018-159/2006 MJU

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata, članice Vesne Cukrov in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi javnega razpisa z oznako 2006/POB 02" ter na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana, skupaj s partnerjema Astec d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana, in Liko Pris d.o.o., Verd 100a, Vrhnika (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.05.2006 soglasno

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika, št. 430-64/2006/10, z dne 03.05.2006, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, z dne 25.04.2006, odločiti v skladu z določbami ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil oddajo javnega naročila za "storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi javnega razpisa z oznako 2006/POB 02" po postopku s pogajanji skladno s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).

Vlagatelj je dne 25.04.2006 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev temeljnega načela enakopravnosti ponudnikov in transparentnosti postopka (6. in 7. člen ZJN-1), kršitev tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 v povezavi z 42. členom ZJN-1 ter kršitev tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.
Naročnik je s sklepom, št. 430-64/2006/10, z dne 03.05.2006, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker le-ta ni bil vročen pravilno, iz česar posledično izhaja, da ni bil vložen pravočasno. Naročnik je namreč ugotovil, da zahtevek za revizijo do roka za predložitev ponudb v spornem postopku oddaje predmetnega javnega naročila (25.04.2006 do 10. ure) ni bil vročen v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, zato meni, da mu le-ta ni bil vročen. Vsled tega naročnik zahtevka za revizijo ne more obravnavati in o njem odločati.

Vlagatelj je dne 08.05.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper sklep naročnika, št. 430-64/2006/10, z dne 03.05.2006, o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. Vlagatelj pojasnjuje, da je dne 25.04.2006 ob 9.45 uri v vložišču naročnika vložil revizijski zahtevek. Vlagatelj meni, da je nesporno, da je naročnik prejel revizijski zahtevek in ga gre šteti kot pravočasnega in pravilno vročenega, saj je osebna vročitev vsaj tako zanesljiva kot vročitev priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki.
Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji razveljavitev sklepa naročnika, št. 430-64/2006/10, z dne 03.05.2006, o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka, ter da naloži naročniku, da ta odloči o njegovem zahtevku za revizijo, z dne 25.04.2006, zoper predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker naj le-ta ne bi bil vročen v skladu z ZRPJN.

Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN se zahtevek za revizijo vroči po pošti priporočeno s povratnico, ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na navedbe naročnika v sklepu, št. 430-46/2006/10, z dne 03.05.2006, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, nesporno, da mu je bil dne 25.04.2006 ob 9.45 posredovan vlagateljev zahtevek za revizijo, kar je, prav tako glede na navedbe naročnika v citiranem sklepu, pred pretekom roka za predložitev ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (25.04.2006 do 10. ure). Da je vlagatelj naročniku posredoval zahtevek za revizijo dne 25.04.2006 ob 9.45 pa izhaja tudi iz priloge (kopija kuverte s sprejemnim žigom naročnika) k pritožbi vlagatelja, z dne 08.05.2006, naslovljeni na Državno revizijsko komisijo. Glede na navedeno med strankam ni spora, da je bil (pred pretekom roka za predložitev ponudb) naročniku posredovan vlagateljev zahtevek za revizijo, sporno pa je, ali je bil le-ta naročniku posredovan pravilno oziroma v skladu z ZRPJN. Iz utemeljitve vlagateljeve predmetne pritožbe izhaja, da je le-ta zahtevek za revizijo vložil na drug način kot ga določa drugi odstavek 12. člena ZRPJN, saj ga je vložil v vložišču naročnika in ne na enega od načinov, navedenih v drugem odstavku 12. člena ZRPJN, torej po pošti priporočeno s povratnico oziroma v elektronski obliki, če je le-ta overjen s kvalificiranim potrdilom. Iz zgoraj citiranega člena izhaja, da mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Pri prenosu zahtevka za revizijo od vlagatelja na naročnika ZRPJN določa dva možna načina prenosa, kot primeroma pa je navedeno vročanje dokumentov naročniku po pošti s povratnico ter v elektronski obliki, overjeni s kvalificiranim potrdilom. Vendar pa je potrebno ob tem poudariti, da glede na to, da sta v 12. členu ZRPJN opisana zgolj dva možna načina prenosa zahtevka za revizijo, ni moč razlagati, da navedeni člen prepoveduje druge oblike vročanja zahtevkov za revizijo oziroma drugo vročanje dokumentacije pri naročniku. Poleg tega tudi iz določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05 in 43/06; v nadaljevanju: ZPP), ki se glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN, smiselno uporablja, nikjer ne izhaja, da gre za točno določene (numerus clausus) načine vročanja, temveč so skladno z načelom zagotavljanja pravnega varstva, te oblike navedene zgolj primeroma. Navsezadnje lahko vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vroči bodisi osebno pri naročniku ali v vložišču naročnika. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugega odstavka 12. člena ZRPJN ne gre razumeti na način, da je izključena vročitev prek vložišča kot ena izmed oblik vročanja temveč da navedeni člen opredeli dva možna načina vročanja in da so dopustne tudi druge oblike vročanja vlog. Ni namreč namen drugega odstavka 12. člena ZRPJN onemogočati pravico ponudnikov do pravnega varstva. Iz navedenega sledi, da je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo iz interesne sfere vlagatelja prešel v interesno sfero naročnika dne 25.04.2006 ob 9.45 uri, to je v trenutku, ko je naročnik zahtevek za revizijo prevzel. Državna revizijska komisija na podlagi vsega zapisanega ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo potem, ko je le-tega prejel na pravilen način, zavrgel, kršil določilo drugega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je vlagatelju onemogočil pravico do pravnega varstva oziroma omejil možnost vložitve zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik sprejeti ustrezno odločitev o zahtevku za revizijo v skladu z zakonom, ne pa da je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga domnevno nepravilne vročitve oziroma ne-vročitve. Vsled tega je naročnikova odločitev, ki jo je sprejel v sklepu, št. 430-64/2006/10, z dne 03.05.2006, o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, nezakonita.

V skladu z določili ZRPJN (9., 12., 13., 16. in 17. člen) mora o vloženem zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (drugi in tretji odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, mora ravnati v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN. Če pa naročnik ugotovi, da so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo. Ker o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjo alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in naložila naročniku, da odloči o zahtevku za revizijo v skladu z zgoraj navedenimi določili ZRPJN. Državna revizijska komisija hkrati napotuje naročnika, da v skladu z 22. členom ZRPJN odloči tudi o stroških revizijskega postopka.

Ker naročnik zahtevka za revizijo še ni obravnaval in glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, drugega odstavka 13. člena ZRPJN oziroma drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.05.2006

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana,
- SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana,
- Astec d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana,
- Liko Pris d.o.o., Verd 100a, Vrhnika,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran