018-148/2006 Psihiatrična klinika Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic Vide Kostanjevec in Vesne Cukrov, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "storitve varovanja za potrebe PK Ljubljana za obdobje 5 let v ocenjeni vrednosti 164 mio SIT" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila prvi vlagatelj Varnost Maribor, d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in drugi vlagatelj Sintal, d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.05.2006 soglasno

odločila:

1. Revizijski zahtevek prvega vlagatelja, z dne 06.04.2006, se zavrne kot neutemeljen.

2. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja, z dne 06.04.2006, se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevi prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrneta.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.10.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "storitve varovanja za potrebe PK Ljubljana za obdobje 5 let v ocenjeni vrednosti 164 mio SIT", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 13, z dne 10.02.2006, pod številko objave 2982/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 29, z dne 11.02.2006, pod številko objave 32061.

Dne 20.03.2006 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Valina varovanje, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je bila ponudba drugega vlagatelja izločena kot nepravilna, poleg ponudbe izbranega ponudnika pa je bila za pravilno ocenjena še ponudba prvega vlagatelja.

Dne 21.03.2006 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila prvemu vlagatelju izdal dne 23.03.2006.

Z vlogo, z dne 24.03.2006, je prvi vlagatelj zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Dne 24.03.2006 je zahtevo za izdajo obrazloženega obvestila o oddaji javnega naročila na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. Ob tem je zahteval tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila drugemu vlagatelju izdal dne 27.03.2006.

Vpogled v ponudbeno dokumentacijo je naročnik obema vlagateljema omogočil dne 30.03.2006, o tem pa je napravil tudi zapisnik.

Z vlogo, z dne 06.04.2006, je prvi vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek. V njem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, zato bi jo moral naročnik zavrniti, njegovo ponudbo pa bi moral sprejeti kot edino pravilno. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila nepravilna iz razloga, ker je slednji predložil zavajajočo Odločbo o pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja. Izbrani ponudnik nima lastnega varnostno nadzornega centra, zato te usluge pogodbeno koristi pri drugi pravni osebi. Na Odločbi o pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja, ki je bila izdana izbranemu ponudniku, je pod rubriko izvajalci na VNC naveden varnostno nadzorni center družbe R., d.o.o.. Za izvajanje storitev premoženja, kamor sodi predmetna storitev, ima izbrani ponudnik pridobljeno licenco za varovanje premoženja, ki jo je dne 15.12.2005 izdalo Ministrstvo za notranje zadeve; ker izbrani ponudnik nima lastnega VNC, pa je pogodbeno najel licenciran VNC pri družbi P., d.o.o.. Odločba o pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja tako ne izkazuje dejanskega stanja, izkazuje celo nezakonito izvajanje požarnega varovanja s strani izbranega ponudnika, saj na odločbi navedeni delavci v VNC ne izvajajo storitev požarnega varovanja, ker ima izbrani ponudnik objekte tehničnega varovanja vezane na drugi VNC. V kolikor pa ima izbrani ponudnik objekte požarnega varovanja še vedno vezane na VNC družbe R., d.o.o., pa krši Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003; v nadaljevanju: ZZasV) oziroma njegova licenca za varovanje premoženja ne izkazuje dejanskega stanja. Iz navedenih razlogov bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno.
Prvi vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za stroške svetovanja zunanjega sodelavca pri pripravi revizije- stroške v višini 281.590,00 SIT, povečano za 20% DDV, ter za stroške takse za revizijo- stroške v višini 100.000,00 SIT.

Istega dne kot prvi vlagatelj, to je dne 06.04.2006, je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. V njem zahteva razveljavitev naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo.
V obrazložitvi zahtevka drugi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna, ponudbi izbranega ponudnika in prvega vlagatelja pa sta nepravilni. Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ovitke, v katerih so prispele ponudbe, s čemer je kršil njegovo pravico do vpogleda v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo, ki jo ima slednji na podlagi 8. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Zaradi takšne kršitve drugi vlagatelj ne more uveljavljati svoje pravice do učinkovitega pravnega varstva. Drugi vlagatelj zato zahteva, da se mu omogoči vpogled v ovitke ponudb, ki so bile ocenjene kot pravilne, saj meni, da slednji niso bili izpolnjeni v skladu z naročnikovimi zahtevami, zaradi česar ponudbe v formalnem smislu niso bile pravilne.
Drugi vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil Izjave banke o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna. Prav tako garancija za resnost ponudbe ne ustreza zahtevam naročnika, saj je kot predmet navedeno le "storitev varovanja", čeprav je predmet naročila drugačen. Izbrani ponudnik v svoji ponudbi tudi ni predložil prave Odločbe o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, ki bi se glasila na varnostni nadzorni center ponudnika oziroma pogodbeno zagotovljen varnostni center. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil licenco za varovanje premoženja, kjer je naveden varnostno- nadzorni center, s katerim ima ponudnik sklenjeno pogodbo o najemu, in sicer varnostno nadzorni center P., d.o.o.. Priložena Odločba o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja pa se glasi na vlagatelja in varnostno nadzorni center R., d.o.o. Ponudba izbranega ponudnika zato ni pravilna.
Kot naslednje drugi vlagatelj navaja, da je nepravilna tudi ponudba prvega vlagatelja. Drugi vlagatelj tako navaja, da v vzorcu pogodbe, podanem v okviru ponudbe prvega vlagatelja, ni navedeno, kdo slednjega zastopa, iz dokumentov pa je razvidno, da so lastnoročni podpisi na različnih dokumentih v ponudbi tega ponudnika različni. Iz obrazca D 03 "OBRAZEC PREDRAČUNA" izhaja, da sta dve vrednosti v predračunu popravljeni, pri čemer sta oba popravka parafirana, parafi pa sta očitno različni kot lastnoročni podpisi na drugih dokumentih. Očitno je, da je ceni popravil in parafiral nekdo, ki za to nima pooblastila, vsekakor pa ne oseba, ki je sicer podpisala vso ostalo ponudbeno dokumentacijo in ponudbo. Drugi vlagatelj izpostavlja tudi, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predloženo Pooblastilo zakonitega zastopnika ponudnika za podpis ponudbe v imenu ponudnika zgolj podpisal, ni pa na njem navedel osebe, ki bi lahko bila pooblaščena za podpis ponudbe. Drugi vlagatelj predlaga, da se vpogleda, kakšen je lastnoročni podpis drugega vlagatelja in tega primerja s podpisoma ob omenjenih popravkih. Kot slednje glede ponudbe prvega vlagatelja drugi vlagatelj navaja še, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil Odgovorov na zastavljena vprašanja ponudnikov, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, čeprav bi jih glede na izrecno določbo naročnika moral. Iz navedenih razlogov bi moral naročnik, po mnenju drugega vlagatelja, ponudbo prvega vlagatelja zavrniti kot nepravilno.
Drugi vlagatelj v nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka prereka naročnikovo ugotovitev, skladno s katero naj v njegovi ponudbi ne bi bile priložena stran, označena kot A 03, ter pooblastilo na obrazcu A 02. Drugi vlagatelj predlaga, da se v postopku revizije ponovno vpogleda v njegovo ponudbo in ugotovi, da sta oba sporna obrazca priložena. Drugi vlagatelj opozarja tudi, da naročnik v dodatni obrazložitvi neutemeljeno širi izključitvene razloge; ponudba drugega vlagatelja ne more biti izločena iz postopka ocenjevanja zgolj zato, ker naročnik meni, da vsaka stran ni parafirana. Za takšno naročnikovo odločitev ni pravne podlage.
Drugi vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, in sicer za plačilo takse za revizijo.

Naročnik je o revizijskih zahtevkih obeh vlagateljev odločil s sklepom, z dne 14.04.2006, s katerim je le-ta zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevi obeh vlagateljev za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi sklepa glede revizijskega zahtevka prvega vlagatelja navaja, da so bile njegove zahteve glede ponudbene dokumentacije pod pogojem B 08 zelo jasne. Ponudniki so morali predložiti Licenco za opravljanje varovanja oseb in premoženja, pridobljeno od Ministrstva za notranje zadeve, skladno z ZzasV, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika, in pa Odločbo o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, izdano s strani Uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo, skladno s Pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanja, ki ni starejša od pet let, gledano od dneva njene izdaje. Izbrani ponudnik je tem zahtevam zadostil, zato njegove ponudbe v tem delu ni mogoče označiti za nepravilno.
Glede zahtevka za revizijo drugega vlagatelja naročnik najprej poudarja, da je vsem ponudnikom omogočil pravico do časovno neomejenega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo. Naročnik ne prereka, da drugemu vlagatelju ni omogočil vpogleda v ovojnice, razlog za to pa je, da naročnik pred vpogledom ovojnic ni našel, ni pa jih našel niti kasneje. Ob tem pa naročnik opozarja, da so bili predstavniki drugega vlagatelja prisotni na javnem odpiranju ponudb, o katerem je bil narejen zapisnik, ki so ga vsi prisotni podpisali in nanj niso imeli pripomb. Ob odpiranju ponudb je naročnik najprej preveril, ali so ovojnice pravilno opremljene in označene, sicer bi morebitne pomanjkljivosti v tem delu zapisal na zapisnik; pripomb, ki bi se nanašale na nepravilno ali pomanjkljivo opremljenost ovojnic, ni imel tudi noben od prisotnih.
Naročnik dalje navaja, da v nobenem delu razpisne dokumentacije (niti v objavi razpisa) od ponudnikov ni zahteval predložitve izjave banke, da bo ponudniku izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik je zahteval zgolj garancijo za resnost ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik tudi predložil.
Tudi navedba drugega vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker so na garanciji kot predmet navedene le "storitve varovanja", ni utemeljena. Bančna garancija se sklicuje na javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 13, z dne 10.02.2006, pri čemer je naročnik v tem Uradnem listu objavil le en razpis za storitve varovanja. Garancija je izdana v znesku, kot je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, z naročnikom kot upravičencem, kot ponudnik je naveden izbrani ponudnik. Naročnik poleg tega nikjer ni določil, kako bi moral biti na bančni garanciji označen predmet javnega naročila.
Glede navedb, ki se nanašajo na nepravilnosti v predloženih licencah in Odločbi o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, naročnik ponavlja stališče, podano ob obravnavi s tem povezanih revizijskih navedb prvega vlagatelja.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na parafi pri popravkih v obrazcu predračuna prvega vlagatelja, naročnik ugotavlja, da je obrazec D 03 ustrezno parafiran, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, in to s strani pooblaščene osebe. Parafa, ki je narejena pri popravkih, sicer na videz resnično ni identična kot spodnja parafa, vendar pa je bila takšna parafa po mnenju naročnika povsem nepotrebna in tudi nezahtevana. Očitno je, da je izpolnjevalec ponudbe pri množenju cen s ponderji naredil napako pri zmnožku, vendar pa bi naročnik po preračunu cen, ki so podane v prvem stolpcu, prišel do enakega zmnožka (lahko bi uporabil določila 54. člena ZJN-1). Namigovanja, da je obrazec D 03 spreminjal kdorkoli (ki za to ni imel pooblastila), so neutemeljena.
Naročnik dalje navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zapisal oziroma zahteval, da bi morali biti odgovori na dodatno zastavljena vprašanja ponudnikov speti oziroma zvezani skupaj s ponudbeno dokumentacijo, zato meni, da je s tem povezan očitek drugega vlagatelja neutemeljen. Naročnik poudarja, da v konkretnem primeru tudi ni šlo za spremembo razpisne dokumentacije, v smislu prvega odstavka 25. člena ZJN-1, temveč zgolj za pojasnilo oziroma razjasnitev le-te, v smislu tretjega odstavka 25. člena ZJN-1.
Kot slednje naročnik ugotavlja, da je ponudba drugega vlagatelja nepravilna iz več razlogov; slednji po ugotovitvah naročnika ni predložil pooblastila na obrazcu A 02, ponudba tudi ni bila parafirana na vseh listih.
Iz navedenih razlogov je naročnik revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen.

Z vlogama, z dne 20.04.2006, sta oba vlagatelja naročnika obvestila, da želita revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Ob predhodnem preizkusu revizijskih zahtevkov obeh vlagateljev je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta le-ta nepopolna, saj nista vsebovala potrdil o plačilu takse skladno z 22. členom ZRPJN. Državna revizijska komisija je zato s sklepom, št. 018-148/2006-33-1320, z dne 11.05.2006, vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevkov za revizijo s predložitvijo dokazila o plačilu takse za revizijo v višini iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN. Vlagatelja sta svoja revizijska zahtevka dopolnila z vlogama, z dne 16.05.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja, ob čemer je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Prvi vlagatelj, kot je že bilo navedeno, v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, saj naj bi slednji v le-tej predložil odločbo o pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja oziroma licenco za varovanje premoženja, ki naj ne bi izkazovala dejanskega stanja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, pod točko B 08, postavil naslednjo zahtevo: "Ponudnik mora imeti (priložiti naslednje):
â"˘ Licenca za opravljanje varovanja oseb in premoženja, pridobljena od Ministrstva za notranje zadeve, skladno z Zakonom o zasebnem varovanjuâ??, ki izkazuje zadnje stanje ponudnika;
â"˘ Odločba o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, izdana s strani Uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije skladno s Pravilnikom o pogojih za izvajanje požarnega varovanjaâ??, ki ni starejša od pet let, gledano od dneva njene izdajeâ??".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v le-tej med drugim predložil:
- Odločbo, z dne 16.11.2004, s katero mu je bila podeljena licenca za varovanje premoženja. Iz odločbe izhaja, da izbrani ponudnik dokazuje razpolaganje z varnostno-nadzornim centrom, in sicer s Pogodbo o poslovnem sodelovanju, z dne 06.10.2003, sklenjeno z družbo R., d.o.o. (tako prvi, kot drugi vlagatelj v svojih revizijskih zahtevkih napačno navajata, da iz predmetne odločbe izhaja navedba varnostnega centra, ki ga zagotavlja družba P., d.o.o.),
- Začasno odločbo, z dne 19.01.2006, z veljavnostjo do 31.12.2006, s katero mu je bila podeljena licenca za varovanje oseb. Iz odločbe izhaja, da izbrani ponudnik dokazuje razpolaganje z varnostnim nadzornim centrom s pogodbo o zagotavljanju VNC, sklenjeno z družbo P., d.o.o., dne 15.12.2005,
- Pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja, z dne 22.07.2005, v katerem je kot sprejemni center navedena družba R., d.o.o..

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s predložitvijo navedenih dokumentov izpolnil zgoraj opredeljeno naročnikovo zahtevo iz točke B 08 razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija tako najprej izpostavlja, da ZZasV ne pozna skupne "licence za opravljanje varovanja oseb in premoženja", temveč zgolj ločeni licenci za varovanje oseb ter za varovanje premoženja. Skladno z navedenim gre tudi s tem povezano naročnikovo zahtevo interpretirati kot zahtevo po predložitvi obeh navedenih licenc, pri čemer morata obe, skladno z dikcijo razpisne dokumentacije, tudi "izkazovati zadnje stanje ponudnika".

Državna revizijska komisija je za razjasnitev vprašanja o tem, ali obe s strani izbranega ponudnika predloženi odločbi o podelitvi licenc v spornem delu, ki se nanaša na zagotavljanje varnostno nadzornega centra, izkazujeta njegovo zadnje stanje, z dopisoma, z dne 16.05.2006, izdanima na podlagi tretjega odstavka 21. člena ZRPJN, družbi P., d.o.o., ter R., d.o.o., pozvala k podaji pojasnil o tem, ali je na dan poteka roka za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (14.03.2006) med njima in izbranim ponudnikom obstajalo veljavno pogodbeno razmerje, katerega predmet je bilo zagotavljanje varnostno nadzornega centra.

Družba P., d.o.o., je z dopisom, z dne 17.05.2006, Državni revizijski komisiji sporočila, da je Pogodba, sklenjena med to družbo in izbranim ponudnikom, ki je bila podlaga za izdajo licence slednjemu (Pogodba, z dne 15.12.2005- opomba Državne revizijske komisije), še vedno v veljavi.

Družba R., d.o.o., je z dopisom, z dne 19.05.2006, Državni revizijski komisiji sporočila, da je bila na dan 14.03.2006 v veljavi Pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena med to družbo in izbranim ponudnikom, katere predmet je tudi "opravljanje nalog varnostno nadzornega centra".

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v delu, ki ga prvi vlagatelj izpostavlja kot spornega (zagotavljanje varnostno nadzornega centra), obe s strani izbranega ponudnika predloženi licenci (za varovanje oseb ter za varovanje premoženja) na dan oddaje ponudbe (in na dan poteka roka za oddajo le-teh) izkazovali zadnje stanje ponudnika. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene. Kot neutemeljene je potrebno zavrniti tudi (sicer pavšalno podane) navedbe prvega vlagatelja o tem, da je izbrani ponudnik s predložitvijo licenc kršil ZZasV; slednji predpis (kot tudi na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi) namreč ne prepoveduje, da bi imeli izvajalci storitev varovanja oseb ali premoženja hkrati sklenjenih več pogodb o zagotavljanju varnostno nadzornih centrov, s čim naj bi bil ta predpis sicer še kršen pa prvi vlagatelj ne navaja.

Tudi glede dela revizijskih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika predloženo odločbo o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da niso utemeljene.

Državna revizijska komisija v zvezi s slednjimi tako izpostavlja, da naročnik od ponudnikov ni zahteval predložitve odločbe o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, ki bi izkazovala zadnje stanje ponudnika, temveč odločbo, ki ni smela biti "starejša od pet let, gledano od dneva njene izdaje". Izbrani ponudnik je takšno zahtevo s predložitvijo Pooblastila za izvajalca požarnega varovanja, z dne 22.07.2005, nedvomno izpolnil. Ne glede na navedeno pa gre tudi v tem primeru izpostaviti, da iz pojasnil, Državni revizijski komisiji posredovanih s strani družbe R., d.o.o., kot že navedeno izhaja, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe (in na dan poteka roka za oddajo le-teh) s to družbo sklenjeno pogodbo, katere predmet je med drugim tudi "opravljanje nalog varnostno nadzornega centra". Ne glede na to, da to ni bila naročnikova zahteva, tudi predloženo Pooblastilo za izvajalca požarnega varovanja, z dne 22.07.2005, tako očitno izkazuje zadnje stanje izbranega ponudnika, tudi s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijski zahtevek prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da le-ta ni utemeljen.

Drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v ovojnice, v katerih so prispele ponudbe, s čemer naj bi mu bila kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da drugemu vlagatelju v okviru sicer omogočenega mu vpogleda v ponudbeno dokumentacijo dejansko ni bil omogočen vpogled v ovojnice, v katerih so prispele ponudbe, saj naj bi bile te, sledeč navedbam naročnika, po pomoti zavržene. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno z določili drugega odstavka 10. člena ZJN-1, hraniti dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila. Med slednjo, v nasprotju z drugačnim prepričanjem naročnika, sodijo tudi ovojnice prispelih ponudb; tudi od ustreznosti le-teh je namreč lahko odvisna ugotovitev o (ne)pravilnosti ponudbe, v zvezi s slednjo pa mora biti ponudnikom dana možnost učinkovitega pravnega varstva. S tem, ko naročnik ovojnic, v katerih so prispele ponudbe, ni hranil, je torej ravnal v nasprotju z 10. členom ZJN-1. Ob zapisanem pa je potrebno hkrati ugotoviti, da dejstvo domnevnega zavrženja ovojnic v konkretnem primeru ni vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zagotovljeno drugemu vlagatelju. Izpostaviti je namreč potrebno, da je drugi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imel možnost vpogledati v ovojnice prispelih ponudb, in sicer je to lahko storil na javnem odpiranju ponudb, dne 14.03.2006. O slednjem se je vodil zapisnik, ki morebitnih pomanjkljivosti ovojnic, v katerih so prispele ponudbe, ne navaja, na takšen zapisnik pa predstavnik drugega vlagatelja, ki je bil prisoten ob odpiranju ponudb, ni imel nikakršnih pripomb. Upoštevajoč navedeno gre navkljub ugotovljeni naročnikovi kršitvi 10. člena ZJN-1 ugotoviti, da učinkovitost pravnega varstva, zagotovljenega drugemu vlagatelju, v konkretnem primeru ni bila ogrožena, s tem povezane revizijske navedbe slednjega pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka drugi vlagatelj zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Drugi vlagatelj kot prvi razlog za nepravilnost le-te navaja ugotovitev, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil izjave banke o predložitvi garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da naročnik v nobenem delu le-te ni postavil zahteve po tem, da morajo ponudniki v svojih ponudbah predložiti tudi izjavo banke o tem, da jim bo v primeru, če bi bili v postopku oddaje javnega naročila izbrani kot najugodnejši ponudnik, izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Kot pravilno izpostavlja tudi sam drugi vlagatelj, iz določil petega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj je bil v konkretnem primeru z vsebino razpisne dokumentacije in dejstvom, da v njej zahteva po predložitvi zgoraj opredeljene izjave banke ni bila postavljena, seznanjen že z dnem prevzema razpisne dokumentacije, tako pa bi morebitni revizijski zahtevek, v katerem bi navajal s tem povezane kršitve, moral vložiti že pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker tega ni storil, v tej fazi postopka oddaje javnega naročila presoja ustreznosti obravnavanih določil razpisne dokumentacije ni možna. Državna revizijska komisija pa v zvezi z revizijskimi navedbami drugega vlagatelja ugotavlja tudi, da zahteva po predložitvi zgoraj opredeljene izjave banke, v zvezi z izdajo bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v nasprotju z drugačnim prepričanjem drugega vlagatelja, ne izhaja niti iz določil Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj). Slednji namreč pri nekaterih postopkih oddaje javnih naročil zahteva garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pri čemer pa naročnikom ne nalaga, da bi od ponudnikov morali zahtevati predložitev izjave, s katero bi se izdajatelj takšne garancije le-to zavezal izdati. Ponudba izbranega ponudnika, v kateri ni bila predložena izjava banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tako ni neskladna niti z zahtevami naročnika, niti z zahtevami Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa niso utemeljene.

Kot naslednje drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil tudi neustrezno garancijo za resnost ponudbe; kot predmet so na le-tej navedene le "storitve varovanja", čeprav so predmet javnega naročila, kot izhaja iz objave v Uradnem listu RS, "storitve varovanja za potrebe PK Ljubljana za obdobje 5 let v ocenjeni vrednosti 164 mio SIT".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v delu le-te, poimenovanem kot "A 05. DODATEK K SPLOšNIM NAVODILOM S POSEBNIMI POTREBAMI NAROČNIKA", pod točko 9, postavil naslednjo zahtevo: "Ponudnik je ob ponudbi dolžan predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 5 mio SIT, ki mora veljati vsaj 120 dni po dnevu javnega odpiranja ponudbâ??". Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije podal tudi vzorec garancije za resnost ponudbe, na kateri pa je opredeljena zgolj zahtevana višina garancije, ne pa tudi drugi podatki (naročnik, predmet javnega naročilaâ??).

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v njej med drugim predložil Garancijo za resnost ponudbe, izdano s strani NLB, d.d., Ljubljana, dne 14.03.2006, na kateri je kot upravičenec naveden naročnik in iz katere izhaja, da je bila le-ta izdana "v zvezi z javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 13 z dne 10.02.2006", in sicer za "storitve varovanja". Bančna garancija je izdana v višini 5.000.000,00 SIT, z veljavnostjo do 14.07.2006.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo bančne garancije v zgoraj opisani vsebini izpolnil z le-to povezane zahteve naročnika, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, oziroma vlagatelj njihovega neizpolnjevanja ni uspel izkazati. Izpostaviti gre namreč, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, kako mora biti na garanciji za resnost ponudbe opredeljen predmet javnega naročila, zato izbranemu ponudniku, ki je kot predmet navedel "storitve varovanja", ni mogoče očitati neizpolnjevanja zahtev naročnika. Ker iz vsebine s strani izbranega ponudnika predložene bančne garancije za resnost ponudbe obenem nedvomno enoznačno izhaja, da je bila ta izdana prav v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (navedba naročnika, podatkov o objavljenem javnem razpisu ter opis predmeta "storitve varovanja" to nedvomno izkazujejo), pa je s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje drugi vlagatelj v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika navaja, da ta v njej ni predložil prave Odločbe o pooblastilu za izvajalca požarnega varovanja, ki bi se glasila na varnostno nadzorni center ponudnika oziroma pogodbeno zagotovljen varnostno nadzorni center. Iz slednje namreč izhaja, da izbranemu ponudniku varnostno nadzorni center zagotavlja družba R., d.o.o., iz ravno tako predložene licence za varovanje premoženja pa, da mu ga zagotavlja družba P., d.o.o..

Državna revizijska komisija se je do zgoraj povzetih navedb drugega vlagatelja opredelila že pri obravnavi revizijskega zahtevka prvega vlagatelja, na tam podano obrazložitev pa se na tem mestu tudi sklicuje. Obravnavane revizijske navedbe drugega vlagatelja niso utemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala del revizijskega zahtevka drugega vlagatelja, v katerem slednji zatrjuje pravilnost svoje ponudbe. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je naročnik pri presoji pravilnosti ponudbe ravnal nepravilno in diskriminatorno, ko je izločil ponudbo drugega vlagatelja kot nepravilno. Drugi vlagatelj prereka naročnikovo ugotovitev, da v njegovi ponudbi nista bila predložena stran, označena kot A 03, ter pooblastilo na obrazcu A 02. Drugi vlagatelj predlaga, da se v postopku revizije ponovno vpogleda v njegovo ponudbo in ugotovi, da sta oba sporna obrazca predložena.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v delu le-te, poimenovanem kot "A 00. POSEBNO OPOZORILO", med drugim postavil tudi naslednjo zahtevo: "PONUDNIK MORA ODDATI PONUDBO Z VKLJUČENO CELOTNO RAZPISNO DOKUMENTACIJO NAROČNIKA!". Iz razpisne dokumentacije je razvidno tudi, da sta del le-te tudi obrazec "A 02. POOBLASTILO ZA SODELOVANJE PRI JAVNEM ODPIRANJU PONUDB" ter obrazec "A 03. POOBLASTILO ZAKONITEGA ZASTOPNIKA PONUDNIKA ZA PODPIS PONUDBE V IMENU PONUDNIKA".

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo drugega vlagatelja ugotavlja, da slednji v le-tej ni predložil obrazcev A 02. ter A 03.. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je ponudba drugega vlagatelja zvezana z vrvico in pečatena, niti na vrvici niti na pečatu pa ni vidnih sledov, ki bi izkazovali njen morebitni razvez ali odpečatenje.

Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni izpolnil zgoraj opredeljene zahteve naročnika po oddaji ponudbe z vključeno celotno razpisno dokumentacijo naročnika, slednji pa je ponudbo drugega vlagatelja upravičeno zavrnil kot nepravilno. Tudi s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja torej niso utemeljene.

Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel izkazati nepravilnosti naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti, ravno tako pa ni uspel izkazati nepravilnosti naročnikove ugotovitve o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika in posledične oddaje javnega naročila le-temu. Državna revizijska komisija v posledici tega dejstva ni preverjala utemeljenosti revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano širitev razlogov za nepravilnost njegove ponudbe, do katere naj bi prišlo v obrazloženem obvestilu o oddaji javnega naročila, kot tudi ne revizijskih navedb drugega vlagatelja, s katerimi slednji zatrjuje nepravilnost ponudbe prvega vlagatelja; preverjanje teh navedb namreč, skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka, ni bilo smiselno, saj tudi v primeru, če bi se s tem povezane revizijske navedbe izkazale za utemeljene, to ne bi moglo nikakor vplivati na izboljšanje pravnega položaja drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Tako prvi, kot drugi vlagatelj, je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker noben od vlagateljev s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njuni zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22.05.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana,
- Varnost Maribor, d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor,
- Sintal, d.d., Litostrojska cesta 38, Ljubljana,
- Valina varovanje, d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran