Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-164/2006 Občina Zreče

    Številka: 018-164/2006-34-1506
    Datum sprejema: 29. 5. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za celostno odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo na porečju Dravinje za območje 8 občin in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Stadij, d. o. o., Tržaška cesta 50a, Postojna, in Oikos, svetovanje za razvoj, d. o. o., Jarška cesta 30, Domžale, ki ju zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Zreče, Režijski obrat, Cesta na Roglo 13 b, Zreče (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 5. 2006

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila.

    2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 249.600 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve Državne revizijske komisije do plačila, da ne bo izvršbe.

    Obrazložitev:

    Naročnik je 14. 2. 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 35500-001/2006-5, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 15-17/2006, z dne 17. 2. 2006, pod številko objave Ob-4057/06.

    Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 20. 3. 2006, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je po pregledu in oceni ponudb sprejel odločitev, da se javno naročilo odda ponudniku Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., Ljubljanska 9, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj (oziroma ponudnik Stadij, d. o. o., Tržaška cesta 50a, Postojna; v nadaljevanju: Stadij, d. o. o.) je z dopisoma, z dne 5. 4. 2006, zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo ponudnika Krmc, d. o. o., škocjan 57, škocjan (v nadaljevanju: ponudnik Krmc, d. o. o.). Naročnik je z dopisom, z dne 7. 4. 2006, poslanim po telefaksu, vlagatelja (oziroma ponudnika Stadij, d. o. o.) obvestil, da je možno vpogledati v zahtevani ponudbi 10. 4. 2006, naročnik pa je zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, št. 35500-0001/2006-5, izdal 10. 4. 2006.

    Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 21. 4. 2006, k njemu pa je bilo predloženo pooblastilo ponudnika Stadij, d. o. o. V zahtevku za revizijo vlagatelj očita naročniku, da je ta vlagateljevo ponudbo neopravičeno zavrnil kot nepravilno, saj je vlagatelj predložil zahtevane reference v skladu z naročnikovimi navodili. Vlagatelj navaja, da je v celoti sledil naročnikovi zahtevi in kot dokaz izpolnjevanja pogoja glede referenc predložil obrazec 3, iz katerega so razvidni referenčni projekti, poleg tega pa je priložil tudi potrdila naročnikov za te projekte. Vlagatelj trdi, da bi moral naročnik glede na to, da v tem postopku oddaje javnega naročila kot ponudnik nastopata dve podjetji (skupna ponudba), reference, ki se glasijo na podjetje Oikos, d. o. o., Jarška cesta 30, Domžale (v nadaljevanju: Oikos, d. o. o.) šteti za pravilne, saj so to reference partnerja pri skupnem nastopu. Vlagatelj navaja, da je predložitev skupne ponudbe določena v 47. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), v 3. točki (pravilno: četrtem odstavku) 47. člena ZJN-1 pa je določeno, da se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1 ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42a. členu ZJN-1 in 43. členu ZJN-1 pa skladno s premetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Glede na navedeno vlagatelj trdi, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-l in temeljno načelo enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov, saj je kot nepravilno izločil vlagateljevo ponudbo, čeprav je ta glede na prej navedeno pravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-l. Glede na to in postavljena merila v razpisni dokumentaciji, bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izbrati, saj v celoti izpolnjuje vse njegove zahteve, po merilu pa je najugodnejša.

    V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da:
    - naročnik ni ravnal enakopravno, ko iz postopka ocenjevanja ni izločil ponudbe skupnih ponudnikov Krmc, d. o. o., in Baur Consult, Raiffeisenstrasse 3, Hassfurt, Nemčija (v nadaljevanju: Baur Consult), čeprav njune ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-l,
    - je na vpogledu v njuno ponudbo [ugotovil, da] je obrazložitev partnerske ponudbe brez žiga, prav tako pa je brez žiga ponudba, št. 01/06, s čimer je kršeno eno izmed temeljnih načel, tj. načelo formalnosti,
    - iz 4. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju izhaja, "da bosta pogodbeni stranki naknadno z aneksom k temu dogovoru opredelili medsebojne pravice in obveznosti glede delitve stroškov udeležbe v skupnem projektu, v kolikor bosta pogodbenika v postopku javnega naročila izbrana kot najugodnejša ponudnika", in da je tak dogovor nedorečen in v nasprotju z naročnikovimi zahtevami,
    - je iz obrazca, št. 3, razvidno, da je ta skupni ponudnik zapisal, da ima tri referenčne objekte:
    - čistina naprava Schlematal 2003 2. zamenjava vodarne Weisenburg 2007, 3. industrijska cona Crimmitschau 2005, pri tem pa glede na zahteve naročnika iz 11. točke 8. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ugotavlja, da pri projektu čistina naprava Schlematal ni razvidno, kot kaj je nastopal eden ponudnik Baur Consult (kot projektant ali kot graditelj); prav tako pa je priloženo referenčno potrdilo brez žiga; da ne gre za originalno potrdilo o tej referenci je tudi razvidno iz dejstva, da je skopirana na barvni printer, kar pa ne zadostuje za priznanje te reference, vse v skladu z zahtevami naročnika; poleg tega vlagatelj še navaja, da je gradnja tega objekta potekala 1999-2003, kar pomeni, da je bil projekt (ki je pogoj) za ta objekt, izdelan pred letom 2000, to pa na ni v skladu s prej navedeno zahtevo naročnika, "da morajo ponudniki priložiti potrdila, da je ponudnik izdelal komplet 2 projekta za kohezijski ali strukturni sklad po letu 2000 s področja komunalne infrastrukture ter oskrbe s pitno vodo (predinvesticijska zasnova, feasibility study - dokazilo)".
    - tudi druga navedena referenca "ni v skladu s prej navedeno zahtevo naročnika", saj ni originalna, podpisa sta skopirana, prav tako pa ni žiga; vlagatelj še navaja, da, ker je konec gradnje načrtovan za leto 2007, gre ugotoviti, da je projekt v izvedbi,
    - je prav tako potrdilo o tretji navedeni referenci brez žiga,
    - formalnim pogojem, kot jih je zahteval naročnik v navodilih za pripravo ponudbe, ta ponudnik tudi ni sledil, saj vsaka stran vzorca pogodbe ni parafirana in požigosana, kot je zahteval naročnik,
    - je bila skupna cena na obrazcu, št. 9, vidno popravljena, saj je prvotna cena prekrita z edigsom, na to pa je napisana nova cena, zato takšno ravnanje ni v skladu s temeljnim načelom transparentnosti,
    - po mnenju vlagatelja pa ta ponudnik za opravljanje dejavnosti nima ustreznega dovoljenja pristojnega organa, kot je to zahteval naročnik v navodilih za izdelavo ponudbe, saj ima dovoljenje za dejavnost 74.140 - poslovno svetovanje, ne pa za dejavnost, ki je predmet tega razpisa, kar je bil pogoj,
    zato vlagatelj zaključuje, da bi moral naročnik to ponudbo zavrniti kot nepravilno, kar naj bi bila naročnikova dolžnost.

    Vlagatelj tudi trdi, da ponudnik izbranega ponudnika ni pravilna in bi jo moral naročnik na podlagi 76. člena ZJN-1 zavrniti, saj:
    - je izbrani ponudnik namesto dovoljenja za opravljanje dejavnosti, kar je bilo zahtevano kot pogoj, priložil lastno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, iz katere izhaja, da za opravljanje dejavnosti, ki je predmet ponudbe, ni potrebo posebno dovoljenje upravnega organa niti ni tako dovoljenje predpisano s posebnim zakonom, to pa ni v skladu z zahtevo naročnik iz navodil ponudnikom za pripravo ponudbe,
    - izbrani ponudnik ni predložil referenc tako, kot jih je zahteval naročnik, saj je predložil tri reference in potrdila naročnikov, iz katerih pa je nesporno razvidno, da se dve referenci (zaščita podtalnice dravskega in ptujskega polja in čistilna naprava Celje) ne nanašajo zgolj na tega ponudnika, ampak tudi na podjetje RS inženiring Celje, d. o. o., torej se reference ne nanašajo samo na izbranega ponudnika, temveč tudi na drugo podjetje; zaradi navedenega vlagatelj trdi, da bi moral naročnik na podlagi 54. člena ZJN-l ugotoviti, v katerem obsegu se reference nanašajo na tega ponudnika in v kolikšnem obsegu se nanašajo na drugo podjetje, ki pa ne nastopa na tem razpisu kot skupni ponudnik, ker pa naročnik tega ni storil, je ta ponudba nepravilna, saj pogoj po referencah ni izpolnjen tako, kot je zahteval naročnik,
    - "prav tako na nobeni referenci (potrdilu) ni datuma in žiga naročnika".
    - iz obrazca, št. 4, izhaja, da ta ponudnik ni sledil zahtevi naročnika iz katere je bilo razvidno, katere podatke je treba vpisati za zaposlene; naročnik je "namreč v tabeli tega obrazca izrecno zahteval, da ponudnik vpiše: zap. št., ime in priimek, izobrazbo in delovno mesto pri naročniku, in sicer za vse navedene strokovne kadre"; vlagatelj trdi, da izbrani ponudnik za zaposleno M. L. ni vpisal delovnega mesta, ampak je zgolj navedel, da je zaposlena pri ponudniku, za ostala dva navedena strokovna kadra K. J. in S. V. pa je navedel "podizvajalec"; glede na to, da za M. L. ni navedeno delovno mesto, vlagatelj ugotavlja, da ta ponudnik ni v celoti sledil naročnikovim zahtevam, prav tako pa vlagatelj opozarja, da izbrani ponudnik ob M. L. navaja še dva strokovna kadra, ki sta zaposlena pri podizvajalcu, čeprav formalno podizvajalcev ni prijavil.

    Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik izbere izbrani ponudnik, ter da naročnik vlagatelju povrne stroške nastale z revizijo, kot so priglašeni v stroškovniku (povračilo takse v znesku 100.000 tolarjev in stroške za pripravo zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

    Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 35500-0001/2006-5, z dne 26. 4. 2006, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu takse iz 6. točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj (oziroma Stadij, d. o. o.) je zahtevano dopolnitev predložil kot prilogo dopisu, z dne 3. 5. 2006.

    Vlagatelj (oziroma pooblaščenec) je z dopisom, z dne 4. 5. 2006, naročniku posredoval še pooblastilo ponudnika Oikos, d. o. o.

    Naročnik je 5. 5. 2006 sprejel sklep, št. 35500-0001/2006-5, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma ugotavlja, da sta ponudnika Stadij, d. o. o., in Oikos, d. o. o., predložila skupno ponudbo, zato bi morala tudi oba vložiti revizijski zahtevek, iz pooblastila odvetniku pa izhaja, da je pooblastilo podpisal le ponudnik Stadij, d. o. o., morala pa bi ga podpisati oba ponudnika: Zaradi navedenega naročnik ugotavlja, da zahtevka ni vložila upravičena oseba. Naročnik nadaljuje, da je po ponovnem pregledu tudi ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, saj je v 11. točki 8. člena [Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom)] natančno navedel, da mora ponudnik predložiti dokazila o tem, da je izdelal dva komplet projekta za kohezijski ali strukturni sklad po letu 2000 s področja komunalne infrastrukture ter oskrbe s pitno vodo. Naročnik navaja, da sta vlagatelja predložila skupno ponudbo, zato se ugotavljanje izpolnitve pogoja ustreznih referenc oziroma potrdil iz 11. točke 8. člena Navodil ponudnikom ugotavlja skupno, vendar navedenega pogoja ni izpolnil noben ponudnik posamezno niti skupno, saj je ponudnik Oikos, d. o. o., predložil dokazila, da je pripravljal investicijsko in razpisno dokumentacijo za tri različne naročnike, vendar ta dokazila v celoti ne ustrezajo naročnikovi zahtevi iz 11. točke 8. člena Navodil ponudnikom, po kateri bi moral izdelati predinvesticijsko zasnovo ali feasibility study. Naročnik tudi ugotavlja, da je ponudnik Stadij, d. o. o., sicer v izjavi navedel 10 idejnih zasnov, ki jih je izdelal, ni pa predložil nobenega dokazila naročnika, kot je bilo to zahtevano. Glede na to, da nobeden od ponudnikov v skupni ponudbi ni izpolnil zahtevanega pogoja, niti tega pogoja nista izpolnila skupaj, je naročnik štel to ponudbo za nepravilno.

    Nadalje naročnik ugotavlja, da skupna ponudba vlagatelja ni pravilna, ker ponudnika nista predložila pravilne izjave banke, da bosta dobila garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

    Ker je skupna ponudba vlagatelja nepravilna, jo je moral naročnik v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) zavrniti.

    Naročnik zavrača vlagateljeve navedbe, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna. Naročnik navaja, da vlagateljeva trditev, da bi moral izbrani ponudnik predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnost in ne izjave, da takšno dovoljenje s posebnim zakonom ni predpisano, ni utemeljena, saj je izbrani ponudnik predložil registracijo pri sodišču in izjavo da posebno dovoljenje ni potrebno. Naročnik ugotavlja, da, če posebno dovoljenje ni potrebno, lahko pravni subjekt opravlja dejavnost že na osnovi registracije pri sodišču, zato naročnik v tem primeru ne vidi nobene nepravilnosti. Naročnik ob tem še opozori, da tudi vlagatelj ni mogel predložiti posebnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ker takšno dovoljenje z zakonom ni več predpisano za to vrstne dejavnosti.

    Glede nepravilnosti pri predloženih potrdilih o referencah izbranega ponudnika naročnik meni, da pogoj, da se morajo reference nanašati samo na ponudnika in ne na skupno ponudbo v razpisni dokumentaciji ni bil določen, zato naročnik teh potrdil ni mogel izločiti kot nepravilnih. Naročnik navaja, da bi moral že v razpisni dokumentaciji navesti, da referenc iz skupne ponudbe ne bo upošteval, ali navesti, da bodo ponudniki, ki imajo reference iz skupne ponudbe dokazati, katere naloge so iz skupne ponudbe izvajali. Ker nobeden takšen pogoj ni bil določen, naročnik ni bil upravičen teh referenc izločiti. Naročnik tudi navaja, da je predpisal, da morajo biti reference potrjene, ne pa tudi, da mora biti na potrdilu datum izdaje potrdila. Naročnik tudi ugotavlja, da so vsa predložena potrdila podpisana in žigosana, zato je vlagateljevo trditev, da potrdila niso žigosana, označil za netočno.

    V zvezi z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil obrazca 4, naročnik meni, da so ponudniki različno razumeli, kaj je treba vpisati v rubriko delovno mesto pri ponudniku. Izbrani ponudnik je napisal "da", ker je menil, da se vprašanje nanaša na to, ali je zaposlen pri ponudniku, zato je tudi pri dveh strokovnjaki vpisal, da so zaposleni pri Razvojnem centru Inženiringi Celje, d. o. o., Teharska cesta 40, Celje (v nadaljevanju: RCIC, d. o. o.). Naročnik meni, da je v primeru dvoma, ko sta na vprašanje možna dva odgovora, tako situacijo razlagati v korist ponudnika, zato takšne pomanjkljivosti ni možno šteti kot nepravilno ponudbo. Poleg tega naročnik navaja, da ta podatek tudi ni bistven za oceno ponudbe, saj je bil bistveni podatek o izobrazbi , ki je bila zahtevana.

    V zvezi z navedbami o nepravilnosti ponudbe ponudnika Krmc, d. o. o., in Baur Consult pa naročnik meni, da ni bistveno za izid tega postopka, ker ta ponudba ni bila izbrana. Če je naročnik ocenil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in izbranega ponudnika pravilna, potem je irelevantno, ali so zahteve za ugotovitev ponudbe ponudnika Krmc, d. o. o., in Baur Consult kot nepravilne utemeljene ali ne. Naročnik se tudi iz stališča ekonomičnosti postopka, do teh navedb zato ni opredeljeval.

    Vlagatelj je z dopisom, z dne 9. 5. 2006, zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj priglašuje nadaljnjih 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji 15. 5. 2006 osebno dostavil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

    Vlagatelj je Državni revizijski komisiji 16. 5. 2006 poslal prvo pripravljalno vlogo, v kateri ostro zavrača naročnikov očitek, da je pooblastilo odvetniku podpisal le eden izmed ponudnikov, saj je naročnik prejel tudi pooblastilo ponudnika Oikos, d. o. o., kar je razvidno tudi iz predložene povratnice. Vlagatelj tudi izpostavlja, da bi moral naročnik sicer vlagatelja pozvati na dopolnitev, zato zavrača naročnikovo ugotovitev, da "ponudba vlagatelja ni pravilna, ker jo naj ne bi vložila upravičena oseba". Vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik prišel sam s seboj v nasprotje, saj je v obvestilo o oddaji javnega naročila zapisal, da "je vlagatelj zahtevka za revizijo priložil le dokazila za partnerja ...", v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo pa, da "pogoja iz 11. točke 8. člena Navodil ponudnikom ni izpolnil noben ponudnik posamezno niti skupno", sicer pa je naročnikova odločitev napačna, ker ni upošteval četrtega odstavka 47. člena ZJN-1. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik nezakonito uveljavljal razlog, da je vlagateljeva ponudba nepravilna zaradi napak v bančni garanciji, šele v odgovoru na zahtevek za revizijo, poleg tega pa vlagatelj vztraja na navedbah iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na nepravilnost ostalih ponudnikov, kot tudi izpostavlja, da je iz načina naročnikove obrazložitve razvidno, da ravna neenakopravno, stališče glede ponudbe ponudnikov Krmc, d. o. o., in Baur Consult, da ni važno, ali je pravilna ali ne, pa je nezakonito in ga ne opravičuje načelo ekonomičnosti.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta ponudnika Stadij, d. o. o., in Oikos, d. o. o., v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila nastopala kot skupna partnerja, kar je zlasti razvidno iz vsebine "sporazuma o ustanovitvi Joint Venture za skupni nastop pri izdelavi ponudbe za javni razpis, št. objave Ob-4057/06", z dne 16. 3. 2006, ki je bil kot priloga predložen ponudbi (strani 2âˆ"5), in pooblastila ponudnika Oikos, d. o. o., danega ponudniku Stadij, d. o. o., ki je bil kot priloga predložen ponudbi (stran 6), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predloženo ponudbo mogoče označiti kot skupno ponudbo. Da gre v obravnavanem primeru za skupno ponudbo in da med strankama o tem niti ni spora, izhaja ne le iz obvestila o oddaji javnega naročila, kjer naročnik glede ponudbe ponudnika Stadij, d. o. o., navaja, da je "ponudnik predložil skupno ponudbo, vendar je dokazila predložil ...", ampak tudi iz sklepa, ki vsebuje odgovor na zahtevek za revizijo, kjer naročnik navaja, da sta "vlagatelja revizijskega zahtevka predložila skupno ponudbo, zato ...".

    Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v tretjem odstavku 9. člena ZRPJN navedeno, da "v primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj", kar pomeni, da ZRPJN pri uveljavljanju pravnega varstva v postopkih revizije postopkov oddaje javnih naročil od posameznih članov skupine ponudnikov zahteva konsenz glede vložitve zahtevka za revizijo. ZRPJN izrecno ne določa, kako mora ravnati naročnik z zahtevkom za revizijo, ki ga ne vložijo vsi skupni ponudniki skupaj, temveč ga vloži le eden izmed njih. Takšen procesni položaj je primerljiv s položajem, ki nastane, če je vloga stranke nepopolna. V tem primeru mora zato naročnik, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, upoštevati določbo 273. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US, 43/2006 âˆ" odl. US; v nadaljevanju: ZPP). To pomeni, da mora naročnik (ali Državna revizijska komisija, če tega predhodno ni storil že naročnik) vlagatelja zahtevka za revizijo najprej pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge (k predložitvi pooblastil vseh skupnih ponudnikov). V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo ne dopolni (ustrezno, pravočasno), lahko naročnik zahtevek za revizijo zavrže (npr. zadevi, št. 018-319/2005, 018-089/2006).

    V obravnavanem primeru postopka revizije postopka oddaje javnega naročila je naročnik v sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, med drugim zapisal: "Vlagatelja revizijskega zahtevka sta predložila skupno ponudbo, zato bi morala tudi oba vložiti revizijski zahtevek. Iz pooblastila odvetniku pa izhaja, da je pooblastilo podpisal le eden od vlagateljev skupne ponudbe âˆ" Stadij, d. o. o., morala pa bi ga oba ponudnika, ki sta vložila skupno ponudbo. Naročnik ugotavlja, da zahtevka ni vložila upravičena oseba." Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da je naročnik v tem sklepu vlagateljema neupravičeno "odrekel" aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, saj je po pregledu naročnikove spisovne dokumentacije ugotovila, da naročnik pooblaščenca skupnih ponudnikov sploh ni pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo ustreznega pooblastila ponudnika Oikos, d. o. o. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi obrazložitev tega sklepa v neskladju z njegovim izrekom, saj je vprašanje ugotavljanja pomanjkanja aktivne legitimacije postopkovno vprašanje. V primeru, da niso podane vse postopkovne predpostavke za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo, naročnik vlagatelja najprej pozove k ustrezni dopolnitvi in nato, če vlagatelj zahtevka za revizijo ne dopolni (ustrezno, pravočasno), tak zahtevek za revizijo zavrže. Iz izreka (kot sicer še bolj obrazložitve) sklepa pa je razvidno, da se je naročnik spustil tudi v vsebinsko (meritorno) presojo. Pri pregledu naročnikove spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik vlagatelja sicer pozval k dopolnitvi, vendar le k predložitvi potrdila o vplačilu takse (6. točka tretjega odstavka 12. člena ZRPJN), ne pa tudi k predložitvi pooblastila ponudnika Oikos, d. o. o., danega pooblaščencu. Pri nadaljnjem pregledu naročnikove spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je pooblaščenec sam naročniku posredoval pooblastilo ponudnika Oikos, d. o. o., in da je to pooblastilo naročnik prejel 5. 5. 2006.

    Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bila v konkretnem primeru naročnikova ugotovitev, da "zahtevka ni vložila upravičena oseba", preuranjena in zato neutemeljena, vendar Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo sam dopolnil s predložitvijo manjkajočega pooblastila, zaradi tega pa je mogoče ugotoviti, da naročnik vlagateljevim pravicam pravzaprav ni škodil (v smislu odreka vsebinske obravnave zahtevka za revizijo), saj je kljub temu, da je vlagatelju "odrekel" aktivno legitimacijo, zahtevek za revizijo tudi vsebinsko obravnaval, ne pa zavrgel. Ob tem pa Državna revizijska komisija še izpostavlja, da bi dopolnitve brez predhodnega naročnikovega poziva na dopolnitev ne mogli šteti za nedopustno in zgolj zaradi tega vlagatelju ne bi mogli odreči aktivne legitimacije.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb glede pravilnosti svoje ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj trdi, da je predložil zahtevane reference v skladu z navodili naročnika, kot tudi to, da navaja, da "glede na dejstvo, da je v predmetnem postopku kot ponudnik nastopata dve podjetji (skupna ponudba, kar ni niti sporno), bi moral naročnik kot reference, ki se glasijo na podjetje Oikos, d. o. o., šteti za pravilne, saj so te reference partnerja pri skupnem nastopu". Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je v 8. členu Navodil ponudnikom navedeno: "Naročnik bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev: ... 11. da je ponudnik izdelal komplet 2 projekta za kohezijski ali strukturni sklad po letu 2000 s področja komunalne infrastrukture ter oskrbe s pitno vodo (predinvesticijska zasnova, feasibility study âˆ" dokazilo). Naročnik bo priznal usposobljenost in sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje iz tega člena. Obrazci za ocenjevanje sposobnosti so priloga teh navodil.", v 3. členu Navodil ponudnikom "Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo (izpolnjene obrazce in zahtevane listine), zloženo po naslednjem vrstnem redu: ... dokumentacija iz 11. člena teh navodil (zahtevani dokumenti in izpolnjeni obrazci od št. 3 do 7 ...", v obrazcu, št. 3, pa "Izjava o najmanj dveh projektih na področju infrastrukturne dejavnosti, ki so bili uspešno realizirani in sofinancirani iz sredstev Evropske unije: (ta obrazec izpolnite s čitljivo neizbrisno pisavo in za vsakega navedenega priložite ustrezno listino, ki dokazuje partnersko sodelovanje âˆ" zadostuje fotokopija)."

    Državna revizijska komisija je nato vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj izpolnil obrazec, št. 3, z naslednjimi podatki: "1. komunalna infrastruktura OC škofljica, 2006, 2005âˆ"2006, 2. komunalna infrastruktura OC Kidričevo, 2006, 2005âˆ"2006, 3. komunalna infrastruktura IC Ptuj, 2006, 2005âˆ"2006", k ponudbi pa je predložil tri "potrdila naročnika", in sicer Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije âˆ" zavod, Občine Kidričevo in Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, vsa izdana na ime ponudnika Oikos, d. o. o., poleg tega pa je vlagatelj k ponudbi predložil seznam 10 idejnih zasnov oziroma "Izjavo o najmanj dveh projektih idejnih zasnov po letu 2000 za kanalizacijo in čistilne naprave ter oskrbe s pitno vodo" ponudnika Stadij, d. o. o.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju vpogledala v obvestilo o oddaji javnega naročila in ugotovila, da je naročnik glede vlagateljeve ponudbe navedel: "Naročnik je po pregledu in oceni ponudb ugotovil, da niso pravilne naslednje ponudbe: ... Stadij, d. o. o.: ponudnik ni predložil dokazil o izvedbi projektov iz strukturnih oziroma kohezijskih skladov, ki so bila zahtevana v obrazcu, št. 3. Ponudnik je predložil skupno ponudbo, vendar je dokazila predložil le za enega pogodbenega partnerja, ne pa tudi za nosilca pogodbe. Navedel je le dela, ki jih je izvajal, ni pa predložil zahtevanih dokazil za izvedbo navedenih del, čeprav je bilo na obrazcu, št. 3, navedeno, da mora predložiti tudi dokazila." V dodatni obrazložitvi je naročnik navedel: "... Naročnik je po pregledu in oceni ponudb ugotovil, da vaša ponudba ni pravilna, ker niste predložili dokazil o izvedbi projektov iz strukturnih oziroma kohezijskih skladov, ki so bili zahtevani v obrazcu, št. 3. Na obrazcu, št. 3, je bilo izrecno zahtevano, da je treba priložiti dokazila. Dokazila je predložil le vaš partner v skupni ponudbi za tisti del nalog, ki jih je sam opravil. ..." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz naročnikovih dokumentov, sprejetih v postopku oddaje javnega naročila, razvidno, da je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno, ker vlagatelj, oziroma natančneje, ker ponudnik Stadij, d. o. o., ni predložil dokazil, kot to določa zahteva iz obrazca, št. 3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenih dokumentov niso razvidni drugi razlogi, zakaj je naročnik štel vlagateljevo ponudbo za nepravilno. Iz navedenih naročnikovih dokumentov ni tudi razvidno, da bi/je naročnik v fazi oddaje tega javnega naročila vlagateljeve reference tudi vsebinsko preverjal.

    Državna revizijska komisija je še enkrat pregledala razpisno dokumentacijo in ugotovila, da v razpisni dokumentaciji ni nobene določbe, ki bi urejala predložitev skupne ponudbe (47. člen Zakona o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), zlasti pa ni implementiran četrti odstavek 47. člena ZJN-1 (Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje pogojev po 42.a in 43. členu tega zakona pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Naročnik mora način ugotavljanja sposobnosti po 42.a in 43. členu tega zakona pri skupnih ponudbah določiti v razpisni dokumentaciji.). Ne glede na to, da naročnik ni pripravil razpisne dokumentacije, kjer bi natančneje opredelil predložitev skupne ponudbe, Državna revizijska komisija izpostavlja, da se v takem primeru uporabijo določbe ZJN-1. V skladu s prvim stavkom v četrtem odstavku 47. člena ZJN-1 (predložitev skupne ponudbe) se le izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1 (pogoji za priznanje sposobnosti) ugotavlja za vsakega ponudnika posamično, med te pogoje pa ni mogoče vključiti izpolnjevanja pogoja referenc, saj so reference urejene v 42.a členu ZJN-1 (ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti), kar pomeni, da se dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja izkazuje za vse ponudnike skupaj. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik šteti kot številčno zadostne že samo predložena referenčna potrdila (tj. dokazila) enega izmed partnerjev v skupni ponudbi (tj. ponudnika Oikos, d. o. o.), ne pa, da je ponudbo zavrnil kot nepravilno, ker niso bile predložena tudi referenčna potrdila nosilca pogodba iz skupne ponudbe. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da navedena ugotovitev Državne revizijske komisije še ne pomeni tudi tega, da so predložena referenčna potrdila ponudnika Oikos, d. o. o., pravilna. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je iz obvestila o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve razvidno zgolj to, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo zaradi tega, ker referenčnih potrdil ni predložil tudi nosilec pogodbe iz skupne ponudbe (torej ponudnik Stadij, d. o. o.), do vprašanja glede (ne-)pravilnosti predloženih referenčnih potrdil (oziroma referenc) pa se naročnik v dokumentih v postopku oddaje javnega naročila v trenutku izdaje izpodbijanega obvestila o oddaji javnega naročila (še) ni opredeljeval niti opredelil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kasneje (v odgovoru na zahtevek za revizijo) sicer navedel razloge, zakaj šteje, da tudi predložena referenčna potrdila (oziroma reference) niso ustrezna, vendar je te razloge uveljavil šele v odgovoru na zahtevek za revizijo, torej v dokumentu v postopku pravnega varstva in ne že v dokumentu v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega ima vlagatelj (kot splošen pa tudi konkreten pojem) sicer možnost pravnega varstva. Državna revizijska komisija pa tudi izpostavlja, da je vlagateljeva argumentacija v določenem delu nejasna, saj vlagatelj navaja, da "... bi moral naročnik kot reference, ki se glasijo na podjetje Oikos, d. o. o., šteti za pravilne (poudarila Državna revizijska komisija), saj so te reference partnerja pri skupnem nastopu", in "glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik kršil 76. člen ZJN-1 in temeljno načelo enakopravnega obravnavanja vseh ponudnikov, saj je kot nepravilno izločil ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo, čeprav je ta glede na navedeno pravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1". Glede na ugotovitev Državne revizijske komisije teh vlagateljevih argumentov ni mogoče sprejeti, ne da bi bil prej opravljen tudi vsebinski pregled predloženih referenčnih potrdil (oziroma referenc) s strani naročnika, torej, ne da bi prej naročnik preveril, ali predložene reference tudi po vsebini ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija izpostavlja, da se v fazi pregleda in vrednotenja ponudb (torej v postopku oddaje javnega naročila) naročnik sploh ni spuščal v vprašanje vsebinske pravilnosti predloženih referenc (oziroma referenčnih potrdil), zato bi se morala prva vlagateljeva revizijska navedba kvečjemu glasiti, da bi moral naročnik "reference, ki se glasijo na podjetje Oikos, d. o. o., šteti za (npr.) številčno zadostne, saj so te reference partnerja pri skupnem nastopu", ne pa, da navaja, da so pravilne. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da so predložene reference (oziroma referenčna potrdila) pravilne in da je zaradi tega tudi njegova ponudba pravilna, vendar z ničimer konkretnim ne dokazuje oziroma izkazuje, da je mogoče njegovim navedbam tudi slediti.

    Glede na to, da vlagatelj zatrjuje, da "je v celoti sledil navedeni zahtevi naročnika in v dokaz izpolnjevanja tega pogoja predložil obrazec, št. 3, iz katerega so razvidni referenčni projekti, ob tem pa je priložil tudi potrdila naročnikov za te projekte", Državna revizijska komisija pa je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovila, da vlagatelj dejansko nastopa s skupno ponudbo, da je predložil tako izpolnjen obrazec, št. 3. (celo za oba ponudnika iz skupne ponudbe), kot tudi tri referenčna potrdila (kar je tudi več kot je minimum, ki ga je postavil naročnik) Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil, ne da bi reference oziroma referenčna potrdila tudi vsebinsko preizkusil in ugotovil, ali izpolnjujejo naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. S tem, ko je naročnik že v tej fazi postopka oddaje javnega naročila zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno zgolj iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijanega obvestila o oddaji javnega naročila (kot tudi dodatni obrazložitvi), ne da bi upošteval, da je za izkazovanje izpolnjevanja pogoja predložitve zadostnega števila referenc zadosti, da ta pogoj izpolnjujeta kumulativno oba ponudnika (Stadij, d. o. o., in Oikos, d. o. o.), je mogoče naročniku očitati kršitev četrtega odstavka 47. člena ZJN-1. Naročnik bi se namreč moral že v postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb opredeliti do vprašanja, ali so reference oziroma referenčna potrdila, ki jih je predložil vlagatelj, ne le formalno pravilno predloženi, ampak tudi, ali vsebinsko ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da naročnik ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, zato tudi njegova odločitev glede nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ne more biti utemeljena, vsaj iz do sedaj uveljavljenih razlogov v obvestilu o oddaji javnega naročila in dodatni obrazložitvi ne. Ker je naročnik narobe uporabil materialno pravo (ZJN-1), je do sedaj ugotovljeno dejansko stanje glede vlagateljeve ponudbe napačno ugotovljeno, zato je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu in razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila.

    V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija da naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik bo moral v ponovljenem postopku pregledovanja in vrednotenja ponudb upoštevati, da je vlagatelj predložil zadostno število referenčnih potrdil, ta referenčna potrdila in reference pa bo moral naročnik tudi vsebinsko preizkusiti. šele na podlagi tega bo lahko naročnik ugotovil, ali predložene reference ustrezajo njegovim zahtevam. Z razveljavitvijo sklepa o oddaji javnega naročila se postopek pri naročniku vrne v fazo ponovnega pregleda prispelih ponudb in njihovega vrednotenja (oziroma ocenjevanja). Naročnik bo moral ponovno pregledati prispele ponudbe, oceniti, ali so pravilne, sprejemljive in primerne, kar tudi pomeni, da lahko naročnik pri ponovnem pregledu pride do drugačnih zaključkov kot pri prvotnem pregledu (gl. zadevo, št. 018-250/2005). Pri ponovnem pregledu in vrednotenju predloženih ponudb bo moral naročnik (ponovno) preveriti ponudbo izbranega ponudnika upoštevajoč tudi vlagateljeve revizijske navedbe, še zlasti pa bo moral naročnik preveriti revizijske navedbe glede ponudbe skupnih ponudnikov Krmc, d. o. o., in Baur Consult, do katerih se v odgovoru na zahtevek za revizijo (oziroma v postopku revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila) sploh ni opredelil. Ob tem pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnikova utemeljitev, zakaj ni obravnaval revizijskih navedb glede ponudbe skupnih ponudnikov Krmc, d. o. o., in Baur Consult, ni utemeljena, saj bi se naročnik moral do vseh vlagateljevih revizijskih navedb tudi opredeliti (gl. zadevo, št. 018-243/2005). Prav tako Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je v odgovoru na zahtevek za revizijo ugotavljal nove nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi, saj bi te nepravilnosti moral že ugotoviti v postopku pregleda in vrednotenja ponudb. Ker pa je Državna revizijska komisija obvestilo o oddaji ponudb razveljavila in ker se postopek vrne naročniku v fazo ponovnega pregleda in vrednotenja ponudb, bo naročnik v primeru, da bo štel, da je vlagateljeva ponudba nepravilna tudi iz spornega razloga, to moral navesti tudi v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila, zoper katero bo imel vlagatelj tudi možnost uveljavljati pravno varstvo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN).

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za povračilo vplačane takse v višini 100.000 tolarjev, stroške za pripravo zahtevka za revizijo v višini 1.300 odvetniških točk in stroške za sestavo zahtevka za nadaljevanje postopka v višini 50 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV. Državna revizijska komisija vlagatelju priznava vse prej navedene priglašene stroške, in sicer 143.000 tolarjev za pripravo zahtevka za revizijo, 6.600 tolarjev za pripravo zahtevka za nadaljevanje postopka in 100.000 tolarjev za vplačano takso, kar skupaj znese 249.600 tolarjev.

    Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 249.600 tolarjev, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve Državne revizijske komisije do plačila, da ne bo izvršbe.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, 29. 5. 2006

    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije




    Vročiti:
    - Občina Zreče, Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zreče,
    - odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, 1001 Ljubljana,
    - Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., Ljubljanska 9, 2000 Maribor,
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

    Natisni stran