu, pri prepisovanju pogodbe v 7 .členu vzorca pogodbe pa izbrani ponudnik ni vpisal sklica na preštevilčeni člen, ampak je prepisal tekst, identičen tekstu iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je bil zaradi odprave dvoma pozvan k podaji pojasnila k ponudbi; 7. člen iz vzorca pogodbe, ki je predložen v ponudbi izbranega ponudnika, je popolnoma identičen istemu členu iz razpisne dokumentacije,
3. je v skladu s 54. členom ZJN-1 v povezavi s 53. členom ZJN-1 âˆ" glede na precejšnje razlike v cenah za ponujeno opremo v sklopu 1 âˆ" pozval ponudnike, naj mu posredujejo podrobnejšo strukturo cene oziroma da specificirajo ceno ponujene opreme po posameznih postavkah (ovrednotijo posamezne sestavine), predloženi podatki pa nedvomno predstavljajo podrobno predstavitev predmeta javnega naročila skozi optiko vrednosti, kar nedvomno predstavlja poslovno skrivnost ponudnika,
4. je pri obrazcih je treba ločiti vsebino od oznake obrazca; naročnik je glede vsebine obrazca podal zahtevo v prvem stavku 2. odstavka točke 4.1. Navodil ponudnikom, glede te zahteve pa gre nedvomno ugotoviti, da je izbrani ponudnik v popolnosti sledil naročnikovi zahtevi; namen oznake obrazcev pa je le ta, da omogoči ponudnikom boljšo preglednost oziroma lažjo sledljivost obrazcev v razpisni dokumentaciji, in glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik podal vse obrazce v pravilni obliki, je ta namen dosežen, naročnik ob tem še navaja, da je tudi vlagatelj sam pravilno razpoznal sporni obrazec, ne glede na to, da ta ni imel vpisane oznake obrazca,
5. v zvezi z navedbo "prav tako na vzorcu pogodbe ni vpisan številka" ne razume, kaj naj bi pomenil ta nedokončani izraz, zato se o navedenem ne more opredeljevati,
6. mora naročnik skladno z 8. členom ZJN-1 varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis ter da se skladno z 39. členom ZGD za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ter ne glede na to, ali so določeni s sklepi, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; naročnik ob tem opozarja tudi na stališča Državne revizijske komisije; naročnik tudi navaja, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v tehnično specifikacijo ponudbe izbranega ponudnika, ker ti dokumenti nedvomno predstavljajo poslovno skrivnost, poleg tega pa so bili ti dokumenti v ponudbi izbranega ponudnika označeni kot zaupni; naročnik še utemeljuje, da je navzoči predstavnik izbranega ponudnika na vpogledu zavrnil ogled teh dokumentov z navedbo, da je bilo v razvoj opreme, ki je predmet ponudbe, in celotnega sistema vloženo 2âˆ"3 leta razvoja, s čimer je ponudnik razvil kombinacijo elementov sistema, ki funkcionirajo v celoti, kar predstavlja njegovo poslovno skrivnost; navzoči poredstavnik izbranega ponudnika je še pojasnil, da je rešitev, ki je podana v ponudbi, zaupna, zato ne dovoli vpogleda v ta del ponudbe; v zvezi z vlagateljevo domnevo, da je bila testirana drugačna oprema od tehničnih specifikacij v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik zagotavlja, da je bila testirana oprema enaka opremi iz tehničnih specifikacij iz ponudbe, kar dokazuje računalniška oprema, shranjena pri naročniku od začetka testiranja dalje;
7. da je pri obrazcih treba ločiti vsebino obrazca od njegove oznake; naročnik dodaja, da je glede vsebine obrazca podal zahtevo v prvem stavku 2. odstavka točke 4.1. Navodil ponudnikom, glede na to zahtevo pa je izbrani ponudnik v celoti sledil naročnikovi zahtevi,
8. je izbrani ponudnik v ponudbi predložil program usposabljanja, ki je skladen z zahtevo iz razpisne dokumentacije, vlagatelju pa bil vpogled omogočen, kar je razvidno iz zapisnika o vpogledu v ponudbo, z dne 16. 3. 2006,
9. je določil pogoje za priznanje sposobnosti v 7. točki Navodil ponudnikom, kjer je bilo navedeno, da se bo "ponudba štela za popolno, če bo ponudnik predložil:", navedeni pogoji za popolnost ponudbe pa so podani v točkah 7.1.âˆ"7.10.2 in da so vse ponudbe, ki so zadostile tej zahtevi, popolne; naročnik še navaja, da je nedvomno, da je izbrani ponudnik vsem tem pogojem zadostil, če mu ne oporeka niti vlagatelj; poleg tega naročnik navaja, da je v VI. in VII. delu razpisne dokumentacije določil tehnične specifikacije oziroma tehnične značilnosti opreme, ki jo morajo imeti posamezne komponente opreme, kamor nedvomno sodijo tudi nosilci zahtevanih podatkov, tem zahtevam pa mora zadostiti razpisana oprema ob dobavi; naročnik ugotavlja, da je bilo treba dostaviti CD z aplikacijo ob dobavi opreme oziroma v primeru testiranja ob predstavitvi âˆ" demonstraciji ponujene opreme; navedeno je razvidno tudi iz drugega stavka 8. točke Navodil ponudnikom, ki določa, da morajo "ponudniki naročniku na njegov poziv omogočiti vse potrebno za izvedbo testiranja programske opreme oz. morajo naročniku na njegov poziv predložiti ustrezno programsko opremo skladno z razpisno dokumentacijo"; naročnik poleg tega še dokazuje, da slednja trditev drži, s tem, da so vsi drugi ponudniki (štirje od petih za sklop 1 âˆ" razen vlagatelja) pravilno razumeli navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je edino vlagatelj priložil CD v ponudbi;
10. je izbrani ponudnik namestitveni program za testiranje priložil v obliki batch datoteke, nekaj komponent pa je bilo treba namestiti ročno, kot je tudi zapisano v zapisniku; glede na to, da pri testiranju niso bile vključene vse strojne komponente sistema, so bile vse aplikacije v tej fazi testiranja v testnem načinu delovanja; naročnik navaja, da iz zapisnika z drugega testiranja razvidno, da je izbrani ponudnik izpolnil sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je v zapisniku z drugega testiranja navedeno, da je bila "na testiranju še preverjena pravilnost delovanja namestitve programa, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je delovanje ustrezno oz. skladno s predmetno razpisno dokumentacijo",
11. je bilo v 4. točki točke 11 Programska oprema VI. in VII. dela razpisne dokumentacije zahtevano, da "programska oprema ne sme biti zaščitena z nobenim strojnim ali programskim zaščitnim mehanizmom in ne sme biti omejena v nobenem pogledu" in da "posebne pristojbine za odklepanje programske opreme niso dovoljene", kar je izbrani ponudnik nedvomno izpolnil, saj pri navedbi v zapisniku o testiranju, z dne 4. 11. 2005, ne gre za trditev v zvezi s programom/gonilnikom za zajemanje slik iz kamere, ki je vezan na kamero, temveč, da ima vsaka dobavljena kamera priložen program/gonilnik za zajem slike in da je licenca za uporabo vključena v ceni strojne opreme oziroma sistema; naročnik navaja, da iz navedenega izhaja, da programska oprema izbranega ponudnika ni kakorkoli zaščitena ali omejena, kar pomeni da njegova ponudba izpolnjuje pogoj iz razpisne dokumentacije,
12. je bilo v drugem stavku 5. točke Splošno VI. in VII. dela razpisne dokumentacije za sklop 1 določeno, da "mora imeti sistem sposobnost zajemanja in prepoznavanja bodočih slovenskih in tujih registrskih tablic, vključno z posebnimi črkami kot so š, č, ž, ö, ĂĽ", ni pa bila izrecno podana zahteva glede znaka "-"; naročnik navaja, da je v zapisnikih z obeh delov testiranj (prvega in drugega) navedel ugotovitve na testiranju, pri čemer opozarja, da zapisniki ne morejo vsebovati tudi navedb glede ustreznosti posameznih odločitev, poleg tega pa naročnik poudarja, da je bilo na testiranju na mejnem prehodu Gruškovje tudi pri vlagatelju ugotovljeno, da so se pri določenih znakih pojavile napake pri njihovi prepoznavi, vključno z znakom "-", na kar je vlagateljev predstavnik na testiranju 8. 11. 2005 pojasnil, da se bo program prilagajal glede na optimalno postavitev opreme na posamezni lokaciji, da bo program "naučen" fontov in znakov, pri katerih se pojavlja napaka, in da je umestitev znaka "-" v iskalni niz stvar dogovora glede na potrebe naročnika; naročnik tudi navaja, da skladno s prej zapisanim, vlagatelj priznava, da določene prilagoditve ne pomenijo neizpolnjevanja razpisnih pogojev,
13. je brez kontaktov med ponudnikom oziroma izvajalcem javnega naročila in naročnikom sodelovanje med dvema različnima aplikacijama nemogoče doseči, zaradi česar se je naročnik tudi odločil za takšna testiranja; poleg tega naročnik navaja, da je izbrani ponudnik naročniku dokazal, da je izpolnil pogoje iz razpisne dokumentacije, sama povezljivost med obema aplikacijama pa je predmet izvajanja predmetne pogodbe za izvedbo naročila; naročnik tudi navaja, da je iz vzorca zajetih slik registrskih tablic na tretjem delu testiranja, ki so shranjene na CD-ju, katerega kopijo je neuradno (medsebojni dogovor med vlagateljem in izbranim ponudnikom) po končanem testiranju prejel tudi vlagatelj, razvidno, da sistem izbranega ponudnika prepoznava tudi znak "-",
14. brisanje zapisov v VOIS.MDB z naročnikovo aplikacijo (uporabniški del) in prenehanje zapisovanja v VOIS.MDB podatkov za kamero ni vplivala na samo funkcionalnost aplikacije, saj je slednja do zastoja pri brisanju delovala pravilno, registrske tablice pa so se preverjale po policijskih evidencah; naročnik navaja tudi, da je bilo navedeno sestavni del drugega dela testiranja, kjer je naročnik ugotovil, da strežniški in uporabniški del pravilno medsebojno komunicirata ter da je delovanje ustrezno oziroma skladno z razpisno dokumentacijo, kar je tudi razvidno iz zapisnika z drugega testiranja,
15. rezultat prepoznave tablice pri povezavi s centralnim računalnikom naročnika ni bil uspešen zaradi neusklajenega formata zapisa registrske tablice, do česar je prišlo zaradi manjkajočega znaka "-"; naročnik navaja, da je sistem izbranega ponudnika na testiranju sicer pravilno prepoznaval registrske tablice (razen v manjši meri so se pojavile določene napake, kot je razvidno iz zapisnika, z dne 10. 11. 2005, in sicer pri določenih znakih), v zapisniku pa so bile navedene vse ugotovitve tega testiranja (v primeru izbranega ponudnika, da "so se pri določenih znakih pojavile napake pri njihovi prepoznavi, in sicer sta bila zamenjana znaka O in 0, pri nekaterih tablicah niso bile zaznane začetne črke tablice, grb na nekaterih tujih tablicah je bil zamenjan s številko 9, ..."), brez ugotovitev, ali to pomeni ustreznost ali neustreznost ponudbe, kar tudi ni predmet testiranja, ampak je to predmet sestanka strokovne komisije, ki v času analize ponudb prouči vsa dejstva glede na zahteve iz razpisne dokumentacije; naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana stoodstotna natančnost prepoznave registrskih tablic, zato navedene ugotovitve še ne pomenijo nepravilnosti ponudbe, saj se na tem testiranju ni ugotavljal odstotek natančnosti prepoznave, ampak se je to ugotavljalo na ponovnem testiranju oziroma tretjem delu testiranja na mejnem prehodu Vrtojba,
16. sistem pri obeh ponudnikih ni pravilno prebral nekaterih znakov na določenih registrskih tablicah, pri čemer sta oba ponudnika podala pojasnilo, da je sistem med delovanjem možno "naučiti", da prebere tudi te znake; naročnik poudarja, da je bil zaradi zagotovitve optimalnega rezultata testiranja pri obeh ponudnikih izveden še tretji (večdnevni) del testiranja, saj je optimalno postavitev sistema možno doseči le z daljšim testiranjem, zaradi enakopravne obravnave obeh ponudnikov pa je bilo na sestanku 14. 12. 2005 dogovorjeno, da bo testiranje potekalo za oba ponudnika hkrati na isti stezi, kar pomeni, da je s tem bil zagotovljen enak vzorec zajetih registrskih tablic in da so bili omogočeni enaki pogoji za oba ponudnika,
17. je iz dodatne obrazložitve razvidno, da so pri drugi postavitvi tretjega dela testiranja predstavniki naročnika in izbranega ponudnika ob prihodu na lokacijo testiranja 15. 1. 2006 ob 8. uri, ugotovili, da je 14. 1. 2006 ob 3.10 prenehal delovati sistem izbranega ponudnika, ker je bil izključen konektor, ki povezuje zanko in zajemno-procesno enoto; naročnik navaja, da je po ponovni priključitvi konektorja, sistem ponovno začel delovati, kar je razvidno iz zapisnika o testiranju opreme, z dne 15. 1. 2006, ki so ga podpisali in prejeli predstavniki naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika; naročnik pojasnjuje, da je po končanem testiranju opreme proučil možne razloge za prekinitev delovanja sistema izbranega ponudnika in ugotovil, da je âˆ" glede na to, da je bil del opreme sistema za prepoznavo registrskih tablic nameščen pod delovno mizo policista, ki je v času testiranja uporabljal kabino in mizo, kjer je bila postavljena oprema âˆ" do izključitve konektorja, ki povezuje procesno enoto oziroma računalnik in elektroniko induktivne zanke, zelo verjetno prišlo, če je policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo; naročnik navaja, da je s tem prišlo do prekinitve delovanja sistema, česar pa ponudnik pri drugi postavitvi sistema ni mogel predvideti, saj pri prvi postavitvi sistema ni bilo nobenih težav v delovanju sistema, naročnik še pojasnjuje, da je pri omenjenem dogodku šlo za izreden, neodvisen in nepričakovan dogodek, ki ga ni bilo možno predvideti; poleg tega naročnik navaja, da je iz naročnikovih zahtev razvidno, da mora navedena dela ponudnik âˆ" izvajalec izvesti ob izvedbi naročila oziroma ob inštalaciji sistemov, zaradi česar bo moral ponudnik âˆ" izvajalec izvesti tudi določena gradbena in druga dela, ni pa bilo navedeno zahtevano že ob testiranju opreme, iz zapisnika sestanka, z dne 14. 12. 2005, pa izhaja, da je bilo obema ponudnikoma pojasnjeno, da ponudnika "lahko po potrebi tudi vgradita zanki v asfalt ali rešita to na drug ustrezen način, ki ne moti prvotnega izgleda" in da mora ponudnik "zagotoviti vso potrebno opremo, ki je potrebna za tehnično izvedljivost testiranja (razen računalnikov, ki ju je zadržal naročnik). Poleg navedenega, so bili predstavniki ponudnikov opozorjeni tudi na to, da morajo zanko za proženje izvesti dovolj trdno, da bo zdržala večdnevno testiranje, za kar morajo priskrbeti vso potrebno opremo."; naročnik navaja, da sta oba ponudnika izpolnila vse omenjene zahteve, saj do prenehanja delovanja sistema ni prišlo zaradi slabo pritrjene zanke za proženje niti zaradi neprimerne namestitve ostale opreme; naročnik tudi navaja, da iz zapisnika sestanka, z dne 14. 12. 2005, izhaja, da je bilo dogovorjeno, da "se v primeru prenehanja delovanja sistema tekom testiranja šteje, da sistem ni zajel tablic", ker bi lahko v primeru izpada sistema določenega ponudnika prišlo do situacije, ko naročnik ne bi mogel realno ugotoviti ustreznosti ponudb, saj ne bi imel zadostnega vzorca za ocenitev ustreznosti prepoznave registrskih tablic, kar pa se v tem primeru ni zgodilo, saj je bil vzorec zajetih registrskih tablic dovolj velik (za testiranje potrebno 500 slik na vsaki poziciji tretjega dela testiranja) za ocenitev ustreznosti ponudb, skladno z dogovorom na sestanku 14. 12. 2005,

Glede na naročnikove zahteve in dosežene rezultate pri testiranjih naročnik zaključuje, da vlagateljeva ponudba oziroma ponujena oprema ne ustreza v celoti tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj je na testiranju programske opreme dosegla premajhno skupno točnost prepoznave registrskih tablic, kar je v nasprotju z zahtevo âˆ" pogojem iz 6. točke Splošno VI. in VII. dela razpisne dokumentacije za sklop 1, medtem ko je oprema izbranega ponudnika izpolnila tudi to zahtevo âˆ" pogoj, kar pomeni, da je izbrani ponudnik ponudil opremo, ki ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 6. 4. 2006, obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, priglasil pa je tudi stroške v višini 50 odvetniških točk za zahtevek za nadaljevanje postopka.

Naročnik je z dopisom, št. 430-100/2005/41 (17142-01), Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

1. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da mu je naročnik šele tik pred iztekom desetdnevnega prekluzivnega roka po prejemu dodatne obrazložitve omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj z dopisom, z dne 20. 2. 2006, zahteval tako vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ter korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom kot tudi izdajo dodatne obrazložitve. Naročnik je izdal dodatno obrazložitev, št. 430-100/2005/35 (17142-01), z dne 7. 3. 2006, in sprejel odločitev, št. 430-100/2005/34 (17142-01), z dne 7. 3. 2006, da omogoči vpogled 15. 3. 2006 z začetkom ob 9. uri v svojih prostorih. Naročnik je 10. 3. 2006 vlagatelju poslal dopis, št. 430-100/2005/36 (17142-01), s katerim ga je obvestil, da spreminja termin vpogleda na 16. 3. 2006 z začetkom ob 9. uri. Iz zapisnika, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 16. 3. 2006, je razvidno, da je bil vlagatelju omogočen vpogled ob prestavljenem terminu. Vpogled se je zaključil ob 10.20, v zapisniku pa ni podanih nobenih pripomb. Vlagatelj je osebno prevzel kopijo zapisnika, kar je razvidno iz podpisa pooblaščenke vlagatelja v tem zapisniku. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16. 3. 2006.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled tako v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo kot korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz zapisnika ne izhajajo nobene pripombe, še posebej pa ne kakršnekoli vlagateljeve pripombe v smislu, da mu je naročnik pozno (tj. tik pred iztekom desetdnevnega prekluzivnega roka) omogočil vpogled, kot tudi ne v smislu, da je naročnik vlagatelju časovno omejeval oziroma omejil vpogled. Glede na datum sprejema dodatne obrazložitve in sočasne izdaje odločitve o omogočitvi vpogleda kot tudi glede na datum vložitve zahtevka za revizijo, saj je identičen datumu, ko je vlagatelj vpogledal v zahtevane dokumente, pa tudi glede na neobstoj pripomb med samim vpogledom Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da bi vlagatelju kratil pravice.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi mu lahko naročnik v dodatni obrazložitvi odgovoril na posamezna vprašanja, saj bi to lahko vplivalo na uresničevanje vlagateljeve ustavne pravice do učinkovitega pravnega varstva, je Državna revizijska komisija vpogledala v dodatno obrazložitev in ugotovila, da je naročnik dodatno obrazložitev sprejel v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1, saj je navedel razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (prva alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-1) in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe (druga alinea drugega odstavka 78. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz vlagateljeve navedbe, da "se zaveda dejstva, da je naročnik dolžan izdati dodatno obrazložitev v skladu z 78. členom ZJN-l", izhaja, da je vlagatelj zahteval izdajo dokumenta, ki ga ZJN-1 sicer ne predvideva, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi neizdaje takega dokumenta naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJN-1. Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi sicer tudi odgovoril na nekatera vprašanja oziroma na nekatere dele vlagateljevih vprašanj, postavljenih v zahtevi za dodatno obrazložitev, kar sicer tudi izhaja iz 2. točke zahtevka za revizijo (stran 3), kjer vlagatelj navaja, da "naročnik na nekatera vprašanja v zahtevi za dodatno obrazložitev sploh ni odgovoril" (argument a contrario: torej na nekatera vprašanja pa je naročnik odgovoril), zato izpostavlja, da vlagateljevi navedbi "naročnik na nekatera vprašanja v zahtevi za dodatno obrazložitev sploh ni odgovoril" in "naročnik bi lahko podal tudi odgovore na zastavljena vprašanja" izkazujeta neusklajenost vlagateljevih revizijskih navedb, kar pomeni, da slednja vlagateljeva revizijska navedba ne ustreza ugotovljenemu dejanskemu stanju. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj vsebino dodatnih vprašanj, ki jih je postavil naročniku v zahtevi za dodatno obrazložitev, v zahtevku za revizijo navaja tudi kot revizijske navedbe (od strani 9 zahtevka za revizijo naprej) in naročniku očita kršitev ZJN-1 oziroma pravil, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni bil prikrajšan za pravico do uveljavljanja pravnega varstva (saj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo), prav tako pa ugotavlja, da je naročnik v 9. točki odgovora na vloženi zahtevek za revizijo na vlagateljeve revizijske navedbe iz zahtevka za revizijo tudi odreagiral, zato je navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

2. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da je naročnik ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-l, ko je izbranemu ponudniku omogočil, da je slednji iz nepravilne ponudbe napravil pravilno ponudbo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj opisuje naročnikovo ravnanje pri odpremi dopisa izbranemu ponudniku kot tudi vsebino navedenega dopisa in odgovor izbranega ponudnika ter da navaja, da je naročnik s takšnim ravnanjem izbranemu ponudniku omogočil nedovoljeno spremembo vzorca pogodbe. Državna revizijska komisija je pri odločanju o tej vlagateljevi revizijski navedbi vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je pod navedbo 13. člena vzorca pogodbe navedeno "/se upošteva le v primeru, da izvajalec nastopa s podizvajalci/". Iz vsebine 13. člena vzorca pogodbe (kot sicer iz opombe pod navedbo člena) je razvidno, da se 13. člen vzorca pogodbe upošteva le v primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalci. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da ta nastopa samostojno brez podizvajalcev (podpisana in žigosana izjava ponudnika, da ne nastopa s podizvajalci, z dne 12. 7. 2006). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Navodila ponudnikom âˆ" kot sestavnim delom razpisne dokumentacije âˆ" in ugotovila, da je naročnik v poglavju I. del, točka 7.7 Vzorec pogodbe (stran 11 razpisne dokumentacije) navedel, da "mora ponudnik izpolniti, parafirati vse strani, žigosati in podpisati, s čimer potrjuje, da se strinja z vzorcem pogodbe", in v poglavju V. del Vzorec pogodbe na strani 34 navedel: "Opomba: Vzorec pogodbe mora ponudnik izpolniti, parafirati vse strani, žigosati in podpisati, s čimer potrjuje, da se strinja z vzorcem pogodbe!" Iz navedenega navodila in navedenih opomb je razvidno, da so morali ponudniki vzorec pogodbe - poleg ostalih opravil - zgolj izpolniti, naročnik pa od njih ni tudi izrecno zahteval, naj tudi spremenijo (kar ima seveda drugačen pomen kot glagol "izpolniti") posamezne sklice na člene, če izpustijo 13. člen vzorca pogodbe, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo v tem primeru naročniku mogoče očitati kvečjemu nedodelanost ali pa pomanjkljivost samih Navodil ponudnikom, ki pa sicer vlagateljevemu položaju niso mogla škoditi, saj vlagatelj nastopa s podizvajalcem, kar pomeni, da je moral izpolniti tudi vse zahteve (med drugim tudi izpolniti 13. člen vzorca pogodbe) iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na podizvajalce. Glede na navedeno nedodelanost oziroma pomanjkljivost Navodil ponudnikom je tako mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik s tem, ko je âˆ" upoštevajoč opombo pod 13. členom vzorca pogodbe âˆ" zgolj izpustil navedeni člen iz vzorca pogodbe, ni pa tudi preštevilčil sklica 14. člena s 13. členom v 7. členu vzorca pogodbe, predložil 7. člen, ki je identičen 7. členu iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v bistvu sledil navodilom iz razpisne dokumentacije, zato naročnikovega dopisa, z dne 5. 10. 2005, ni mogoče šteti kot nedopustno kršitev 54. člena ZJN-1. Glede na nedodelanost oziroma pomanjkljivost Navodil ponudnikom je mogoče šteti, da je "nepopravljena" navedba sklica na preštevilčeni 14. člen v 7. členu vzorca pogodbe pravzaprav v tem konkretnem primeru oddaje javnega naročila pravilna. Glede na navedeno Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da naročnikovega ravnanja oziroma dopisa, z dne 5. 10. 2005, ni mogoče subsumirati pod vlagateljevo revizijsko navedbo, da "je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 54. člena, ko je izbranemu ponudniku omogočil, da je iz nepravilne napravil pravilno ponudbo", saj je bil âˆ" kot že prej navedeno âˆ" vzorec pogodbe glede spornega 7. člena v ponudbi izbranega ponudnika pravilen, zato je to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno. Sicer pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnik o izbranega ponudnika ni zahteval (predložitve) nikakršne spremembe spornega člena, ampak je izbranega ponudnika zaprosil le za potrditev svoje domneve oziroma pojasnilo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da do drugačnega zaključka ne bi mogli priti niti v primeru sklicevanja na pojasnilo "/smiselno uporabiti tekst glede predmeta pogodbe, glede na sklop, za katerega se le-ta sklepa/", zapisano pod naslovom vzorca pogodbe, saj je iz besedila omenjenega pojasnila razvidno, da je bilo treba besedilo vzorca pogodbe prilagoditi glede ponujenega predmeta pogodbe, tj. blaga, ki ga ponuja posamezni ponudnik (tj. ali ponudnik ponuja blago za sklop 1 ali 2), v vzorcu pogodbe pa je naročnik pri posameznih členih v poševnem tisku zapisal dodatna pojasnila, ki jih morajo ponudniki pri pripravi pogodbe upoštevati, takega navodila pa ni bilo pri 7. členu vzorca pogodbe. Kot je že prej bilo izpostavljeno, bi bilo mogoče naročniku v obravnavanem spornem primeru očitati kvečjemu nedodelanost oziroma pomanjkljivost Navodil ponudnikom, saj bi bilo v fazi priprave razpisne dokumentacije od naročnika mogoče pričakovati, da bo dovolj skrbno ravnal, da bi potencialne ponudnike, ki bi nastopali brez podizvajalcev, s pojasnilom (kot je to sicer pri nekaterih drugih členih vzorca pogodbe) pri 7. členu opozoril tudi na (sicer drugače smiselno) spremembo sklica 14. člena v 3. člen v primeru predložitve ponudbe brez podizvajalcev. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da sta prvi (Izvajalec se obveže, da bo ob dobavi in montaži opreme oz. pred podpisom prevzemnega zapisnika izročil naročniku bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, in sicer v višini 5 % skupne pogodbene vrednosti. Bančna garancija mora veljati še najmanj 30 dni po poteku najdaljšega garancijskega roka iz 10. člena te pogodbe.) in drugi (Garancija služi naročniku kot jamstvo za vestno izpolnjevanje izvajalčevih obveznosti do naročnika v času garancijskega roka. Če se garancijski rok podaljša, se mora hkrati za enako obdobje podaljšati tudi rok veljavnosti bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku.) odstavek 14. člena vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije splošna in iz njiju ni razvidno, da bi se sicer specifično nanašala na katerega izmed sklopov, ali da bi bilo iz njiju razvidno, da je treba spremeniti sklic v 7. členu vzorca pogodbe. Tudi zaradi navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

3. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v tisti del pojasnil, v katerem naj bi izbrani ponudnik pojasnil svojo ceno, je Državna revizijska komisija vpogledala v naročnikovo spisovno dokumentacijo in ugotovila, da je izbrani ponudnik naročniku 6. 10. 2005 po telefaksu posredoval tudi podrobnejšo strukturo cene (opis ponujene opreme po posameznih postavkah, količine, odstotek vrednosti posamezne postavke glede na skupno vrednost (ponudbeno ceno) in vrednost ponujene opreme po posameznih postavkah). Na listu, na katerem je navedena omenjena struktura cene, je v zgornjem desnem kotu zapisano "zaupno". Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik kot edino merilo (14. točka, stran 13 razpisne dokumentacije) določil najnižjo ponujeno ceno.

V zvezi z vpogledom v omenjeno pojasnilo, ki vsebuje podrobnejšo strukturo cene, velja poudariti, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da ponudbene dokumentacije ni mogoče obravnavati v celoti kot javen dokument in da mora naročnik odkloniti dajanje takšnih podatkov in obvestil, ki bi pomenilo kršitev zaupnosti podatkov. Naročnik je namreč ves čas vodenja postopka oddaje javnega naročila dolžan paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti, zato mora varovati kot zaupne vse podatke iz ponudb, razen tistih podatkov, ki so navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb, če je odpiranje javno. Takšna interpretacija izhaja tudi upoštevajoč prvi odstavek 8. člena ZJN-1 v povezavi z 39. in 40. členom ZGD. Omenjeno strukturo cene lahko opredelimo kot del ponudbe v širšem smislu, saj s tem dokumentom izbrani ponudnik pojasnjuje (argument: 54. člen ZJN-1) ponudbeni predračun, št. 05010001370, z dne 25. 7. 2005, ki ga je kot sestavni del predložil svoji ponudbi. Naročnika vežejo določbe ZJN-1 tudi glede varovanja podatkov iz tega pojasnila. V zvezi s posredovanim pojasnilom Državna revizijska komisija še izpostavlja, da je naročnik določil kot merilo zgolj najnižjo ponudbeno ceno, tj. skupno ceno, ne pa tudi cene po posameznih cenovnih postavkah oziroma po posameznih elementih iz cenovnih postavk. Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da je bila za presojo predloženih ponudb po edinem merilu relevantna le skupna ponudbena cena, s katero se je vlagatelj sicer že seznanil na javnem odpiranju ponudb 12. 9. 2006, sama struktura cene pa ni imela nikakršnega vpliva na izid vrednotenja ponudb. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda tudi v strukturo cene, ki jo je 6. 10. 2005 prejel od izbranega ponudnika po telefaksu, zato je ta vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija hkrati izpostavlja, da seznanitev vlagatelja z vsebino spornega pojasnila vlagatelju ne bi prinesla nobene spremembe v njegovem položaju v smislu vrednotenja in ocenjevanja njegove ponudbe, poleg tega pa tudi ugotavlja, da vlagatelju zaradi takšnega ravnanja naročnika tudi ni bila onemogočena ali kratena pravica do pravnega varstva. Državna revizijska komisija poleg tega tudi izpostavlja, da vlagatelj sploh ne pojasni, zakaj šteje sporno pojasnilo, ki vsebuje podrobnejšo strukturo cene, za tak dokument, ki je "pravno relevanten za učinkovito uveljavljanje vlagateljeve ustavne pravice do pravnega varstva". Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj sploh ni pojasnil, kako je bila okrnjena njegova pravica do učinkovitega uveljavljanja pravice do pravnega varstva in kako bi seznanitev z zahtevanimi podatki vplivala na vlagateljev pravni položaj v postopku revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, poleg tega pa iz vlagateljeve zgolj pavšalne navedbe, ki ni podprta z nobenim dokazom, naročniku ni mogoče očitati kršitve ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija tudi iz tega razloga vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

4. V zvezi z vlagateljevima revizijskima navedbama iz II. točke 3. točke zahtevka za revizijo, da "je vlagatelj na vpogledu nesporno ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo na svojih obrazcih in v tem delu tudi spremenil vzorec pogodbe", "takšno dejanje [pa] v smislu določbe 54. člena ZJN-1 ni dopustno", in "ker je očitno izbrani ponudnik sam pripravljal vzorec pogodbe, le ta ni identičen vzorcu naročnika iz razpisne dokumentacije, s takšnim ravnanjem izbranega ponudnika pa je nedvomno podana kršitev citiranega člena (točka 4.1. Oblika ponudbe; op. Državna revizijska komisija) navodil", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta vlagateljeva revizijska navedba nedodelana, saj iz nje ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bila sporna sprememba vzorca pogodbe oziroma v čem se razlikujeta vzorec pogodbe iz razpisne dokumentacije in ponudbe izbranega ponudnika (torej, ali se vlagateljeva revizijska navedba nanaša na neskladje vsebine, oblike, ali obojega). Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da tudi iz navedbe "na sestanku, na katerem se je opravil vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo ter relevantno korespondenco, je predstavnik izbranega ponudnika povedal, zakaj je prišlo do spremembe v vzorcu pogodbe", ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bila sporna sprememba vzorca pogodbe oziroma očitano neskladje. Ob tem pa Državna revizijska komisija vlagatelja opozarja, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo (in torej zgolj sklicevanje na nek drugi dokument ali dejanje v postopku ni dovolj) âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva (in dokaze), s katerimi se kršitve dokazujejo. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi dodaja, da morajo biti dejstva (kot tudi navedbe, s katerimi vlagatelj navaja posamezna dejstva) določno in razumljivo navedena, da jih je mogoče najprej sploh identificirati in nato tudi vsebinsko preizkusiti. Državna revizijska komisija je sicer vpogledala v zapisnik o vpogledu v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo za sklop 1, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 16. 3. 2006, vendar iz njega ni bilo mogoče ugotoviti nikakršnih navedb glede spreminjanja vzorca pogodbe. Glede na to, da vlagatelj te revizijske navedbe ni oblikoval tako, da bi jo lahko Državna revizijska komisija tudi ustrezno vsebinsko preizkusila, zato ni mogla, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 âˆ" odl. US; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.

5. V zvezi z navedbo "prav tako na vzorcu pogodbe ni vpisan številka" Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagateljeva navedba v tolikšni meri nejasna, da sploh ni mogoče ugotoviti, na kaj konkretno se nanaša. Ker iz navedene vlagateljeve revizijske navedbe ni mogoče ugotoviti, kaj vlagatelj navaja kot kršitev, Državna revizijska komisija te vlagateljeve revizijske navedbe ni tudi meritorno presojala. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, poleg tega pa dodaja, da morajo biti dejstva (kot tudi navedbe, s katerimi vlagatelj navaja posamezna dejstva) določno in razumljivo navedena, da jih je mogoče najprej sploh identificirati in nato tudi vsebinsko preizkusiti. Glede na to, da vlagatelj te revizijske navedbe ni ustrezno oblikoval, kar med drugim pomeni tudi to, da se vlagatelj ne sklicuje na konkretni del vzorca pogodbe (s tem pa bi vlagatelj posredno pokazal, katero kršitev očita naročniku, neposredno pa bi predložil dokaz, kot to zahteva tretji odstavek 12. člena ZRPJN), ni mogoče, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.

6. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, ki se nanaša na možnost vpogleda v podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na tehnično dokumentacijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj navaja, da mu je bila "s tem, ko mu naročnik ni omogočil vpogleda v ta del dokumentacije, kršena ustavna pravica do učinkovitega pravnega varstva", saj vlagatelj "ni mogel ugotoviti, ali je bila vsa specificirana oprema v ponudbi tudi dejansko uporabljena pri testiranju". Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da se v postopku revizije postavi izvedenca, ki "bo ugotovil, ali tehnične specifikacije dejansko ustrezajo opremi, ki je bila testirana", poleg tega pa "vlagatelj iz previdnosti oporeka skladnosti specifikacije tehnične opreme v ponudbi izbranega ponudnika in testirani opremi". Pri vsem navedenem se vlagatelj sklicuje tudi na to, da je treba naročnikove zahteve glede tehničnih specifikacij upoštevati kot pogoj, in da je Državna revizijska komisija že v več zadevah odločila, da izpolnjevanje zahtev naročnika, ki jih gre obravnavati kot pogoj, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zahtevo za vpogled, z dne 20. 2. 2006, in ugotovila, da je vlagatelj navedel "v ponudbi ... prav tako želimo vpogledati v ... tehnično specifikacijo opreme âˆ" kot izhaja iz zahtev naročnika za sklop 1. Povedano drugače, vlagatelj zahtevka želi vpogledati v celotno ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ..., saj bo le tako v postopku oddaje javnega naročila lahko učinkovito uveljavljal svoje pravice in pravne koristi." Pri vpogledu je bil prisoten tudi predstavnik izbranega ponudnika, sestavljen pa je bil tudi zapisnik, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 16. 3. 2006, v katerem je glede vpogleda v tehnično dokumentacijo navedeno: "Deli tehnične dokumentacije so v ponudbi ponudnika Tenzor, d. o. o., označeni kot zaupni. Predstavnik ponudnika Tenzor, d. o. o., je pojasnil, da je bilo v razvoj opreme in sistema vloženo 2âˆ"3 leta razvoja, s čimer je ponudnik razvil kombinacijo elementov sistema, ki funkcionirajo v celoti, kar pa predstavlja poslovno skrivnost ponudnika. Glede na navedeno je predstavnik ponudnika pojasnil, da je rešitev, ki je podana v ponudbi zaupna, zato ne dovoli vpogleda v ta del ponudbe." Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zapisniku ni nobenih vlagateljevih pripomb, zapisnik pa so podpisali trije vlagateljevi predstavniki, vlagateljeva pooblaščenka pa je s svojim podpisom potrdila prevzem zapisnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je na listih, ki vsebujejo podatke iz točke 2.10.1 Tehnična dokumentacija ponujene opreme, zapisal v desnem zgornjem kotu "zaupno". V zvezi z navedbo glede kombinacije elementov sistema, ki jo je podal predstavnik izbranega ponudnika pri vpogledu, je Državna revizijska komisija pregledala ponudbo izbranega ponudnika v delu s tehničnimi specifikacijami in ugotovila, da je izbrani ponudnik pri posameznih elementih ponujene opreme navedel opremo oziroma elemente, ki presegajo minimalne naročnikove zahteve kot tudi to, da je pri posameznih elementih opreme podal še natančnejšo specifikacijo te ponujene opreme oziroma ponujenih elementov.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da se je že v številnih primerih izrekla, da je treba v postopkih oddaje javnih naročil v zvezi s pravico do vpogleda upoštevati načelo transparentnosti oziroma javnosti (6. člen ZJN-1) kot eno izmed temeljnih načel, vendar je Državna revizijska komisija tudi opozorila, da so glede uveljavljanja te pravice podane tudi določene omejitve. Tako ZJN-1 naročnika na več mestih (8. člen, drugi odstavek 43. člena, tretji odstavek 79. člena) zavezuje, da varuje kot zaupne vse podatke o ponudnikih, ki jih predpis o gospodarskih družbah (tj. ZGD) ali kakšen drug predpis določa kot zaupne. Poslovna skrivnost je v 39. členu ZGD definirana na subjektiven in objektiven način: za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; ne glede na to, ali so določeni s tovrstnimi sklepi, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V skladu z navedenim je treba odgovor na vprašanje, kateri podatki iz ponudbe so tisti, ki jih lahko naročnik sporoči sodelujočim v postopku, iskati v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer je treba na eni strani upoštevati načelo javnosti in transparentnosti ter pravico do učinkovitega pravnega varstva, na drugi pa pravila o varovanju zaupnih informacij. Glede vprašanja dostopnosti do podatkov iz ponudbene dokumentacije konkurenčnih ponudnikov tako nedvomno velja, da lahko ponudniki vpogledajo v tisti del ponudbe, ki je javen. Javni del ponudbe obsega tiste podatke, ki jih kot javne opredeljuje že ZJN-1 in so objavljeni na javnem odpiranju ponudb, ter podatke, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev in meril, vendar je treba sočasno poudariti, da tudi slednje pravilo ni absolutno, saj je Državna revizijska komisija že v nekaterih primerih (npr. zadeve, št. 018-129/2002, 018-212/2002, 018-029/2003) izpostavila, da je to pravilo zgolj relativno (argument: beseda "praviloma" iz navedbe "... da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti"), saj je treba vsak primer obravnavati individualno. Zaradi navedenega ni mogoče že a priori slediti delu vlagateljeve argumentacije, kjer se sklicuje na pogoje in stališča Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagateljeva dolžnost dokazati, da v konkretnem primeru podatki, v katere želi vpogledati, ne predstavljajo poslovne skrivnosti.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz vlagateljeve izjave, da zaradi neomogočenja vpogleda v zahtevane podatke "ni mogel ugotoviti, ali je bila vsa specificirana oprema v ponudbi tudi dejansko uporabljena pri testiranju", izhaja, da je vlagatelj zahtevane podatke želel uporabiti za ugotovitev in primerjavo s podatki o tem, ali je izbrani ponudnik pri testiranjih res uporabil ponujeno opremo. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj zahteval čisto vse podatke iz tehničnih specifikacij (argument: vsa specificirana oprema), kar pomeni ne le podatke o strojni, ampak tudi programski opremi. Glede na vsebino vlagateljeve revizijske navedbe je mogoče tudi razbrati, da bi v primeru ugotavljanja, ali je izbrani ponudnik na testiranju res uporabil v ponudbi specificirano opremo, vlagatelj moral razpolagati z že določenimi (referenčnimi) podatki o opremi s testiranj, saj bi v nasprotnem primeru primerjave (komparacije) sploh ne bilo mogoče opraviti. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj niti ne navaja niti ne dokazuje, da razpolaga s kakršnimikoli podatki o opremi s testiranj. Glede na to, da bi moral vlagatelj zaradi primerjave (komparacije) podatkov že razpolagati z referenčnimi podatki, sam pa tega dejstva ne navaja in ne dokazuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev pravni položaj v postopku pravnega varstva tudi, če bi pridobil zahtevane podatke, ne bi mogel biti drugačen, zlasti pa ne slabši od sedanjega, ko s temi podatki ne razpolaga, saj primerjave (komparacije) podatkov sam ne more opraviti. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj zahteval vpogled v vse podatke, pri tem pa sploh niti z enim argumentom ne utemeljuje, iz česa bi bilo mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik pri testiranju uporabil (v celoti ali deloma) drugačno opremo od tiste, ki jo je specificiral v svoji ponudbi. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagateljeva revizijska navedba "vlagatelj iz previdnosti oporeka skladnosti specifikacije tehnične opreme v ponudbi izbranega ponudnika in testirani opremi" v tolikšni meri presplošna in nepodprta z vsaj utemeljivimi argumenti, na podlagi katerih bi bilo mogoče zastaviti izvedencu kakšno konkret(izira)no vprašanje pri morebitni ugoditvi izvedbe dokaza z izvedencem. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v 5. alinei tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, kot tudi to, da tudi v tem primeru veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP, ki se smiselno uporabljata na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN), zato bi moral vlagatelj konkretizirati, kaj je sporno, in torej, kaj predstavlja kršitev. Zgolj navedba, iz katere ni mogoče ugotoviti niti, v katerem delu naj bi bila oprema s testiranj neustrezna tisti iz tehničnih specifikacij, ne zadostuje. Taka presplošna navedba bi bila identična navedbi, da je ponudba nepravilna, ne da bi vlagatelj (kot splošen pojem) navedel razloge, s katerimi to utemeljuje. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi tudi postavitev izvedenca ne služila namenu, ki ga zasleduje vlagatelj, saj bi izvedenec moral pregledati tako tehnične specifikacije opreme iz ponudbe izbranega ponudnika in nato še testirano opremo, nato pa bi sicer izvedel primerjavo (komparacijo), vendar bi v takem primeru ne šlo za ugotavljanje utemeljenosti vlagateljeve trditve, ampak za ugotavljanje novih dejstev, ki bi bila šele naknadno preizkušena. Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da vlagatelj navaja, da "celotne specifikacije že same po sebi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti", kar bi bilo z uporabo argumenta a contrario mogoče razlagati, da vlagatelj dopušča možnost, da deli tehnične specifikacije predstavljajo poslovno skrivnost. Ne glede na to pa je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru presojala, ali je vlagatelju treba omogočiti vpogled v tehnične specifikacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni na zapisnik o vpogledu, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 16. 3. 2006, podal nobenih pripomb, niti glede navedbe predstavnika izbranega ponudnika o "kombinaciji elementov sistema, ki funkcionirajo v celoti", in niti, da to navedbo izpodbija v zahtevku za revizijo. Kot je sicer že prej navedla, Državna revizijska komisija izpostavlja, da je tudi pravica do vpogleda v tisti del ponudbe, ki vsebuje izkazovanje postavljenih zahtev naročnika, relativna, saj je vpogled v ta del ponudbe praviloma in ne absolutno javen. Glede na to, da vlagatelj ne izpodbija izjave predstavnika izbranega ponudnika, je mogoče ugotoviti, da taka izjava ne predstavlja spornega dejstva, in da torej drži ugotovitev Državne revizijske komisije v zvezi z uporabo argumenta a contrario, da je mogoče šteti, da vlagatelj dopušča možnost, da deli tehnične specifikacije predstavljajo poslovno skrivnost. Glede na to, da vlagatelj ne specificira, v kateri del tehničnih specifikacij glede konkretnih elementov oziroma delov opreme je vlagatelj želel vpogledati, ker naj bi bila podana konkret(izira)na kršitev, Državna revizijska komisija ni mogla meritorno odločiti, ali je naročnik ravnal narobe, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda tudi v tehnične specifikacije. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da bi vpogled v celotno dokumentacijo posamezne ponudbe lahko pomenil pomembno prednost vlagatelja pri pripravi ponudbe v primeru razveljavitve konkretnega razpisa v primerjavi z ostalimi ponudniki, kar bi lahko pomenilo kršitev načela enakopravnosti glede na ostale ponudnike (npr. zadeva, št. 018-004/2000). V slednjem primeru bi namreč vlagatelj pridobil konkurenčne podatke enega izmed sodelujočih ponudnikov.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da iz priloge, št. II/4, izhaja zahteva naročnika "naročniku bomo zaradi testiranja programske opreme predložili ustrezno programsko opremo skladno z razpisno dokumentacijo", kar pomeni, da mora biti v postopku podana skladnost med tehničnimi specifikacijami in testirano opremo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi, če vlagateljeva razlaga naročnikove zahteve ustreza njeni vsebini, vlagatelj ne navaja konkret(izira)no, kaj naj bi bilo neskladje med tehničnimi specifikacijami in testirano opremo izbranega ponudnika, saj v predhodnem navajanju vlagatelj zgolj na splošno navaja "vlagatelj iz previdnosti oporeka skladnosti specifikacije tehnične opreme v ponudbi izbranega ponudnika in testirani opremi". Glede na to, da tudi v tem primeru veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP, ki se smiselno uporabljata na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN), zgolj iz te vlagateljeve navedbe ni mogoče zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zato je Državna revizijska komisija tudi to vlagateljevo revizijsko navedba zavrnila kot neutemeljeno.

7. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da v ponudbi izbranega ponudnika priloženi obrazci, ki so sestavni del ponudbene dokumentacije, tudi niso bili označeni s številkami prilog tako, kot so označene priloge v razpisu, kar je v nasprotju s točko 4.1. razpisne dokumentacije Oblika ponudbe, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, je Državna revizijska komisija vpogledala v točko 4.1. razpisne dokumentacije in ugotovila, da je v njej âˆ" med ostalim âˆ" navedeno: "Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika." (tisti del, na katerega se sklicuje vlagatelj). Iz navedene določbe razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da je naročnik dovolil, da ponudniki predložijo ponudbo na obrazcih, ki jih ponudniki pripravijo sami, s tem, da je v tem primeru vezal predložitev takih obrazcev, ki bodo vsebinsko in oblikovno skladni z originalnimi obrazci iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz naročnikove zahteve razvidno, da naročnik navaja tako pojma "obrazec" kot "priloga", in da ju v obravnavani (konkretni) zahtevi ne enači. Državna revizijska komisija je vpogledala v Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1995; v nadaljevanju: SSKJ) in ugotovila, da je (za konkretno rabo v obravnavanem primeru uporabljiva razlaga) pod geslom obrazec navedeno "1. list z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke: izpolniti obrazec; tiskan obrazec; blok obrazcev / davčni obrazec; obrazec za osebne podatke", pod geslom priloga pa "1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu: navesti, oštevilčiti priloge; dopis, prošnja s prilogami / kot prilogo, v prilogi vam pošiljamo zahtevane dokumente". Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo uporablja glagol označiti (iz besedila: ... kot so označene priloge v razpisu). SSKJ pod geslom označiti navaja "1. opremiti s čim, da se opazi, prepozna: hiše, ki niso več primerne za bivanje, so označili; bolna mesta pred obsevanjem navadno označijo; označiti rob cestišča; označiti z barvo, črtami, zastavicami / označiti drevesa za posek / poti in steze so označili z markacijami / označiti novo cesto na zemljevidu vrisati // tako sporočiti, izraziti kaj: s črtami je označil, kaj naj se v besedilu izpusti; s številkami označiti velikost izdelkov".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo na obrazcih, ki jih je sam pripravil, in da dejansko "niso bili označeni s številkami prilog (npr. PRILOGA št. IX/4)", kot to navaja vlagatelj.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ločil pojma obrazec in priloga, ter da vlagatelj trdi, da obrazci niso bili označeni s številkami prilog. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Navodilih ponudnikom določil, da mora biti ponudba "podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije" ali "po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnikov", torej, da mora biti ponudba po razlagi SSKJ "podana na listih z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke iz prilog razpisne dokumentacije" ali "po vsebini in obliki enakih listih z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke, izdelanih s strani ponudnikov". Glede na sporno naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije je mogoče ugotoviti, da so bili obrazci priloge razpisne dokumentacije, in da so bile označene priloge, ne pa obrazci (kot listi z okvirnim tekstom in rubrikami za ustrezne podatke) sami, kar je tudi sicer razvidno iz oznak (namreč priloga št. IX/4 in ne obrazec št. IX/4). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove zahteve izhaja, da mora biti ponudba podana "po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika", ne pa, da mora obrazec, ki ga pripravi ponudnik, vsebovati tudi navedbo oznake priloge. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je točka 4.1. Oblika ponudbe Navodil ponudnikom v določenem obsegu lahko nejasna, vendar izpostavlja, da iz prvega stavka te točke razvidno, da se "ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oziroma posameznih delov le-te", torej je moral ponudnik zapisati podatke v obrazce, nadaljnjo, tretjo zahtevo naročnika "vse priloge morajo biti izpolnjene, podpisane in žigosane s strani ponudnika, razen prilog št. II/11, II/2 â??" pa je treba razumeti v kontekstu postavljene zahteve, in sicer, da je treba izpolniti, podpisati in žigosati tisto, kar v teh prilogah je, torej obrazce (izjav) in vzorce bančnih garancij, saj imajo le obrazci (izjav) in vzorci bančnih garancij okvirni tekst in rubrike za ustrezne podatke. Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da je naročnikova dolžnost poskrbeti za pripravo razpisne dokumentacije, na podlagi katere bodo ponudniki pripravili pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1), zato izpostavlja, da naročnik mora in bi v tem primeru sicer tudi že moral pripraviti tako razpisno dokumentacijo, ki bi bila konsistentna, s poenotenim in z nedvoumnim besedilom ter jasnimi in natančnimi zahtevami, torej taka, ki bi ne puščala možnosti več različnih interpretacij. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagateljeva argumentacija v enem delu nejasna, saj vlagatelj trdi, da je naročnikovo zahtevo "treba šteti kot pogoj, to pa je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izločen in je izključne narave". Glede na to, da se je vlagatelju kot prava uki osebi pripetil neljubi lapsus, zaradi katerega vlagateljeva revizijska navedba izgubi v celoti svoj smisel, saj pogoj mora biti v celoti izpolnjen, ne pa izločen (iz česar pa sledijo povsem različne pravne posledice), je iz razlage po smislu tako zahtev naročnika iz Navodil ponudnikom kot vlagateljeve revizijske navedbe iz zahtevka za revizijo bilo mogoče vsebinsko obravnavati navedeno revizijsko navedbo, ki pa jo je Državna revizijska komisija ocenila kot neutemeljeno, zato jo je zavrnila.

Da v navedenem primeru ni mogoča drugačna interpretacija, je razvidno tudi iz dodatnih pojasnil ponudnikom, št. 1714-03-430-100/2005/8, z dne 11. 7. 2005, v katerih je naročnik glede vprašanja enega izmed ponudnikov pojasnil: "Skladno s 4.1. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (OBLIKA PONUDBE), mora biti ponudba podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika, iz česar sledi, da lahko sami izdelate in izpolnite po vsebini in obliki enake izjave oziroma obrazce." Iz navedenega pojasnila je jasno razvidno, da naročnik pričakuje od ponudnikov, da bodo naročnikovim zahtevam zadostile izjave oziroma obrazci, naročnik pa ni zahteval, da mora biti podana tudi oznaka priloge. Tudi zaradi navedenega se ni mogoče strinjati z vlagateljevo revizijsko navedbo, zato jo je Državna revizijska komisija tudi iz tega razloga zavrnila kot neutemeljeno.

Sicer pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da, če bi veljala vlagateljeva argumentacija, bi vlagatelj zagotovo poskrbel, da bi tudi banka, ki je izdala bančno garancijo za resnost ponudbe, na bančno garancijo zapisala "priloga št. IX/1", ne pa, da je na tem mestu zapisala besedilo "original" in ga postavila celo v okvirček.

8. V zvezi z revizijsko navedbo, da je bil "v ponudbi izbranega ponudnika dokument z dne 6. 9. 2005 "izjava" ponudnika, da nobena od uporabljenih programskih ali strojnih komponent ne vsebuje kode, ki bi lahko ogrozila delovanje ali povzročila škodo, predložena dvakrat, za kar v razpisni dokumentaciji ni najti pravne podlage", je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da vlagateljeva navedba, kot je postavljena v zahtevku za revizijo, ni skladna z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj je bila sporna izjava (oziroma vsebina te izjave) sicer res predložena dvakrat, vendar v tem primeru ne gre za dve izjavi z datumom 6. 9. 2006, saj ena izjava (res) nosi datum 6. 9. 2005, ena pa datum 9. 9. 2006. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da navedena vlagateljeva revizijska navedba ne izkazuje ugotovljenega dejanskega stanja, jo je zavrnila kot neutemeljeno.

Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v razpisno in naročnikovo spisovno dokumentacijo ter ugotovila, da je naročnik 26. 8. 2006 izdal dokument "obvestilo o umiku revizijskega zahtevka in sprememba razpisne dokumentacije", št. 1714-03/430-100/2005/17, s katerim je vse potencialne ponudnike obvestil, da zaradi ugoditve zahtevku za revizijo enega izmed potencialnih ponudnikov spreminja razpisno dokumentacijo v točki 2 in 3 točke 11 Programska oprema na strani 46 razpisne dokumentacije. Naročnik je tako prejšnjo točko 3 (Ponudnik mora dostaviti izvorno kodo začetne verzije kot tudi vseh nadaljnjih morebinih nadgradenj. Koda bo shranjena pri naročniku.) nadomestil z novo točko 3 (Ponudnik mora predložiti izjavo, da nobena od uporabljenih programskih ali strojnĂ­h komponent ne vsebuje kode, ki bi lahko ogrozila delovanje ali povzročĂ­la škodo informacijskemu sistemu naročnika.). Pri pregledu razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni vnesel nobenega določila, s katerim bi potencialnim ponudnikom kakorkoli predpovedal podati navedeno izjavo dvakrat. Poleg tega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s spremembo točke 3 v točki 11 na strani 46 razpisne dokumentacije spremenil točko v VI. in VII. delu razpisne dokumentacije (Vrsta, opis, tehnične značilnosti in ustreznost blaga ter tehnična dokumentacija), torej v delu razpisne dokumentacije, ki vsebuje tehnične specifikacije. Naročnik ni dopolnil tudi II. dela (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb) in IV. dela (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in Navodila o načinu izkazovanja usposobljenosti ponudnika) razpisne dokumentacije, torej dela razpisne dokumentacije, v katerem je določil pogoje za priznanje sposobnosti ponudnikov, obvezna dokazila, na podlagi katerih bo naročnik ponudbe štel za popolne, in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti ponudnikov. Tudi v primeru, če bi bila navedena izjava vključena v II. del razpisne dokumentacije, je mogoče iz uvodnega pojasnila 7. točke Pogoji za priznanje sposobnosti (8.âˆ"12. stran razpisne dokumentacije) II. dela razpisne dokumentacije ugotoviti, da je naročnik določil zgolj to, katere dokaze morajo ponudniki predložiti, da se bo njihova ponudba štela za popolno, ni pa potencialnim ponudnikom kakorkoli prepovedal predložiti še katerega izmed dokumentov ali dokazov, ki jih ni izrecno predvidel v 7. točki Navodil ponudnikom, kot tudi jim ni prepovedal, da lahko predložijo isti dokaz oziroma isto dokazilo v več izvodih. Poleg tega pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi predložitev večjega števila dokazov oziroma dokazil, kot jih zahteva razpisna dokumentacija, v takem primeru ne mogla šteti za nikakršno prednost v smislu priznanja sposobnosti, saj bi izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo glede predložitve take izjave (oziroma v primeru drugih dokazil) že s tem, da bi predložil tudi samo eno izjavo (eno dokazilo), dvojna izjava pa ne bi mogla nadomestiti nobenega drugega dokaza ali druge izjave. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

9. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo v zvezi s programom usposabljanja je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v peti alinei točke 7.3 Izpolnjene, podpisane in žigosane izjave: Navodil ponudnikom na strani 10 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik predložiti program usposabljanja (priloga, št. II/5), na 20. strani razpisne dokumentacije je predpisal obrazec programa usposabljanja, v točki 14 na straneh 49-50 pa je navedel, da je predmet javnega naročila tudi usposabljanje naročnikovih delavcev za ponujeno opremo (servisno-tehnično šolanje za 10 udeležencev), ki mora biti izvedeno pred prevzemom opreme. V opombi pod navedenim obrazcem (iz priloge, št. II/5) je navedeno: "Ponudnik poda program usposabljanja (predmet usposabljanja, čas trajanja, â??) za vsak sklop, za katerega se prijavlja. V primeru pomanjkanja prostora se obrazec fotokopira." Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil kot 25. zaporedni list svoje ponudbe dokument z naslovom "program usposabljanja", iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik sestavil tabelo s tremi stolpci: v prvem stolpcu so navedene zaporedne številke vrstic, v drugem stolpcu je navedeno, kaj je "predmet usposabljanja za sklop 1", v tretjem stolpcu pa je naveden "čas trajanja" posameznega predmeta usposabljanja. Ker je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotovila, da je k ponudbi predložen dokument "program usposabljanja", Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče zaslediti omenjenega programa usposabljanja.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da je v ponudbi izbranega ponudnika sicer "nek zapis o usposabljanju, vendar njegova oblika niti vsebina ne ustrezata vsebini obrazca priloga, št. 11/5", Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z ničimer ne obrazloži, v čem je neustreznost z vsebino obrazca iz priloge, št. II/5, kot tudi ne navaja, kako bi moral biti oblikovan program usposabljanja in kakšno vsebino bi moral imeti, da bi ga bilo mogoče šteti, da je ustrezen. Poleg tega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil zgolj to, naj ponudniki podajo program usposabljanja in pri tem samo primeroma (argument: tri pike) navedel dve sestavini (predmet usposabljanja, čas trajanja, â??), ni pa tudi natančneje razčlenil, kako naj program vsebinsko zgleda. Tudi iz točke 14 na straneh 49-50 ni mogoče zaslediti podrobnejše zahteve glede vsebine in oblike programa usposabljanja. Ravno zato, ker se vlagatelj sklicuje na vsebinsko neustreznost programa usposabljanja izbranega ponudnika, razpisna dokumentacija pa ne predpisuje natančnejše vsebine programa usposabljanja, je bilo mogoče pričakovati, da bo vlagatelj to svojo navedbo tudi ustrezno argumentiral oziroma podkrepil. Na podlagi zgolj vlagateljeve navedbe, ki sicer ni tudi podprta s konkretizirano obrazložitvijo in ki bi jo bilo mogoče tudi vsebinsko preizkusiti, Državna revizijska komisija izpostavlja, da ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, ni mogoče zaključiti, da je podana kršitev ZJN-1 oziroma da je naročnik kršil ZJN-1.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da predloženi program usposabljanja tudi oblikovno ne ustreza vsebini obrazca iz priloge, št. II/5, Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz vlagateljeve revizijske navedbe nejasno, kaj vlagatelj očita naročniku kot kršitev, saj bi bilo mogoče neustreznost oblike dokumenta program usposabljanja izbranega ponudnika utemeljevati zgolj z neustreznostjo oblike obrazca iz priloge, št. II/5, in ne z neustreznostjo njegove vsebine, zato je Državna revizijska komisija tudi to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

10. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da je v nasprotju s 54. členom ZJN-l spremenil svojo ponudbo tako, da jo je dopolnil s predložitvijo CD-ja, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 7. točki Navodil ponudnikom v razpisni dokumentaciji določil pogoje za priznanje sposobnosti, in sicer je naročnik določil, da "se bo ponudba štela za popolno, če bo ponudnik predložil" podatke o ponudniku (točka 7.1), naslednje dokumente (točka 7.2: dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in morajo biti originali (točka 7.2.1), dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in katerih datum izdaje s strani uradne institucije na dan roka za predložitev ponudb ne sme biti starejši od 3 mesecev (točka 7.2.2), dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in katerih datum izdaje s strani uradne institucije na dan roka za oddajo ponudb ne sme biti starejši od 1 meseca (točka 7.2.3), ostale dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije in katerih datum izdaje s strani uradne institucije na dan roka za oddajo ponudb ne sme biti starejši od 15 dni (točka 7.2.4)), izpolnjene, podpisane in žigosane izjave (točka 7.3), podizvajalci (točka 7.4), skupna ponudba (točka 7.5), obrazec ponudbe (točka 7.6), vzorec pogodbe (točka 7.7), ponudbeni predračun (točka 7.8), drugo (točka 7.10: celovito tehnično dokumentacijo (proizvajalca opreme) za ponujeno opremo (ponudnik ne sme priložiti le prospektnega materiala), iz katere so razvidne tehnične karakteristike ponujene opreme oziroma iz katere je razvidno, ali ponujena oprema izpolnjuje minimalne zahtevane tehnične karakteristike (točka 7.10.1), izpis iz Microsoft Windows Catalog z označeno ponujeno opremo (točka 7.10.2)). Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da veljavna zakonodaja ne pozna pojma "popolna ponudba", ampak pojme nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva ponudba (Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik). V primeru, da bi ponudbo predložil ponudnik, "ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji", je taka ponudba nesprejemljiva (prva alinea 4. člena Pravilnika), v primeru pa, da "se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije", je tako ponudbo treba označiti kot nepravilno (tretja alinea 2. člena Pravilnika). Pri pregledu dokazov, na podlagi katerih bo naročnik štel, da je ponudnikova ponudba "popolna", Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi/je naročnik od ponudnikov sočasno s predložitvijo ponudbe eksplicitno zahteval tudi predložitev spornega CD-ja. Državna revizijska komisija je pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovila tudi, da je v 8. točki Navodil ponudnikom - med drugim - navedeno, da "morajo ponudniki naročniku na njegov poziv omogočiti vse potrebno za izvedbo testiranja programske opreme oziroma morajo naročniku na njegov poziv predložiti ustrezno programsko opremo skladno z razpisno dokumentacijo". Iz navedenega dela razpisne dokumentacije oziroma Navodil ponudnikom je razvidno, da je naročnik predložitev spornega CD-ja vezal na čas po predložitvi ponudb (argument: na naročnikov poziv predložiti ustrezno programsko opremo) in ne na sam trenutek predložitve ponudbe. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnikom ni bilo treba predložiti spornega CD-ja že ob sami predložitvi ponudb, ampak šele naknadno po naročnikovem pozivu. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je podtočka 5 točke 11 (Programska oprema) na strani 46 razpisne dokumentacije, na katero se sklicuje vlagatelj in v kateri je navedeno, da mora "ponudba vključevati polno verzijo aplikacije na CD-ju s standardno namestitvijo in deinštalacijo (setup.exe, instal.msi, â??)", sicer zapisana tako, da bi jo bilo mogoče tolmačiti, da je treba predložiti sporni CD že v sami ponudbi, vendar hkrati izpostavlja, da sporne "zahteve" glede na vsebino 8. točke Navodil ponudnikom v razpisni dokumentaciji ni mogoče tolmačiti še širše, kot to navaja vlagatelj. Da je bilo treba ponudnikom predložiti sporni CD šele na naročnikov poziv oziroma naknadno, je razvidno tudi iz tega, da je naročnik v dopisih, št. 430-10072005/ (17142-01), z dne 14. 10. 2005, in, št. 430-10072005/ (17142-01), z dne 18. 10. 2005, tudi vlagatelja in ne le izbranega ponudnika pozval k predložitvi programske opreme ter se skliceval na 8. člen Navodil ponudnikom in protokol zapisan v tem členu Navodil ponudnikom, čeprav je vlagatelj k svoji ponudbi že predložil izvod CD-ja. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da je na vprašanje (ki sicer ni bilo postavljeno v zvezi s predložitvijo CD-ja, ampak izvorne kode) enega izmed potencialnih ponudnikov (V kakšni obliki in kdaj je potrebno dostaviti izvorno kodo vseh programskih modulov") naročnik z dopisom, št. 1714-03-430-100/2005/8, z dne 11. 7. 2005, odgovoril, da bo treba "izvorno kodo dostaviti na poziv naročnika oziroma najkasneje ob predložitvi ustrezne programske opreme zaradi njenega testiranja (poudarila Državna revizijska komisija), skladno z razpisno dokumentacijo, in sicer na CD-ju ali podobnem nosilcu, zapisani v taki obliki, ki ne dopušča prepisovanja medija". V tem dopisu je na strani 7 tudi navedeno, da so "dodatna pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe in sprememba razpisne dokumentacije sestavni del razpisne dokumentacije predmetnega javnega razpisa". Iz naročnikovega odgovora v povezavi z opombo s strani 7 tega dopisa je tako razvidno, da je bilo mogoče programsko opremo predložiti tudi naknadno, tj. pred testiranjem. Zaradi navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

11. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede namestitvenega programa "Setup" je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v zapisnik s prvega testiranja in ugotovila, da je v njem navedeno ""Setup" program ne izvede kompletne inštalacije, ampak se program inštalira tako, da je potrebno skopirati določene datoteke na želeno mesto, drugi del pa se inštalira ločeno.", v zvezi s tem zapisanim pa je na prvem testiranju izbrani ponudnik podal pojasnilo, da "testna verzija programa ne vsebuje "Setup" namestitvenega programa, prava verzija pa ga bo vsebovala", nato pa je vpogledala še v razpisno dokumentacijo, in sicer 5. podtočko točke 11 na strani 46 razpisne dokumentacije, kjer je navedeno "ponudba mora vključevati polno verzijo aplikacije na CD-ju s standardno namestitvijo in deinštalacijo (setup.exe, instal.msi, â??)". Iz naročnikovega odgovora na zahtevek za revizijo je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik namestitveni program za testiranje priložil v obliki datoteke batch.

V zvezi z vlagateljevo prvo revizijsko navedbo Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj premalo specificiral naročnikovo domnevno kršitev, saj je vlagatelj zgolj prepisal naročnikovo izjavo iz zapisnika s prvega testiranja, nato pa je navedel, da naročnikova ugotovitev pomeni to, da "izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve naročnika ... kjer je eksplicitno navedeno, da ..." Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri tej vlagateljevi revizijski navedbi vlagatelj sploh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti razloge, zakaj naj bi ta naročnikova izjava pomenila, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva in dokaze, hkrati pa dodaja, da je vlagateljeva dolžnost oblikovati zahtevek za revizijo tako, da je mogoče kršitev najprej sploh identificirati kot konkreten pojem, nato pa s predloženimi dokazi izpeljati določen (v smislu: konkreten) zaključek. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelja zastopa v tem postopku odvetnik, torej prava uka oseba, ki ji pravni način razmišljanja oziroma pravni silogizem ne moreta biti tuja. Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da sta navajanje vlagateljevih argumentov s predložitvijo dokazov, s katerimi konkretizira domnevne naročnikove kršitve, kot tudi ustrezna argumentacija tista osnova, na podlagi katere je mogoče odločati o zahtevku za revizijo. Vlagatelj se mora zavedati, da pri pripravi zahtevka za revizijo sicer v prvi fazi nastopa pred naročnikom, ki vsebinsko pozna zadevo, vendar v primeru nadaljevanja pravnega varstva pred Državno revizijsko komisijo nastopi situacija, ko o zadevi odloča organ, ki zadeve vsebinsko še ne pozna in se z njo sreča prvič, poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da lahko odloča zgolj na podlagi s strani udeležencev postopka predloženega gradiva, zato v primeru, ko vlagatelj ne uveljavlja domnevnih kršitev na dovolj artikuliran in natančen način, Državna revizijska komisija ne more ugotavljati, kaj je vlagatelj imel dejansko v mislih. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je šele iz celote vlagateljevih argumentov in dokazov mogoče ugotoviti, ali predloženi dokazi ob ustrezni vlagateljevi argumentaciji omogočajo Državni revizijski komisiji sprejeti sklep, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-1 oziroma svojimi zahtevami. V konkretnem primeru vlagatelj zgolj navaja naročnikovo izjavo iz zapisnika s prvega testiranja in nato zahtevo iz razpisne dokumentacije, pri tem pa ne pojasni, v kakšnem smislu in kontekstu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije je treba razlagati to izjavo. Vlagatelj tako ne pojasni, ali je treba naročnikovo izjavo iz zapisnika s prvega testiranja razumeti tako, da izbrani ponudnik ni predložil polne (glede na to, da naročnik govori o "kompletni inštalaciji") verzije aplikacije, ali pa morda, da iz naročnikove izjave iz zapisnika s prvega testiranja izhaja, da ugotovljeni način izbrani ponudnik ni zagotovil standardne namestitve (glede na to, da naročnik govori o "dvodelnem" inštaliranju), ali celo oboje, morda pa kaj tretje. Tudi v primeru, da bi vlagatelj konkretiziral kateri del naročnikove zahteve ni bil izpolnjen, bi moral tudi navesti argumente, iz katerih bi bilo razvidno, kako naj bi se pravilno v smislu te naročnikove zahteve morala glasiti namestitev spornega namestitvenega programa. šele iz take utemeljitve bi bilo mogoče ugotoviti, ali je naročnik ravnal v nasprotju s svojimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Zaradi navedenega in glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju s svojimi zahtevami oziroma z določbami ZJN-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi druga vlagateljeva navedba premalo specificirana, saj vlagatelj zgolj navaja izjavo izbranega ponudnika iz zapisnika s prvega testiranja in iz nje izpelje zaključek, ki ga argumentira z dvakratno (in nekoliko spremenjeno) navedbo iste zahteve iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v 5. točki tretjega odstavka 12. člena ZRPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva in dokaze, hkrati pa dodaja, da je vlagateljeva dolžnost oblikovati zahtevek za revizijo tako, da je mogoče kršitev najprej sploh identificirati kot konkreten pojem, nato pa s predloženimi dokazi izpeljati določen (v smislu: konkreten) zaključek. Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da lahko odloča zgolj na podlagi s strani udeležencev postopka predloženega gradiva, zato v primeru, ko vlagatelj ne uveljavlja domnevnih kršitev na dovolj artikuliran in natančen način, Državna revizijska komisija ne more ugotavljati, kaj je vlagatelj imel dejansko v mislih. V navedenem primeru Državna revizijska komisija izpostavlja, da je iz vlagateljeve argumentacije sploh nejasno, kaj naj omogoči Državni revizijski komisiji sprejeti sklep, da je moral izbrani ponudnik predložiti pravo in ne testno verzijo, saj zahteva iz razpisne dokumentacije govori o polni in ne pravi verziji aplikacije kot tudi o standardni in ne stalni namestitvi. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagateljeva dolžnost utemeljiti, zakaj je treba šteti, da je v navedenem primeru podana kršitev. Glede na to, da v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), v navedenem primeru pa je vlagateljeva argumentacija v tolikšni meri nejasna, ni mogoče zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna kot tudi ne, da je podana kršitev ZJN-1 oziroma da je naročnik kršil ZJN-1.

12. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da se licenca pridobi skupaj z nabavo strojne opreme (GRABBER), kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo pod točko 11/4 na strani 46 razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v točko 11/4 na strani 46 razpisne dokumentacije in ugotovila, da je v njej določeno: "Programska oprema ne sme biti zaščitena z nobenim strojnim ali programskim zaščitnim mehanizmom in ne sme biti omejena v nobenem pogledu. Posebne pristojbine za odklepanje programske opreme niso dovoljene." Državna revizijska komisija je nato vpogledala v zapisnik s prvega testiranja in ugotovila, da je v rubriki Preverjena je bila namestitev programa, in sicer: pod 4. točko navedeno: "Preverjeno je bilo, če je morebitna dodatna programska oprema licenčno pokrita in da ni testna verzija. S strani predstavnika ponudnika je bilo pojasnjeno, da programska oprema ima licenco, ki jo pridobi skupaj z nabavo strojne opreme (GRABBER). Ugotovljeno je bilo, da je delovanje ustrezno oz. skladno s predmetno razpisno dokumentacijo.", pod 5. točko pa: "Preverjeno je bilo, da programska oprema ni zaščitena z nobenim strojnim ali programskim zaščitnim mehanizmom in ni omejena v nobenem pogledu. Po pojasnilu predstavnika ponudnika je bilo ugotovljeno, da programska oprema ustreza navedenemu." Iz omenjenega zapisnika izhaja, da je naročnik ponudnikovo ponudbo v spornem delu ocenil kot ustrezno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru licence (kot dovoljenja za uporabo zaščitene pravice) ni mogoče označiti kot strojni zaščitni mehanizem. V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz izjave izbranega ponudnika v zapisniku s prvega testiranja mogoče ugotoviti, da za pridobitev licence, ki jo ima programska oprema, ni treba plačati še posebne pristojbine, in da je licenca vključena že v ceno (â?? pridobi skupaj z nabavo â??) strojne opreme. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedene izjave iz zapisnika s prvega testiranja ni mogoče subsumirati kot kršitev zahteve pod točko 11/4 na strani 46 razpisne dokumentacije, kot to navaja vlagatelj, zato je vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

13. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da iz zapisnika s prvega testiranja izhaja pojasnilo izbranega ponudnika glede znakov " " in "-", da je možno prilagoditi programsko opremo, da prepozna tudi ta dva znaka, vendar rezultat poizvedbe na drugem testiranju ni bil uspešen iz istega razloga (manjkajoč znak "-"), kar je razvidno iz zapisnika z drugega testiranja, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v 5. točki pod naslovom Splošno VI. in VII. dela razpisne dokumentacije na strani 43 navedeno: "Sistem mora pravilno zajeti in prepoznati registrske tablice Slovenije in držav EU. Poleg tega mora imeti sistem sposobnost zajemanja in prepoznavanja bodočih slovenskih in tuji registrskih tablic, vključno s posebnimi črkami kot so š, č, ž, ö, Ĺ"." Pri pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ni ugotovila natančnejše naročnikove opredelitve, katere vse znake z registrske tablice mora ponujeni sistem prepoznati. Pri pregledu zapisnika s prvega testiranja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik izpostavil, da "v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, kateri znaki so sestavni del tablice oziroma ali se znaka presledek in pomišljaj tretirata kot znaka ali ne". Državna revizijska komisija je šele iz zapisnika sestanka, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 12. 2005, lahko ugotovila, da naročnik šteje, da mora sistem prebrati tudi sporni znak "-" (Predstavniki ponudnikov so izpostavili še vprašanje glede znaka "-", in sicer je bilo postavljeno vprašanje, ali se ta znak šteje kot prebran znak. Pojasnjeno je bilo, da mora sistem prebrati tudi znak "-" pri slovenskih tablicah.).

V zvezi z ugotavljanjem utemeljenosti vlagateljeve revizijske navedbe Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik ugotavljal, ali ponujena oprema izpolnjuje naročnikove zahteve (tj. ali je točnost sistema prepoznave najmanj 90 % zajetih določenih registrskih tablic) in torej, ali sistem prepozna tudi "-" šele po izvedenem tretjem testiranju na mejnem prehodu Vrtojba. Državna revizijska komisija je pregledala tudi predloženo kopijo CD-ja o izvedenem tretjem testiranju in ugotovila, da je v izpisu registrskih tablic pri izbranem ponudniku mogoče v naboru znakov zaslediti tudi znak "-" pri slovenskih registrskih tablicah, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik do trenutka, ko je naročnik ponudbe tudi vrednotil, izpolnil naročnikovo zahtevo, da mora sistem prepoznavati tudi znak "-" pri slovenskih registrskih tablicah. Glede na naročnikovo izrecno pojasnilo, ki izhaja šele iz zapisnika sestanka pred tretjim testiranjem, da mora sistem sodelujočih ponudnikov prepoznati tudi znak "-" pri slovenskih registrskih tablicah, ni mogoče slediti argumentaciji vlagatelja. Zaradi navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Ob navedenem Državna revizijska komisija izpostavlja tudi dejstvo, da ponudniki niso bili glede na vsebino razpisne dokumentacije tudi dolžni razumeti naročnikove zahteve kot take. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v točki 11 Programska oprema VI. in VII. dela razpisne dokumentacije glede strežniške aplikacije navedeno, da "ime slike mora biti â??, kjer â?? nnn.....n registrsko številko", (5. točka), "â?? mora shranjevati številke registrskih tablic v datoteko â??" (10. točka), "vsak zapis â?? mora vsebovati â?? številka registrske tablice â??" (14. točka) in "zapis v â?? novo številko registrske tablice â??" (15. točka). Državna revizijska komisija je pri pregledu razpisne dokumentacije tudi ugotovila, da je naročnik v zadnji (dvaindvajseti) alinei 6. točke Pravna podlaga za izvedbo javnega naročila na straneh 7-8 določil, da se bo "javni razpis izvedel upoštevajoč â?? vso pozitivno zakonodajo, ki ureja to področje". Državna revizijska komisija ugotavlja, da sicer naročnik ni izrecno navedel Zakona o varnosti cestnega prometa, vendar ugotavlja, da je ta zakon možno subsumirati pod dvaindvajseto alineo 6. točke. Državna revizijska komisija je vpogledala v Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004, 35/2005, 67/2005 - odl. US; v nadaljevanju: ZVCP-1), in sicer zakon, ki je veljal v času sprejema sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, in ugotovila, da je v prvem odstavku 195. člena ZVCP-1 (Vsebina registrskih tablic)¸ določeno, da "registrska tablica vsebuje razpoznavni znak Republike Slovenije in registrsko označbo, ki jo sestavljajo kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk ter prostor, predviden za grb Republike Slovenije". V času, ko je potekalo testiranje, natančneje 3. 12. 2005, je začela veljati novela tega zakona, in sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa ZVCP-1C (Uradni list RS, št. 108/2005; v nadaljevanju: ZVCP-1C), ki je spremenil prvi odstavek 195. člena ZVCP-1 tako, da se po novem glasi: "Registrska tablica vključuje razpoznavni znak Republike Slovenije (evropski logo), registracijsko območje in prostor, predviden za grb in registrsko označbo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk." Kot je razvidno iz te pozitivne zakonodaje, vsaka registrska tablica vsebuje registrsko označbo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk. V času izvedbe javnega naročila - kot torej tudi med izvedbo testiranja - so veljali tudi posamezni podzakonski akti, in sicer Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 29/2004), Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 74/2005) in Pravilnik o delnem prenehanju uporabe Pravilnika o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 6/2006). Iz zakonov je mogoče ugotoviti, da je v njiju v 195. členu podano, kaj vsebuje registrska tablica, med temi elementi pa ni pojmov registrska številka ali številka registrske tablice, ampak registrska označba, slednjo pa sestavlja kombinacija črk in številk oziroma kombinacija črk (izrecno pa ne tudi pomišljaj). Tudi v prej navedenih podzakonskih aktih ni definicije pojmov registrska številka ali številka registrske tablice, ampak registrska oznaka (2. člen obeh pravilnikov o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil). Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja, da je npr. iz žargona mogoče ugotoviti, kaj naj bi bila vsebina pojmov registrska številka ali številka registrske tablice, vendar izpostavlja, da je pri razjasnitvi tega pojma treba upoštevati določbe veljavne zakonodaje, kar pomeni, da bi moral naročnik v primeru uporabe pojmov registrska številka ali številka registrske tablice jasno in nedvoumno zapisati, kaj naj bi pojma predstavljala, še posebej, če je pod obema pojmoma bila mišljena ista stvar. Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da je šele iz zapisnika sestanka pred tretjim testiranjem bilo mogoče jasno razbrati, da naročnik šteje znak "-" (in to še zgolj pri slovenskih registrskih tablicah) kot znak, ki ga mora sistem prepoznati. Iz zapisnikov s prvega in drugega testiranja namreč ni razvidna zahteva, da je to naročnik od izbranega ponudnika tudi eksplicitno zahteval. Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagateljevi argumentaciji, zato je tudi iz teh razlogov navedeno revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

14. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo v zvezi z datoteko VOIS.MDB Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi v tem primeru šlo za navedbo iz zapisnika s prvega testiranja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva navedba premalo specificirana, saj vlagatelj zgolj navaja naročnikovo izjavo iz zapisnika s prvega testiranja in iz nje izpelje zaključek, katerega vsebina pa je povsem nerazjasnjena, saj vlagatelj kršitev izpodbija z navajanjem sedmih zahtev iz razpisne dokumentacije, ne da bi s katerokoli izmed njih tudi konkretiziral domnevne kršitve. Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da iz nadaljnje navedbe, ki je tudi zgolj neka trditev, iz katere pa ni mogoče ugotoviti, zakaj je tisto, kar vlagatelj navaja kot kršitev, dejansko kršitev, Državna revizijska komisija izpostavlja, da glede na to, da v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ni mogoče zaključiti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna kot tudi ne, da je podana kršitev ZJN-1 oziroma da je naročnik kršil ZJN-1.

15. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo glede neuspešnosti rezultatov prepoznave Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bila to ugotovitev po drugem testiranju, hkrati pa izpostavlja, da je naročnik ugotavljal natančnost prepoznave in vrednotil ponudbe šele po izvedenem tretjem testiranju na mejnem prehodu Vrtojba. Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da je do tretjega testiranja prišlo zaradi neustreznosti vzorca zajetih registrskih tablic (prevelik delež vozil z registrskimi tablicami, ki niso slovenske ali držav članic EU), izvedbi tretjega testiranja pa vlagatelj ni oporekal. Glede na že podane argumente v točki 13 obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija tudi to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

16. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da iz zapisnika z drugega testiranja izhaja, da je bilo testiranje opreme nepravilno izvedeno oziroma da rezultati testiranja ne ustrezajo zahtevam naročnika zaradi napake na opremi, ki je izbrani ponudnik ni odpravil, čeprav je bil ves čas prisoten, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v bistvu navaja eno kršitev, iz katere pa nato izpelje dve ugotovitvi z različnima temeljema, saj vlagatelj najprej ugotavlja, da je bilo "testiranje opreme nepravilno opravljeno" (torej vlagatelj ugotavlja, da je bil nepravilen zgolj in samo postopek preverjanja opreme, vlagatelj pa s tem še ne izpodbija tudi ustreznosti testirane opreme), nato pa ugotavlja, da "rezultati testiranja ne ustrezajo zahtevam naročnika zaradi napake na opremi" (torej vlagatelj ugotavlja, da je nekaj narobe z opremo in ne s samim postopkom testiranja opreme). Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik z drugega testiranja in ugotovila, da je na 2. strani omenjenega zapisnika navedeno: "Preverjen je bil zajem slike, in sicer tako, da je ponudnik na svoji opremi vzpostavil sistem tako, da je pri kontrolni niši mejnega policista postavil vse sestavne dele sistema, in sicer postavitev kamere z IR reflektorjem, strežniškega računalnika, simulacijo zanke za proženje zajema slike in povezave z naročnikovim računalnikom. Oprema je delovala tako, da je bila vzpostavljena povezava s centralnim računalnikom MNZ. Po vzpostavitvi sistema je bilo preverjeno še praktično delovanje sistema, in sicer ... Pri zaznavi registrskih tablic je bilo ugotovljeno, da ... pri nekaterih tablicah niso bile zaznane začetne črke tablice, ... v zvezi z navedenimi ugotovitvami je predstavnik ponudnika pojasnil, da sistem začetnih znakov na nekaterih tablicah ni zaznal zaradi neoptimalne postavitve kamere (na zajeti sliki ni vidna celotna registrska tablica). V zvezi ..."

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel kot sporno to, da "sistem začetnih znakov na nekaterih tablicah ni zaznal zaradi neoptimalne postavitve kamere (na zajeti sliki ni vidna celotna registrska tablica)", kar je sicer tudi ugotovitev iz zapisnika z drugega testiranja, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz te navedbe izhaja zgolj to, da so bili posamezni podatki neustrezno zbrani zaradi neustrezne izvedbe enega od opravil pri testiranju (tj. neoptimalne postavitve kamere) in ne zaradi napake na sami opremi. Iz sporne izjave, ki je sicer tudi zapisana v zapisniku z drugega testiranja, in ki jo je nato uporabil vlagatelj, tako ne izhaja, da je naročnik s to izjavo podal hkrati tudi negativno oceno o testirani (programski) opremi, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tem primeru vlagateljeva ugotovitev, da "rezultati testiranja ne ustrezajo zahtevam naročnika zaradi napake na opremi", napačna, zato je v tem delu vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z drugo vlagateljevo ugotovitvijo ("testiranje opreme je nepravilno opravljeno") Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik v 8. točki Navodil ponudnikom v razpisni dokumentaciji določil, da bo testiral programsko opremo, poleg tega pa taka ugotovitev izhaja tudi iz prvega stavka IV. točke tega zapisnika, kjer je naročnik zapisal, da bo testiranje opreme izvedeno na podlagi 8. točke Navodil ponudnikom. Državna revizijska komisija zato izpostavlja, da je iz namena (zbiranje podatkov za kasnejše ugotavljanje, ali je ponujena programska oprema ustrezna in skladna z naročnikovimi zahtevami), trenutka (... v času pregleda in ocenjevanja ponudb pred oddajo javnega naročila ...; ) ter časovnega protokola (... predvidoma 3 tedne ...) testiranja ponujene opreme mogoče ugotoviti, da je namen tega testiranja to, da naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila zbere podatke, ki mu bodo služili pri oceni, kateri potencialni ponudnik ponuja zahtevano blago. Iz naročnikove spisovne dokumentacije (zapisnik sestanka, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 12. 2005) je mogoče ugotoviti, da je naročnik izvedel še tretje testiranje, in sicer na mejnem prehodu Vrtojba, ker vzorec registrskih tablic, ki sta ga vlagatelj in izbrani ponudnik zajela na mejnem prehodu Gruškovje (drugo testiranje), naročniku ni bil zadosten za ugotovitev ustreznosti ponujene programske opreme. V tem zapisniku niso podane nobene pripombe pa tudi noben izmed ponudnikov ne izraža nestrinjanja z izvedbo še tretjega testiranja. V zapisniku sestanka, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 12. 2005, je tudi navedeno, kakšen bo protokol pri tretjem testiranju, in da "se bo ustreznost ponujene programske opreme ugotavljala v smislu pogoja iz razpisne dokumentacije glede minimalne zahtevane točnosti zajetih registrskih tablic, ki se glasi: "Zahtevana točnost je najmanj 90 % vseh zajetih tablic (vseh vrst slovenskih tablic in tablic držav članic EU"), vključno ...". Iz slednje naročnikove zahteve je mogoče ugotoviti, da je naročnik dopustil tudi možnost napak in netočnosti (tj. največ 10 % odstopanje), zato Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, ko v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja, da navedena vlagateljeva revizijska navedba "še ne pomeni nepravilnosti ponudbe, saj se je na tem (op. drugem; Državna revizijska komisija) testiranju ni ugotavljal odstotek natančnosti prepoznave, ampak se je to ugotavljalo na ponovnem testiranju oziroma tretjem delu testiranja na mejnem prehodu Vrtojba". Poleg navedenega Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da bi v primeru upoštevanja rezultatov drugega testiranja navedba "na nekaterih tablicah" še ne mogla sama po sebi pomeniti tudi preseganja dopustnega odstopanja (10 %), ampak bi moral vlagatelj v takem primeru s konkretnim procentualnim navajanjem odstopanja ali na nek drugi argumentiran način utemeljevati nepravilnost. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da iz naročnikove zahteve po točnosti zajema registrskih tablic izhaja, da se točnost prepoznave registrskih tablic nanaša na prepoznavo registrskih tablic držav EU in Slovenije, zato zgolj iz navedbe "nekaterih" (iz besedne zveze nekaterih tablic) ni mogoče ugotoviti, da sistem izbranega ponudnika ni zaznal ravno zahtevanih registrskih tablic (tj. registrskih tablic držav EU in Slovenije). Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj tudi ni oblikoval svoje revizijske navedbe tako, da izpodbija točnost prepoznave z razpisno dokumentacijo zahtevanih registrskih tablic, zato je v tem primeru vlagateljeva revizijska navedba tudi presplošna, poleg tega pa ni podkrepljena z nobenim dodatnim argumentom, iz katerega bi lahko sledila ugotovitev, da vlagateljeva navedba (v zvezi s točnostjo prepoznave z razpisno dokumentacijo zahtevanih registrskih tablic) drži. Glede na izrecno naročnikovo zahtevo po točnosti prepoznave registrskih tablic držav EU in Slovenije Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi bila v primeru netočnosti zajema registrskih tablic držav, ki niso vključene v EU, vlagateljeva revizijska navedba sploh neutemeljena. Zaradi navedenih razlogov je Državna revizijska komisija tudi v tem (drugem) delu vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

17. V zvezi z revizijsko navedbo v povezavi s testiranjem opreme na mejnem prehodu Vrtojba (tretje testiranje) je Državna revizijska komisija vpogledala v zapisnik o testiranju opreme iz sklopa 1, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006, in ugotovila, da je v njem v zvezi s spornim prenehanjem delovanjem sistema navedeno: "Ob zaključku testiranja je bilo ugotovljeno, da je bilo 14. 1. 2005 ob 3.10 prenehano delovanje sistema ponudnika Tenzor, d. o. o. S strani ponudnika Tenzor, d. o. o., je bila podana obrazložitev glede zaustavitve sistema, in sicer, da je bil izključen konektor, ki povezuje zanko in zajemno enoto. Po ponovni priključitvi konektorja o prihodu na lokacijo (15. 1. 2006 ob 8.00) je sistem ponovno deloval." Zapisnik je podpisal tako predstavnik vlagatelja kot tudi sta ga podpisala predstavnika izbranega ponudnika. V tem zapisniku ni morebitnih drugih oziroma dodatnih pripomb. Glede na ugotovitev iz tega zapisnika, da je "po ponovni priključitvi konektorja ... sistem ponovno deloval", in torej glede tudi na hkratno preveritev na kraju dogodka, ne da bi pooblaščena oseba vlagatelja izrazila kakršenkoli dvom ali podala morebitno pripombo, je mogoče ugotoviti, da je razlog za prenehanje delovanja znan (izključen konektor). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dodatno obrazložitev, št. 430-100/2005/35 (17142-01), z dne 7. 3. 2006, in ugotovila, da je v njej navedeno "pri drugi postavitvi tretjega dela testiranja so predstavniki naročnika in predstavniki ponudnika Tenzor, d. o. o., ob prihodu na lokacijo testiranja, dne 15. 1. 2006 ob 8. uri, ugotovili, da je bilo, dne 14. 1. 2006 ob 3.10, prenehano delovanje sistema ponudnika Tenzor, d. o. o. Predstavnika ponudnika sta na navedeno podala pojasnilo, da je do zaustavitve sistema prišlo, ker je bil izključen konektor, ki povezuje zanko in zajemno-procesno enoto. Po ponovni priključitvi navedenega konektorja je sistem ponovno začel delovati, kar je razvidno iz zapisnika o testiranju opreme iz sklopa 1, z dne 15. 1. 2006, ki so ga podpisali in prejeli predstavniki naročnika ter obeh ponudnikov. Iz zgoraj navedenega izhaja dejstvo, da je do prekinitve delovanja prišlo zaradi izključenega konektorja, ki povezuje procesno enoto oziroma računalnik in elektroniko induktivne zanke. Po končanem testiranju opreme je naročnik proučil možne razloge za prekinitev delovanja sistema ponudnika Tenzor, d. o. o., pri čemer je bilo ugotovljeno, da je glede na to, da je bil del opreme sistema za prepoznavo registrskih tablic nameščen pod delovno mizo policista, ki je v času testiranja uporabljal kabino in mizo, kjer je bila postavljena predmetna oprema, do izključitve verjetno prišlo, če je policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo." Iz dodatne obrazložitve je razvidno, da naročnik ugotavlja, da je do prekinitve delovanja sistema izbranega ponudnika prišlo zaradi izključenega konektorja, torej naročnik z gotovostjo ugotavlja razlog prekinitve delovanja sistema izbranega ponudnika, saj ne navaja, da "je do prekinitve sistema verjetno prišlo zaradi izključitve konektorja, ki povezuje procesno enoto oziroma računalnik in elektroniko induktivne zanke, ker naj bi policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo", kot to napačno argumentira vlagatelj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni res, da naročnik navaja, da je "do prekinitve sistema verjetno prišlo zaradi izključitve konektorja". Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik v dodatni obrazložitvi na zatrjevanem "spornem" mestu ni zapisal besede "verjetno", ki je v zahtevku za revizijo celo poudarjena (masten tisk), zato ugotavlja, da naročnikova ugotovitev razloga za nedelovanje sistema izbranega ponudnika temelji na gotovosti, zato ni mogoče slediti vlagateljevi argumentaciji, ki temelji na verjetnosti (domnevi) naročnikovega ugotavljanja razloga za prenehanje delovanja sistema izbranega ponudnika. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija to vlagateljevo revizijsko navedbo, kot je bila oblikovana, zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ugotovil "zanesljiv" vzrok nedelovanja sistema (izključen konektor). Glede na navedeno v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija kot neutemeljen zavrača tudi vlagateljev argument "prvič, zanesljivega vzroka za nedelovanje sistema naročnik ni ugotovil, zato ostaja nesporno dejstvo, da sistem ni deloval v skladu z zahtevo naročnika". Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja z drugim delom vlagateljevega argumenta (zato ostaja nesporno dejstvo, da sistem ni deloval v skladu z zahtevo naročnika), vendar ugotavlja, da je ta del argumenta âˆ" upoštevajoč jezikovno razlago âˆ" vezan na prvi del predstavljenega argumenta (veznik zato) in ga je treba brati z njim v kontekstu, zato ga v tem konkretnem primeru ni mogoče obravnavati kot samostojno revizijsko navedbo.

V zvezi z navajanjem zahtev razpisne dokumentacije iz točke 13 Izvedba s strani 49 razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v tej točki navedeno "ponudnik - izvajalec mora izvesti montažo predmetne opreme in mora zajeti vsa naslednja dela: izdelava celotnega ožičenja za sisteme, odpiranje obstoječih kabelskih poti, polaganje kabla in zapiranje kabelskih poti, gradbena dela, rezanje asfalta za zanko in za dovod do stebrička, asfaltiranje rezanih odprtin za zanke, izdelava induktivne zanke, montaža stebričkov za kamero in IR reflektor, montaža elementov celotnega sistema na izvedene instalacije, parametriranje sistema, preizkus sistema, spuščanje sistema v pogon" in da je glede na samo vsebino te točke (naročnikova zahteva, da ponudnik mora ...; poudarila Državna revizijska komisija), zlasti pa glede na obseg del, razvidno, da se te zahteve ne nanašajo na samo testiranje oziroma organizacijo testiranja, ampak na končno izvedbo, ki jo bo moral opraviti tisti ponudnik, ki bo pravnomočno izbran. Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da je bilo tretje testiranje določeno naknadno, saj v dopisih izbranemu ponudniku in vlagatelju, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 7. 12. 2005, naročnik navaja, da bo zaradi neustreznosti zajetega vzorca na mejnem prehodu Gruškovje "testiranje programske opreme ponovno izvedeno". Že zaradi časovnega argumenta ni mogoče, da bi razpisna dokumentacija, ki je bila sestavljena vsaj pol leta pred izvedbo tretjega testiranja, določala takšen oziroma sploh kakršenkoli obseg (gradbenih, montažnih itd.) del za testiranje, ki ga sploh ni predvidela (izvedba tretjega testiranja je bil namreč dogovorjena šele po naročnikovi ugotovitvi neustreznosti zajetih vzorcev registrskih tablic na drugem testiranju). Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je treba vlagateljevo revizijsko navedbo "izbrani ponudnik očitno ni pravilno namestil svoje programske in strojne opreme, kar je pomenilo, da sistem ni deloval", brati v kontekstu predstavljenega argumenta (gl. navedbo iz prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa), zato izpostavlja, da iz Navodil ponudnikom, ki bodočemu pravnomočno izbranemu ponudniku nalagajo določena gradbena, montažna in druga dela, ni mogoče ugotoviti, da je tudi na testiranju opreme treba izvesti tako obsežna dela. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik na sestanku, ki je potekal 14. 12. 2005, vlagatelju in izbranemu ponudniku obrazložil potek tretjega testiranja in potrebne aktivnosti pri namestitvi testirane opreme. Iz zapisnika sestanka je tako npr. sicer razvidno, da je naročnik dopustil vlagatelju in izbranemu ponudniku, da zanko tudi namestita v cestno telo (kar pomeni, da jima je omogočil tudi rezanje asfalta, in kar je vlagatelj tudi storil), vendar Državna revizijska komisija izpostavlja, da jima je to zgolj omogočil (zaradi izvedbe testiranja), ni pa tega zahteval, kot to izhaja iz razpisne dokumentacije, ko gre za izvedbo del, ki jih bo moral opraviti pravnomočno izbrani ponudnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bila navedena vlagateljeva revizijska navedba sicer lahko utemeljena, vendar iz konteksta njene umestitve k v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa predstavljeni vlagateljevi revizijski navedbi (pa tudi zaradi dokazovanja z neustreznim dokazom âˆ" zahtevo iz razpisne dokumentacije, ne pa z zahtevo iz zapisnika sestanka), ji ni mogoče slediti, zato je navedeno vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da vlagatelj ni imel možnosti, da bi preveril, ali je naročnikova domneva pravilna, saj za to ni dokazov, in da v skladu s 7. členom ZPP pri presoji odločilnih dejstev ni mogoče odločitve opreti na dokaz, o katerem stranki ni bila dana možnost, da se o njem izreče, Državna revizijska komisija izpostavlja, da si vlagatelj napačno tolmači naročnikovo izjavo, saj naročnik ni izjavil, da "je do prekinitve sistema verjetno prišlo zaradi izključitve konektorja, ki povezuje procesno enoto oziroma računalnik in elektroniko induktivne zanke, ker naj bi policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo", ampak je z gotovostjo ugotovil, da je do prekinitve sistema prišlo zaradi izključenega konektorja (gl. zapisnik o testiranju opreme iz sklopa 1, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006, kot tudi dodatno obrazložitev, št. 430-100/2005/35 (17142-01), z dne 7. 3. 2006). Ker vlagatelj izhaja iz napačne predpostavke, ni mogoče slediti vlagateljevi argumentaciji, zato je Državna revizijska komisija navedeno revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da je bil predstavnik vlagatelja prisoten na mejnem prehodu Vrtojba in da je brez podanih pripomb podpisal zapisnik o testiranju opreme iz sklopa 1, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006. Glede na to, da so udeleženci na kraju samem ponovno vključili iztaknjeni konektor in ugotovili, da sistem znova deluje, je mogoče ugotoviti, da je bil dokaz celo izveden (in to v prisotnosti predstavnika vlagatelja), predstavnik vlagatelja pa bi lahko že takrat ugovarjal v primeru, da bi ugotovil, da je razlog za prenehanje delovanja sistema v čem drugem kot zgolj v iztaknjenem konektorju, zato se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevo navedbo "vlagatelj zahtevka za revizijo ni imel možnosti, da bi preveril, ali je ta domneva naročnika pravilna, saj za to ni dokazov". Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi vlagatelj v zahtevku za revizijo moral izpodbijati sestavo zapisnika, da npr. ne izkazuje resničnih dejstev in navedb, ne pa da navaja, da ni dokazov, saj - kot že rečeno - dokazni postopek je bil celo izveden (eksperiment - ponovna vključitev iztaknjenega konektorja) in to na kraju samem, zato je Državna revizijska komisija to vlagateljevo revizijsko navedbo tudi iz tega razloga zavrnila kot neutemeljeno.

Ob navedenem Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da je iz dodatne obrazložitve razvidno, da je naročnik poskusil razčistiti oziroma ugotoviti, zakaj je prišlo do izključitve spornega konektorja, saj navaja "do izključitve konektorja ... verjetno prišlo, če je policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz tega naročnikovega razmišljanja razvidno, da je naročnik zanesljivo (gotovost) ugotovil, da je bil izključen konektor, do njegove izključitve pa je "verjetno" prišlo zaradi nenamernega kontakta policistove noge s konektorjem. Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da je iz predloženih naročnikovih dokumentov razvidno, da naročnik ni navajal verjetnosti pri ugotavljanju vzroka nedelovanja sistema izbranega ponudnika, ampak je verjetnost navajal le v primeru ugotavljanja vzroka izključitve konektorja, kar je seveda nekaj povsem drugega od tistega, kar navaja vlagatelj. Poleg navedenega pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj sploh niti ne oporeka oziroma niti ne poskuša oporekati naročnikovemu ugotavljanju vzroka izključitve konektorja, tj. naročnikovemu razmišljanju v dodatni obrazložitvi. Upoštevajoč navedeno in vlagateljevo revizijsko navedbo, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, ker je kljub nedelovanju sistema izbranega ponudnika v skladu z naročnikovimi zahtevami ponudbo izbranega ponudnika izbral kot pravilno, je Državna revizijska komisija presojala, ali je mogoče naročnik v tem primeru kršil ZJN-1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navodila ponudnikom, podanega na sestanku 14. 12. 2006 pred izvedbo tretjega testiranja, razvidno, da je naročnik določil, da mora biti zgolj zanka za proženje izvedena dovolj trdno, da bo vzdržala večdnevno testiranje, vendar je iz nadaljnje zahteve (Pojasnjeno je tudi bilo, da se v primeru prenehanja delovanja sistema tekom testiranja šteje, da sistem ni zajel tablic.) razvidno, da morajo ponudniki poskrbeti za ustreznost (delovanja) še drugih elementov sistema. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tako postavljene naročnikove zahteve ni razvidno, da se ta zahteva nanaša npr. le na programsko opremo, kar bi pomenilo, da bi v primeru zunanjih vplivov na elemente strojne opreme in ostale dele oziroma komponente, ki jih morajo ponudniki uporabiti pri testiranju, prenehanje delovanja ne bi imelo neposrednega vpliva, ampak je mogoče ugotoviti, da naročnik pojem "sistem" opredeljuje kot celoto vseh delov programske in strojne opreme. Da gre v tem primeru za razumevanje pojma sistem za celoto vse programske in strojne opreme, je razvidno tudi iz zapisnika, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006, kjer je navedeno "Programska in strojna oprema od obeh ponudnikov bo s strani naročnika zadržana ob pravnomočnosti sklepa o oddaji naročila. Ena kopija zajetih slik je sestavni del tega zapisnika. Ostale sestavne dele sistema testiranja programske opreme sta prevzela ponudnika.", v povezavi z navedbo iz zapisnika, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 12. 2005, in sicer "Predstavniki ponudnikov so bili opozorjeni, da je potrebno z njihove strani zagotoviti vso potrebno opremo, ki je potrebna za tehnično izvedljivost testiranja (razen računalnikov, ki ju je zadržal naročnik).", kot tudi navedbe iz odgovora na zahtevek za revizijo, ko naročnik navaja "... ni prišlo zaradi slabo pritrjene zanke za proženje niti zaradi neprimerne namestitve ostale opreme" (poudarila Državna revizijska komisija).

Državna revizijska komisija se sicer lahko strinja z naročnikovimi argumenti, ki jih podaja v odgovoru na zahtevek za revizijo, ko navaja, da je bilo "navedeno dogovorjeno, ker bi lahko v primeru izpada sistema določenega ponudnika, prišlo do situacije, ko naročnik ne bi mogel realno ugotoviti ustreznosti ponudbe, saj ne bi imel zadostnega vzorca za ocenitev ustreznosti prepoznave registrskih tablic, kar pa se v tem primeru ni zgodilo, saj je vzorec zajetih registrskih tablic dovolj velik za ocenitev skladnosti ponudb, skladno z dogovorom na sestanku 14. 12. 2005", vendar pa hkrati izpostavlja, da iz zapisnika sestanka, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 14. 12. 2005, ne izhaja navedena naročnikova utemeljitev kot tudi noben razlog oziroma nobena utemeljitev, ki bi opravičila podobno situacijo, kot se je zgodila izbranemu ponudniku, zato izpostavlja, da se mora naročnik držati tudi svoje zahteve "Pojasnjeno je tudi bilo, da se v primeru prenehanja delovanja sistema tekom testiranja šteje, da sistem ni zajel tablic." Iz slednje naročnikove zahteve je razvidno, da naročnik ni določil nobene izjeme, ko bi sicer v primeru prenehanja delovanja sistema štel, da je sistem zajel podatke. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo pri testiranju sicer res mogoče upoštevati kakšen "izreden, neodvisen in nepričakovan dogodek, ki ga ni" mogoče "predvideti" oziroma "zunanji vpliv, na katerega ponudnik" ne more "vplivati, niti ga predvideti" (kot to navaja naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo), vendar hkrati ugotavlja, da vlagatelj izpodbija zgolj dejstvo, da je naročnik označil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, ne pa tudi dejstva oziroma naročnikovega razmišljanja, zakaj je prišlo do izključitve konektorja. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je iz zapisnika, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 13. 1. 2006, ki ne vsebuje nobenih pripomb glede testiranja, kjer je bil sistem izbranega ponudnika postavljen na lokaciji 2 âˆ" vstopna zapornica, razvidno, da je sistem izbranega ponudnika pri prvem delu tretjega testiranja deloval brez težav. Glede na naročnikovo argumentacijo Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v navedenem primeru sicer podana tudi zgolj verjetnost (kot izhaja iz dodatne obrazložitve oziroma zelo velika verjetnost, kar izhaja iz besedne zveze zelo verjetno iz odgovora na zahtevek za revizijo) razloga za izključitev spornega konektorja (nenameren dotik z nogo), kar pomeni, da tudi iz navedenega argumenta ni mogoče sicer z zanesljivostjo (gotovostjo) ugotoviti, ali je ravno to pravi razlog za izključitev konektorja, vendar pa hkrati ugotavlja, da je iz naročnikove argumentacije, ko navaja, da je "glede na to, da je bil del opreme sistema za prepoznavo registrskih tablic nameščen pod delovno mizo policista, ki je v času testiranja uporabljal kabino in mizo, kjer je bila postavljena predmetna oprema, do izključitve konektorja, ki povezuje procesno enoto oz. računalnik in elektroniko induktivne zanke, zelo verjetno prišlo, če je policist nenamerno zadel z nogo v priključne kable pod mizo" in "glede na to, da je bil sistem za testiranje opreme postavljen v prostorih naročnika, ki so pod stalnim nadzorom, ter da je ob ponovni priključitvi konektorja sistem začel normalno delovati, in sicer brez kakršnegakoli dodatnega posega ...", razvidno, da razlog za nedelovanje sistema izvira iz naročnikove sfere, ne pa neposredno iz sfere izbranega ponudnika, torej ne zaradi napak ali neustreznosti programske ali strojne opreme. Takoj po vključitvi iztaknjenega konektorja je namreč sistem začel delovati (gl. zapisnik o testiranju opreme iz sklopa 1, št. 430-100/2005/ (17142-01), z dne 15. 1. 2006). Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da naročnik vlagatelju sploh ni dal možnosti, da se izjavi, ali gre v obravnavanem primeru za tak dogodek, ki bi ga bilo mogoče objektivno opravičiti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik postavil vlagatelja v neenakopraven položaj v primerjavi z izbranim ponudnikom, saj je kljub temu, da je ugotovil prekršitev lastne zahteve, označil ponudbo izbranega ponudnika za pravilno, ne da bi pred tem vlagatelju predstavil okoliščine in razloge za sprejem take odločitve. V primeru, da bi vlagatelj sprejel naročnikovo razmišljanje, da razlog za izključitev konektorja (in torej razlog za prenehanje delovanja sistema) izvira zgolj iz naročnikove sfere in nikakor ne iz sfere izbranega ponudnika, bi lahko naročnik trdil, da je tudi izpolnjena naročnikova zahteva, kot izhaja iz zapisnika sestanka pred tretjim testiranjem.

V navedenem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da se mora naročnik držati svojih zahtev in spoštovati načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), zato ugotavlja, da naročnik ni predložil zadostnih oziroma ustreznih argumentov, ki bi jim bilo mogoče slediti pri opravičilu prenehanja delovanja sistema izbranega ponudnika, zato je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevek za revizijo, kjer vlagatelj očita naročniku ravnanje v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, označila kot utemeljen. Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da naročnik niti ne argumentira odgovora na zahtevek za revizijo s tem, da izkazuje, da je vlagatelju omogočil, da se izreče glede spornega prenehanja delovanja sistema izbranega ponudnika in da je navedeno naročnikovo razmišljanje vlagatelj sprejel kot utemeljeno. Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da že zahteva za dodatno obrazložitev (kot sicer tudi zahtevek za revizijo) izpostavlja spornost naročnikovega ravnanja (prekršitev lastnih zahtev in označitev ponudbe izbranega ponudnika za pravilno), zaradi česar se je dejansko mogoče strinjati z vlagateljevo navedbo, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1).

18. V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da je "mogoče ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba pravilna, saj je sistem deloval brezhibno, vse v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, zaradi česar ni mogoče slediti navedbi naročnika, da je dosežena skupna točnost prepoznave v nasprotju s pogojem iz 6. točke" Državna revizijska komisija izpostavlja, da ni mogoče enačiti brezhibnost delovanja sistema z ugotavljanjem točnosti prepoznave registrskih tablic. Državna revizijska komisija hkrati izpostavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel, da mora sistem prepoznati določen odstotek zajetih registrskih tablic (konkretno vsaj 90 %) določenih držav, vlagateljevo ponudbo pa je označil za nepravilno, ker je vlagateljeva ponujena oprema dosegla nižjo točnost prepoznave (konkretno 63,5 %) zahtevanih registrskih tablic. Državna revizijska komisija se tako strinja z naročnikovim argumentom s strani 12 odgovora na zahtevek za revizijo, poleg tega pa izpostavlja, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da "ni mogoče slediti navedbi naročnika, da je dosežena skupna točnost prepoznave v nasprotju s pogojem iz 6. točke", saj vlagatelj ne ponudi nobenega številčnega in torej ne konkretnega ne konkretiziranega podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče slediti vlagateljevi argumentaciji, zato je to vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče slediti vlagateljevi revizijski navedbi, da gre "istočasno ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, kar pa pomeni, da bi moral naročnik v skladu s 76. členom ZJN-1 to ponudbo izločiti", saj je iz naročnikove spisovne dokumentacije razvidno, da sistem izbranega ponudnika ni deloval, kot je zahteval naročnik.

Ob navedenem pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da bo moral naročnik pred izdajo novega obvestila o oddaji obravnavanega javnega naročila ugotoviti, zakaj je prišlo do izključitve konektorja, kot tudi ugotoviti vlagateljevo stališče do naročnikove ugotovitve vzroka izključitve spornega konektorja in omogočiti vlagatelju, da se o tem vprašanju izreče v razumnem roku. šele na podlagi podanega vlagateljevega stališča do naročnikove ugotovitve bo naročnik lahko izdal obvestilo, ki bo tudi glede navedenega vprašanja razjasnilo, ali je mogoče ponudbo izbranega ponudnika tudi v spornem delu označiti dejansko za pravilno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov za plačilo takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 200.000 tolarjev, stroške priprave zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, stroške za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v višini 400 odvetniških točk, oboje povečano za 20 % DDV, materialne stroške v višini 3 %, povečane za 20 % DDV, in 50 odvetniških točk za pripravo obvestila za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.), vlagatelju priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške vplačane takse v višini 200.000 tolarjev, stroške za sestavo revizijskega zahtevka v višini 2.600 točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 343.200 tolarjev, stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka v višini 50 odvetniških točk, kar znese 5.500 tolarjev, in materialne stroške v skupni višini 68 (52 + 16) odvetniških točk, kar skupaj z 20 % DDV znese 8.976 tolarjev. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika kot tudi ne presežka do zahtevanih 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta, od katere bo vlagatelju priznala obračun odvetniških točk, izhajala iz višine ponudbe izbranega ponudnika. Skupno mora tako naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 557.676 tolarjev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Naročnik mora plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 557.676 tolarjev v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila, da ne bo izvršbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 29. 5. 2006

Predsednik senata
dr. Aleksij Mužina, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, 1001 Ljubljana,
- Tenzor, d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran