018-163/2006 Javni zavod RTV

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter članov Vesne Cukrov in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev čiščenja prostorov RTV Slovenija in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ISS Servisystem d.o.o., Ptujska c. 95, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2., Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.5.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.9.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36653/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 250-247354, z dne 29.12.2005.

Dne 28.3.2006 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se za sklop A le-to odda ponudniku DIW Service d.o.o., Puhova 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj naj bi slednja ne izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je dne 21.4.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, ker je naročnik iz ocenjevanja izločil njegovo ponudbo kot nepravilno iz razloga, da ni sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije v tistem delu, kjer je bilo zahtevano, da mora ponudnik predložiti certifikat iz skupine ISO 14000 in ISO 900 ter iz razloga, da na predložene fotokopije izpiska iz sodnega registra na vsaki strani ni zapisal izjave, da potrjuje resničnost navedenih podatkov, pri tem pa omenjene izjave ni potrdil ne z žigom in ne s podpisom. Navedena odločitev naročnika po mnenju vlagatelja ni pravilna. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je namesto certifikata sicer res predložil potrdilo BVQI Bureas Veritas, vendar pa iz njega jasno izhaja, da je vlagatelj imetnik certifikata ISO 14001 že od 5.11.2002 in da je bila na podlagi certifikatne pogodbe, št. 4.04.260, 9. in 10.11.2005 opravljena ponovna presoja po referenčnemu standardu ISO 14001:2004. Pri tem vlagatelj poudarja, da je omenjena ponovna presoja pokazala, da je sistem dobro vpeljan in vzdrževan ter skladen z vsemi zahtevami omenjenega standarda, zato mu je bilo zagotovljeno, da mu bo po opravljenih administrativnih formalnosti izročen tudi nov certifikat, dotlej pa naj bi vse do izdaje novega certifikata veljalo omenjeno potrdilo. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da je bilo predloženo potrdilo, ki velja do izdaje certifikata, enakovredno nadomestilo certifikata skupine ISO 14000 in je zato naročnikova odločitev o tem, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, napačna. Navedeno po vlagateljevem prepričanju izhaja tudi iz korespondence med naročnikom in BVQI The independent certification body of Bureas Veritas, iz katere je razvidno, da je naročnik tudi sam postavil vprašanje, ali lahko vlagatelj v času od 9.11.2005 do 10.2.2006 nastopa tako, kot da ima certifikat 14001 veljaven. Iz odgovora, ki ga je naročnik prejel na zastavljeno vprašanje, namreč izhaja, da lahko vlagatelj od zadnjega dneva certifikatne presoje pa do uradne izdaje certifikatov nastopa tako, kot da ima veljaven certifikat. Glede predloženih kopij izpiska iz sodnega registra pa vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval zgolj to, da ponudnik na fotokopijo napiše, da potrjuje resničnost navedenih podatkov in navedeno izjavo potrdi še s svojim žigom in podpisom ter da je vlagatelj tej naročnikovi zahtevi tudi sledil in priložil fotokopijo izpiska iz sodnega registra, pri čemer je istočasno v skladu z naročnikovo zahtevo predložil še lastno izjavo na hrbtno stran odločbe, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo potrjuje resničnost navedenih podatkov. Glede na navedeno vlagatelj ugotavlja, da je njegova ponudba pravilna in glede na ceno tudi najugodnejša za vse tri sklope, s čimer je naročnik po njegovem mnenju kršil 76. člen Zakona o javnih naročilih (UR. l. RS, št. 39/00,102/00,2/04, v nadaljevanju ZJN-1). Istočasno vlagatelj naročniku očita, da ta ni ravnal enakopravno, ko je v sklopu A izbral izbranega ponudnika. Na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je bilo namreč ugotovljeno, da je odgovorna oseba za podpis ponudbe D.P., vendar je v ponudbi vrsta izjav, na katerih ni zapisano ne ime ne funkcija podpisnika izjave, temveč je zgolj lastnoročni podpis, za katerega pa se ne ve, čigav je. Med tem ko je izbrani ponudnik v izjavi, da ima zaposleno najmanj eno osebo z najmanj visoko izobrazbo, navedel tudi funkcijo direktorja, njegovo ime in priimek ter podpis. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je izbranemu ponudniku za sklop A z dnem 18.4.2006 potekla veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe, kar je pogoj za pravilnost ponudbe. Ponudba izbranega ponudnika pa po navedbah vlagatelja ni pravilna tudi iz razloga, ker je izbrani ponudnik v 30. členu pod Prilogo 1. vzorca pogodbe zapisal št. 36, pri čemer ni jasno, kaj navedena številka sploh pomeni. Ponudba izbranega ponudnika namreč ni nikjer označena z navedeno številko, prav tako ni priložena nobena priloga, ki bi bila tako označena. Nadalje vlagatelj še opozarja, da naročnik nima pravice ne na podlagi ZJN-1 ne ZRPJN in ne Ustave RS v odločitvi v zahtevku za revizijo od vlagatelja zahtevati, da podpiše izjavo s katero se zavezuje, da slednji ne bo vložil zahtevka za revizijo pri Državni revizijski komisiji. Takšna naročnikova zahteva, vsebovana v prilogi Odločitve o oddaji javnega naročila, je nezakonita in pomeni kršitev ustavne pravice do pravnega varstva ter kršitev določil ZRPJN, ki ponudnikom dajejo pravico do pravnega varstva v postopkih revizije. Vlagatelj zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se sporno naročnikovo odločitev odpravi ter vlagatelju po stroškovniku povrne nastale stroške.

Naročnik je s sklepom, z dne 4.5.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da je vlagatelj namesto certifikata skupine 14000 predložil potrdilo BVQI Bureau Veritas, ki ga kot certifikat ni mogel upoštevati. Veljavnost certifikata skupine ISO 14000 je namreč tri leta. Iz potrdila BVQI Bureau Veritas pa izhaja, da je imel vlagatelj omenjeni certifikat veljaven od 5.11.2002 do 5.11.2005, med tem ko je bila ponovna presoja sistema (ki sama po sebi še ne zagotavlja, da je sistem skladen s standardi) opravljena šele 9. in 10.11.2005, torej 4 oz. 5 dni po preteku veljavnosti certifikata. Naročnik je pri izdajatelju potrdila BVQI Bureau Veritas preveril veljavnost certifikata na dan odpiranja ponudb. Iz odgovora omenjenega izdajatelja izhaja, da je bila presoja o skladnosti sistema s certifikatom opravljena 9. in 10.11.2005, na podlagi dobljenih rezultatov pa se je izkazalo, da je sistem ravnanja z okoljem ISO 14000:2004 primerno zasnovan in vpeljan. Vsa neskladja in odstopanja od zahtev standarda so bila 10.2.2006 že odpravljena, s čimer je bil postopek pridobitve certifikata ISO 14001:2004 uradno zaključen. Navedeni odgovor je pri naročniku vzbudil dvom, da vlagatelj na dan odpiranja ponudb veljavnega certifikat ISO 14000 sploh ni imel, zato je izdajatelja ponovno zaprosil za odgovor, ali je vlagatelj na dan odpiranja ponudb z veljavnim certifikatom razpolagal. Izdajatelj potrdila je v odgovoru z dne 8.3.2006 navedel, da vlagatelj na dan 7.2.2006 ni imel uradno veljavne listine, ker administrativni postopki v zvezi z njeno izdajo še niso bili zaključeni. Zaradi nejasnega odgovora je zato naročnik omenjenemu izdajatelju ponovno postavil navedeno vprašanje, katerega odgovor je naročnik prejel 13.3.2006. Vsebino odgovora je naročnik ocenil za nasprotno odgovoru z dne 8.3.2006, zato je omenjeno podjetje ponovno zaprosil za nedvoumen odgovor, ali je imel vlagatelj na dan odpiranja ponudb t.j. 7.2.2006 veljavni certifikat ali ne, ter prosil za odgovor z "DA" ali "NE". Na omenjeno vprašanje naročnik nadalje ni dobil odgovora, zato je ocenil, da v ponudbi predloženo potrdilo BVQI Bureau Veritasa certifikatu skupine ISO 14000 ni enakovredno in ga tudi ne more nadomeščati. Poleg tega vlagatelj na dan odpiranja ponudb še ni imel opravljenih vseh neskladij in odstopanj od zahtevanega standarda, saj so bila ta odpravljena šele 10.2.2006. Odgovor z dne 8.3.2006 pa po oceni naročnika govori o tem, da na dan odpiranja ponudb vlagatelj še ni imel uradno veljavne listine, zato je naročnik sprejel odločitev skladno s 13. točko 3. člena ZJN-1. Glede predložene fotokopije izpiska iz sodnega registra pa naročnik navaja, da je predložena fotokopija sestavljena iz sedmih fotokopij, pri čemer je zgolj na zadnji podana vlagateljeva izjava, s katero vlagatelj potrjuje resničnost navedenih podatkov in je nadalje tudi podpisana in žigosana. Tako vlagatelj ni potrdil resničnost navedenih podatkov tudi na ostalih šestih fotokopijah, s čimer ni sledil določilom razpisne dokumentacije. Naročnik priznava, da si je sicer pridržal pravico do naknadne zahteve originalnega dokazila, vendar bi naročnik tak institut pojasnjevanja izrabil le v primeru, da bi odpravil dvome o vsebini posameznih elementov ponudbe. V zvezi z navedbami vlagatelja glede podpisa osebe D.P. pa naročnik navaja, da je na obrazcih, kjer so navedeni podatki o ponudniku in ponudbi, D.P omenjena zgolj kot odgovorna oseba za podpis pogodbe in ne ponudbe. Prav tako je izbrani ponudnik na lastni izjavi, ki pa z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana, zapisal tudi funkcijo direktorja, njegovo ime in priimek. Vendar naročnik pri tem opozarja, da so vlagateljeve navedbe v zvezi s tem v nasprotju s 5. odstavkom 12. člena ZRPJN. Naročnik nadalje priznava, da je izbranemu ponudniku za sklop A dne 18.4.2006 potekla bančna garancija za resnost ponudbe, vendar je izbrani ponudnik 30.3.2006 prejel Odločitev o oddaji javnega naročila in še istega dne podpisal izjavo, da bo pristopil k podpisu pogodbe, s čimer je bančna garancija za resnost ponudbe že izpolnila svoj namen, saj je od dneva 30.3.2006 dalje izključena možnost, da bi izbrani ponudnik umaknil svojo ponudbo v roku veljavnosti ponudbe. Glede 30. člena pogodbe, kjer je po navedbah vlagatelja zapisana št. 36, naročnik poudarja, da ni nikjer od izbranega ponudnika zahteval, da vzorec pogodbe izpolni. Naročnikova zahteva je bila zgolj, da mora biti vsaka stran vzorca pogodbe parafirana in žigosana s strani ponudnikovega zastopnika ali prokurista. Naročnik nadalje še opozarja, da je z dopisom z dne 29.3.2006 hkrati z Odločitvijo o oddaji javnega naročila vse udeležene le zaprosil, da podpišejo priloženo izjavo, v kolikor ne bodo vložili zahtevka za revizijo. Izjava je bila priložena izključno z namenom, da bi naročnik lahko skrajšal rok, ki mora preteči za vložitev zahtevka za revizijo skladno z ZRPJN in bi lahko pričel z nadaljnjimi koraki v zvezi z oddajo javnega naročila. Nikakor pa ni naročnik zahteval podpis omenjene izjave, niti ni podpisa te izjave z ničemer pogojeval, saj se naročnik zelo dobro zaveda pravic, ki jih vlagatelj zahtevka ima. Na podlagi navedenega naročnik meni, da je njegova odločitev v celoti utemeljena.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 8.5.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj priglaša stroške za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 3050 odvetniških točk, povečane za 20% DDV ter povračilo takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, z dne 15.5.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15.5.2006, na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur. l. RS 78/99, 90/99, 110/02, z nadaljnjimi spremembami, 61/05, v nadaljevanju ZRPJN), odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je vlagatelj ravnal v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in na podlagi določbe 42. člena ZJN-1 predložil vsa zahtevana dokazila oz. dokumente, ki so pogoj za vlagateljevo nadaljnjo udeležbo v postopku oddaje javnega naročila (41. člen ZJN-1) ter ali je naročnik ravnal pravilno s tem, ko je zaradi domnevnih nepravilnosti v vlagateljevi ponudbi le-to izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

V skladu s previli ZJN-1 sme naročnik poleg obveznih pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila (1., 2. in 3. odstavek 42. člena ZJN-1), v razpisni dokumentaciji določiti tudi druge elemente za ugotovitev sposobnosti (4., 5. in 6. odstavek 42. člena ZJN-1). Izpolnjevanje (obveznih in drugih) pogojev, ponudniki v posameznem postopku oddaje javnega naročila dokazujejo z listinami, ki jih morajo predložiti v svojih ponudbah tako, kot je to zahtevano v zakonu in/ali razpisni dokumentaciji.V skladu z določbo 41. člena ZJN-1 je izpolnjevanje pogojev, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji in ki jih mora izpolnjevati ponudnik zato, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, potrebno presojati po stanju v času oddaje ponudbe.

V obravnavanem primeru v zvezi (ne)izpolnjevanjem pogoja iz (pod)točke 6 pod točko 4.2.8 ("Obvezni dokumenti za udeležbo po 42. členu ZJN-1A"), kjer je naročnik med drugim zahteval tudi predložitev certifikata iz skupine ISO 14000, pregled vlagateljeve ponudbene dokumentacije pokaže, da vlagatelj v svoji ponudbi takšnega certifikata ni predložil. Namesto zahtevanega dokumenta se v ponudbi vlagatelja nahaja listina BVQI Bureas Veritas (Potrdilo z dne 17.11.2005), v katerem je navedeno, da je vlagatelj imetnik certifikata ISO 14001 že od 5.11.2002, da je bila 9. in 10.11.2005 opravljena ponovna presoja po referenčnem standardu in da mu bo nov certifikat izročen takoj, ko bodo opravljene vse administrativne formalnosti. Iz vsebine omenjene listine je sicer mogoče zaključiti, da je bil vlagatelj v času oddaje ponudbe (7.2.2006) res v postopku pridobivanja (oziroma obnove veljavnosti) certifikata ISO 14001, vendar je obenem potrebno pritrditi naročniku v tem, da takšnega potrdila v konkretnem primeru ni bil dolžan sprejeti kot dokaz o izpolnjevanju pogoja iz (pod)točke 6 pod točko 4.2.8. Pod cit. točko je namreč naročnik v konkretnem primeru izrecno zahteval predložitev natančno določenega dokumenta - to je "certifikat iz skupine ISO 14000" (in ne morebitnega potrdila o tem, da je ponudnik v postopku njegovega pridobivanja in/ali obnove njegove veljavnosti). Vlagateljevo ponudbo že iz tega (formalnega) razloga ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, zaradi česar naročnik niti ni bil dolžan ugotavljati, ali vlagatelj sporni certifikat dejansko poseduje ali ne. V zvezi s tem vprašanjem je iz podatkov, ki se nahajajo v predloženi dokumentaciji o oddaji predmetnega javnega naročila (zlasti korespondenca med naročnikom in BVQI Bureas Veritas), sicer mogoče razbrati naslednja dejstva: da je bil vlagatelj od dne 5.11.2002 imetnik certifikata ISO 14001, da je dne 5.11.2005 veljavnost omenjenega certifikata pretekla, da je bila (ponovna) presoja o skladnosti sistema z referenčnim standardom pri vlagatelju opravljena dne 9. in 10.11.2005 (to je po preteku veljavnosti prej izdanega certifikata) ter da so bila ugotovljena neskladja in odstopanja od zahtev standarda odpravljena dne 10.2.2006 - torej po datumu (7.2.2006), določenim kot zadnji rok za oddajo ponudb. Iz opisanega dejanskega stanja tako izhaja, da je bil vlagatelj v času oddaje svoje ponudbe še v postopku pridobitve (oziroma obnove veljavnosti) certifikata ISO 14001 ter da ga v trenutku oddaje ponudbe (7.2.2006) ni posedoval niti ni mogel biti njegov imetnik, saj je veljavnost prej izdanega certifikata že potekla (5.11.2005), novi certifikat pa (ne glede na to, kdaj je bil vlagatelju uradno izdan) še ni mogel stopiti v veljavo, saj v tem trenutku (glede na to, da so bila ugotovljena neskladja odpravljena šele 10.2.2005) postopek njegove izdaje v nobenem primeru ni mogel biti uradno zaključen. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu sporne zahteve iz (pod)točke 6 pod točko 4.2.8 razpisne dokumentacije (3. odstavek 25. člena ZJN-1) ali celo vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (5. odstavek 12. člena ZRPJN).

Ob vsem spredaj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1, ki izrecno določa, da je "pravilna" le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 1. odstavka 3. člena ZJN-1), določa pa tudi, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti (2. odstavek 76. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik na podlagi določil ZJN-1 dolžan zavrniti kot nepravilno.

V zvezi z drugim med strankama spornim vprašanjem (ali je vlagatelj ravnal v skladu zahtevami iz razpisne dokumentacije, ko je zgolj na zadnji strani predložene kopije izpiska iz sodnega registra napisal izjavo, da potrjuje resničnost navedenih podatkov, ki je podana pod materialno in kazensko odgovornostjo, ter navedeno izjavo ustrezno podpisal in žigosal, omenjenega pa ni storil tudi na preostalih šestih kopijah izpiska) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevano listino predložil v skladu z razpisno dokumentacijo. Iz razpisne dokumentacije (zahteva iz /pod/točke 1 v povezavi s pravilom iz 4. odstavka v /pod/točki 7 pod točko 4.2.8) izhaja, da v obravnavanem primeru ni bilo zahtevano, da bi moral vsak posamezen list fotokopije dokazne listine (izpisek iz sodnega registra), vsebovati izjavo o potrditvi resničnosti podatkov, žig in podpis, temveč se takšna zahteva se nanaša na kopijo listine kot celote in ne na njen posamezni del. V kolikor bi naročnik želel, da je potrebno z izjavo o resničnosti, z žigom ter podpisom potrditi tudi kopijo vsakega posameznega dela listine, bi moral navedeno v razpisni dokumentaciji tudi izrecno navesti. Naročnik v obravnavanem primeru navedenega ni storil, zato vlagateljevo ponudbo zgolj iz tega razloga ni mogoče šteti za nepravilno ter so njegove navedbe v zahtevku za revizijo v tej smeri utemeljene (čeprav na samo ugotovitev o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ne morejo vplivati in so v tem smislu irelevantne).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika.

Iz navajanj vlagatelja o tem, da naj bi bila odgovorna oseba za podpis ponudbe D.P. ter da je v ponudbi vrsta izjav, na katerih ni zapisano ne ime ne funkcija podpisnika izjave, temveč zgolj lastnoročni podpis, za katerega pa se ne ve, čigav je (med tem, ko je izbrani ponudnik v izjavi, da ima zaposleno najmanj eno osebo z najmanj visoko izobrazbo, navedel tudi funkcijo direktorja, njegovo ime in priimek ter podpis), Državna revizijska komisija ni mogla razbrati, katero konkretno kršitev vlagatelj naročniku pravzaprav očita. V kolikor je vlagatelj podvomil o tem, da je ponudbo izbranega ponudnika podpisala "za podpis ponudbe odgovorna oseba", Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija v obravnavanem primeru ne vsebuje nobenih posebnih zahtev o tem, da bi moral ponudnik v svoji ponudbi predložiti posebno dokazilo o tem, da je ponudbo dejansko podpisala oseba, ki je njegov zakoniti zastopnik oziroma prokurist. Naročnik v obravnavanem primeru o navedenem očitno niti ni podvomil, saj bi v nasprotnem primeru od izbranega ponudnika lahko zahteval dodatna pojasnila (54. člen ZJN-1).

Kar zadeva vlagateljev očitek, ki se nanaša na dejstvo, da je dne 18.4.2006 potekla veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je v svoji ponudbi (sicer pravilno) predložil izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija opozarja, da predpisi o javnem naročanju na nobenem mestu ne določajo, da bi ponudba zaradi poteka veljavnosti (v skladu s predpisi o javnem naročanju in naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije) predloženega zavarovanja za resnost ponudbe izgubila lastnost pravilne ponudbe v smislu 13. točke 3. člena v povezavi z 2. odstavkom 76. člena ZJN-1. Tudi sicer je iz predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno, da se je izbrani ponudnik še pred potekom veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe naročniku z enostransko pisno izjavo (dopis z dne 30.3.2006 ) zavezal, da bo pristopil k podpisu pogodbe.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da ponudba izbranega ponudnika za sklop A v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 ni pravilna iz razloga, ker je izbrani ponudnik v 30. členu v drugi alineji pod Prilogo 1. vzorca pogodbe zapisal št. 36, pri tem pa ni povsem jasno, kaj navedena številka oziroma oznaka ponudbe sploh pomeni, saj ponudba izbranega ponudnika z omenjeno številko ni označena, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi zapisa omenjene številke ponudba v obravnavanem primeru ni nepravilna. V razpisni dokumentacij namreč ni najti nobene naročnikove zahteve, ki bi se nanašala na tovrstno označevanje (oštevilčenje) ponudbene dokumentacije, zato je mogoče razumeti, da je bil vpis tega podatka (označba ponudbene dokumentacije z interno številko ponudnika) prepuščen ponudniku. Vlagatelju je potrebno sicer pritrditi, da ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika kot celota ni posebej označena s številko 36, vendar takšna "interna oznaka" po prepričanju Državne revizijske komisije v ničemer ne more vplivati na samo zakonitost postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Kar zadeva vlagateljevo navedbo, da naročnik nima pravne podlage od vlagatelja (v odločitvi zahtevka za revizijo) zahtevati podpis izjave, s katero naj bi se ta odpovedal nadaljni vložitvi zahtevka za revizijo pri Državni revizijski komisiji, Državna revizijska komisija ugotavlja, da do zatrjevane kršitve pravice do pravnega varstva v obravnavanem primeru ni prišlo. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi v celoti sledila naročnikovim navedbam, da je bila priložena izjava, ki je bila ponudnikom poslana skupaj z Odločitvijo o oddaji javnega naročila, zgolj informativne narave. Navedeno je namreč moč razbrati tako iz naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 28.3.2006, ki v skladu z ZRPJN vsebuje ustrezen pravni pouk, kot iz naročnikovega postopanja po vložitvi zahtevka za revizijo, ki je bilo skladno z zahtevami zakona (ZRPJN), tako da o kršitvi pravice do pravnega varstva v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti.

Na podlagi navedenega je bilo potrebno v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 23 člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega zahtevka zavrnila.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 26.5.2006

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2., Ljubljana
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova ulica 12/I, Ljubljana
- DIW Service d.o.o., Puhova 5, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran