Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-126/2006 Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-126/2006-33-1405
    Datum sprejema: 17. 5. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. in 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članic Vesne Cukrov in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 18 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo, enega kosa prelagalne mize ter enega kosa dekontaminacijske komore za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga zastopa odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.05.2006 soglasno

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 3511-2/2005-120, z dne 15.11.2005.

    2. Pritožba vlagatelja se zavrže kot nedopustna.

    3. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrže.

    4. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 998.600,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 15.04.2005 sprejel sklep, št. 3511-2/2005-1, o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis za dobavo in montažo 18 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo, enega kosa prelagalne mize ter enega kosa dekontaminacijske komore za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana, objavil v Uradnem listu RS, št. 60/05, z dne 24.06.2005, pod številko objave Ob-17866/05 ter popravka v Uradnem listu RS, št. 64/05, z dne 08.07.2005, pod številko objave Ob-19299/05 in Uradnem listu RS, št. 69/05, z dne 22.07.2005, pod številko objave Ob-20827/05.

    Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 3511-2/2005-120, z dne 15.11.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 30.11.2005, vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.12.2005, v katerem navaja:
    Vlagatelj opozarja, da mu je naročnik vpogled omejil tako časovno, kakor tudi glede števila oseb, in sicer brez posebnega vsebinskega razloga, po zaprosilu vlagatelja za ponovni vpogled oziroma dodaten vpogled v spis pa mu je naročnik le-tega omogočil, vendar ga je še dodatno omejil. Vlagatelj navaja, da obstaja utemeljen sum, da je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in ponudnika AICO-MED še več takšnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, vendar pa vlagatelj zaradi časovne omejitve vpogleda v ponudbeno dokumentacijo in omejitve vpogleda po številu oseb drugih takšnih pomanjkljivosti ni mogel nedvoumno ugotoviti in preveriti.
    Naročnikova ugotovitev v odločitvi o oddaji javnega naročila, da je vlagateljeva ponudba nepravilna iz razloga, ker v vzorec pogodbe ni vpisal zneska pogodbene cene, niti ni vpisal zneskov 10% zavarovanj, je nepravilna, saj naročnik ni nikjer zahteval, da bi morali ponudniki v vzorec pogodbe vnesti pogodbene zneske in zneske zavarovanja. Takšna zahteva bi bila tudi nelogična in v nasprotju z razpisnimi pogoji ter v nasprotju z načinom, na katerega se oddaja predmetno javno naročilo, saj je naročnik v točki "A 06/2 Dodatni pogoji naročnika" (točka 1. "Opredelitev ponujene opreme") navedel, da mora biti ponudba podana kot ponudba za posamezen sklop, več sklopov ali za vse sklope. Ker bo naročnik predmetno javno naročilo oddal po posameznih sklopih ali pa - v primeru, da je eden od ponudnikov najugodnejši za vse sklope - oddal vse sklope skupaj enemu ponudniku, vlagatelj meni, da ponudnik ne more vnaprej izpolniti obrazca oziroma vzorca pogodbe s katerimkoli od zneskov (bodisi za en posamezen sklop, bodisi za vse takšne sklope skupaj) njegove ponudbe. Vlagatelj namreč ne more vedeti, za kateri sklop dobave bo izbran in bi mu naročnik v primeru, da bi ponudnik že v ponudbi izpolnil obrazec oziroma vzorec pogodbe s konkretnimi zneski, lahko celo očital, da prejudicira naročnikovo odločitev o izboru oziroma vnaprej, in pred odločitvijo naročnika o izboru najugodnejšega ponudnika, že opredeljuje njuno pogodbeno razmerje glede zneska in zavarovanja. Če bi naročnik želel, da ponudniki v vzorec pogodbe vnesejo zneske cene in zneske zavarovanj, bi moral to posebej navesti v razpisnih pogojih in pri tem tudi opredeliti, katere zneske - ali po posameznih sklopih, ali po več sklopih ali za vse sklope skupaj - naj ponudnik vnese v vzorec pogodbe.
    Vlagatelj navaja tudi druge kršitve naročnika, s katerimi izpodbija zakonitost obvestila o oddaji javnega naročila, s katerim je le-ta ocenil vlagateljevo ponudbo za nepravilno.
    Vlagatelj ugotavlja, da predložena bančna garancija izbranega ponudnika ne predstavlja ustrezne bančne garancije in tako ne predstavlja ustreznega zavarovanja za naročnika, posledično pa bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno. Izbrani ponudnik je namreč predložil vzorec teksta bančne garancije, na katerem je žig banke in na desni strani dva nečitljiva podpisa. Vlagatelj pojasnjuje, da je bančna garancija inštrument zavarovanja, ki je izredno formalne narave, in banka izplačilo bančne garancije opravi le v primeru, če je dokument brezhiben in nedvoumen (tako glede vsebine, kakor glede formalnih pogojev - verodostojnost dokumenta, ustrezni podpisniki). Po mnenju vlagatelja naročnik ne bo mogel brez težav, ali resnih ugovorov s strani banke, vnovčiti takšnega inštrumenta zavarovanja, saj garancija ni izdana niti na originalnem pisemskem papirju (oziroma papirju z glavo) banke, niti dokument nima nikjer navedeno, kdo kaj je podpisal in kdo je v imenu banke izdal bančno garancijo. Takšen dokument predložen s strani izbranega ponudnika vsekakor ne predstavlja ustreznega zavarovanja naročnika, saj bi banka - garant - v primeru morebitne vnovčitve dokumenta imela celo vrsto ugovorov in bi lahko, ob predložitvi takšnega dokumenta, utemeljeno zavrnila izplačilo zneska po bančni garanciji. Dejstvo, da predložena garancija ni ustrezna, pa potrjuje tudi to, da je pri izbranem ponudniku izjavo glede izdaje bančne garancije za dobro izvedbo posla in izjavo glede izdaje bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ista banka izdala na ustreznem dokumentu z njeno glavo in oznakami in z navedbo podpisnikov, ki so podpisali in izdali izjavo v imenu banke garanta.
    Vlagatelj navaja tudi druge razloge za nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
    Vlagatelj navaja, da je tudi ponudba ponudnika AICO-MED nepravilna, saj je le-ta v svoji ponudbi omejil časovno veljavnost svoje ponudbe, kar predstavlja ravnanje v nasprotju z zahtevami razpisnih pogojev. Skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, so bili ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročniku dolžni predložiti ponudbe brez omejitve (časovne) veljavnosti. Ker je ponudnik AICO-MED v nasprotju z zahtevo naročnika veljavnost svoje ponudbe omejil do dne 31.12.2005 (glej prilogo 1 k vzorcu pogodbe B00), bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti kot nepravilno in neskladno z razpisnimi pogoji.
    Vlagatelj navaja tudi druge razloge za nepravilnost ponudbe ponudnika AICO-MED.
    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila in da se ugotovi, da je ponudba vlagatelja najugodnejša ter se javno naročilo odda vlagatelju, podrejeno, za primer, da naročnik ne bi ugodil primarnemu predlogu in ne bi ugotovil, da je vlagateljeva ponudba pravilna, pa vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila in spremeni tako, da se ugotovi, da sta ponudbi vlagatelja in AICO-MED nesprejemljivi in nepravilni.
    Vlagatelj v postopek revizije priglaša stroške postopka, in sicer stroške takse za zahtevek za revizijo ter stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3.000 odvetniških točk, povečano za DDV.

    Naročnik je s sklepom, št. 3511-2/2005-143, z dne 27.12.2005, zahtevku za revizijo delno ugodil, in sicer v točkah 5.), 6.), 7.2.4.), 7.2.6.), 7.4.1.), 7.4.4.), 7.4.5.), 7.5.2.) ter zavrnil zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov kot neutemeljeno. V obrazložitvi sklepa naročnik kot neutemeljene zavrača vse ostale navedbe vlagatelja, katerim ni izrecno ugodil.
    Naročnik zavrača očitke vlagatelja v zvezi z omogočanjem oziroma neomogočanjem ali omejevanjem vpogleda v dokumentacijo. Dokumentacija spisa je bila ponudnikom na voljo za vpogled vse od 01.09.2005 dalje. Naročnik je na podlagi pisne zahteve vsem, ki so zahtevo vložili, vsakič dovolil vpogled. Naročnik poudarja, da zakon ne vsebuje izrecnih določb glede opredelitve vpogleda. Glede na to, da se dokumentacija nahaja pri naročniku, je organizacija ogleda v pristojnosti naročnika. Zaradi redne organizacije dela naročnika, organizacije samega vpogleda, načela formalnosti v postopku ter varnega ravnanja z listinami dokumentacije je naročnik vsem ponudnikom v naprej opredelil način ogleda in namerava tako ravnati tudi v bodoče.
    Glede vlagateljeve navedbe, da je naročnik nepravilno ugotovil nepravilnost njegove ponudbe iz razloga, ker v vzorec pogodbe ni vpisal zneska pogodbene cene, niti ni vpisal zneskov 10% zavarovanj, naročnik navaja, da je vzorec pogodbe eden od obrazcev, ki ga je bilo v ponudbi potrebno in tudi mogoče veljavno izpolniti. Ta obrazec so v ponudbeni dokumentaciji izpolnili vsi ostali ponudniki razen vlagatelja. Naročnik pojasnjuje, da mora ponudnik v obrazec vpisati tisto, kar ponuja in obrazec pogodbe izpolniti tako, da se izpolnijo vsa zahtevana prazna polja, tudi vrednost garancij in vrednost predmeta pogodbe. Ker je vlagatelj oddal ponudbo za vse sklope, bi moral skladno s tem tudi ustrezno izpolniti svojo ponudbo. Naročnik ugotavlja, da je zahteva vlagatelja v tem delu usmerjena na razpisno dokumentacijo, glede česar pa je vlagatelj že zamudil rok za vložitev revizijskega zahtevka. Izpolnjen, podpisan in parafiran obrazec pogodbe izkazuje, da je ponudnik sprejel pogoje iz vzorca pogodbe. Glede na dejstvo, da je v določenih primerih vzorec pogodbe lahko iztožljiv, je tak vzorec brez navedene vrednosti predmeta pogodbe in brez določenih garancij, kot se vse zahteva z razpisno dokumentacijo, pomanjkljiv in s tem nepravilen, še dodaja naročnik.
    Naročnik v sklepu odgovarja tudi na druge navedbe vlagatelja, s katerimi izpodbija zakonitost obvestila o oddaji javnega naročila in s katerim je naročnik ocenil vlagateljevo ponudbo za nepravilno.
    V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustrezno predložene bančne garancije, naročnik pojasnjuje, da je le-ta izdelana v skladu s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj. Bančna garancija za resnost ponudbe izbranega ponudnika je pravilna, ustrezna in tudi unovčljiva. Naročnik dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da bi morala biti bančna garancija za resnost ponudbe izdana na originalnem pisemskem papirju banke ter da bi morala biti podpisa čitljiva, zato je očitek vlagatelja neutemeljen. Naloga ponudnika je izpolnjena s tem, ko predloži izjavo banke skladno z zahtevo razpisne dokumentacije v točki C06/3. Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da vlagateljeva primerjava izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti C06/3 z obrazci D02 in D04 ni ustrezna in ni primerljiva. Obrazci D02 in D04 so namreč vzorci bančnih garancij, ki jih bo izbrani ponudnik moral predložiti šele v roku 10 dni od podpisa pogodbe oziroma ob primopredaji in ne ob oddaji ponudb, kot se to zahteva za bančno garancijo za resnost ponudbe (obrazec D01).
    Naročnik v sklepu odgovarja tudi na druge navedbe vlagatelja, s katerimi utemeljuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika.
    Naročnik glede navedbe vlagatelja, da je ponudba ponudnika AICO-MED nepravilna, saj je le-ta v svoji ponudbi omejil časovno veljavnost svoje ponudbe, navaja, da je iz obrazca A07. Obrazec ponudbe, str. 18 in 19 razpisne dokumentacije v ponudbi ponudnika AICO-MED razvidno, da je podana ponudba veljavna do izvedbe javnega naročila, kar vse je tudi skladno z zahtevo pod točko A05, točka 2, str. 14 razpisne dokumentacije. Posledično je potrebno šteti ponudbo ponudnika AICO-MED za pravilno.
    Naročnik v sklepu odgovarja tudi na druge navedbe vlagatelja, s katerimi utemeljuje nepravilnost ponudbe ponudnika AICO-MED.

    Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 06.01.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj dodatno pojasnjuje navedbe iz zahtevka za revizijo, da je ponudba izbranega ponudnika, v delu predloženega vzorca bančne garancije, v nasprotju z določilom 6. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 78/2004), saj le-ta ne vsebuje navedbe naročnika bančne garancije (izvajalca oziroma ponudnika).

    Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-22/2006-33-554, z dne 24.02.2006, razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz odgovora na zahtevek za revizijo, št. 3511-2/2005-143, z dne 27.12.2005. Državna revizijska komisija je naročniku naložila, da mora vlagatelju omogočiti vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu tega sklepa.

    Vlagatelj je po vpogledu v spis dne 06.03.2006 in dne 09.03.2006 na naročnika naslovil pripravljalno vlogo, z dne 20.03.2006, s katero dopolnjuje navedbe iz zahtevka za revizijo, z dne 09.12.2005 in nadaljnjih vlog vlagatelja, vključno z dopolnitvijo, z dne 12.12.2005 in zahtevo za nadaljevanje postopka, z dne 06.01.2006. Vlagatelj navaja nekatere nove kršitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
    V zvezi s svojo navedbo v zahtevku za revizijo glede bančne garancije za resnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj pojasnjuje, da bančna garancija izbranega ponudnika očitno ne izpolnjuje zahteve 6. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Ob tem vlagatelj pripominja, da je očitno tudi naročnik resno podvomil v veljavnost in vnovčljivost bančne garancije izbranega ponudnika, saj je naročnik nemudoma po prejemu vlagateljeve vloge dne 9.1.2006 banko izdajateljico bančne garancije pozval, naj mu, glede na to, da na obrazcu bančne garancije ni naveden ponudnik (naročnik bančne garancije), pojasni, ali bi banka takšno garancijo kljub temu izplačala.
    Vlagatelj priglaša povrnitev stroškov za pripravo pripravljalne vloge v višini 3.000 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.

    Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 11.04.2006, obvestil, da bo v skladu z določilom drugega odstavka 16. člena ZRPJN nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v višini 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

    Državna revizijska komisija je dne 12.04.2006 in dne 20.04.2006 prejela dopis, s katerim je naročnik odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, z dne 14.04.2006, v kateri navaja, da jo vlaga iz previdnosti in ne glede na to, da je že z vlogo, z dne 11.04.2006, zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, in sicer na podlagi dejstva, da je naročnik kršil določila ZRPJN in vlagatelj naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo ni prejel v 20 dneh od prejema popolne vloge. Vlagatelj navaja, da je nadaljeval postopek po drugem odstavku 16. člena ZRPJN ter neposredno od Državne revizijske komisije zahteval nadaljevanje postopka revizije. Glede na navedeno vlagatelj meni, da je potrebno naročnikov sklep, z dne 05.04.2006, s katerim je tudi zavrgel zahtevek za revizijo, šteti kot brezpredmetnega in je potrebno odločiti tako, kot da bi bil celotni zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnjen (in ne zavržen). Ne glede na navedeno vlagatelj izpodbija ugotovitve naročnika v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo ter utemeljuje, da ima pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo zoper ponudnika AICO-MED.
    Vlagatelj zahteva povračilo stroškov za sestavo pritožbe v višini 3.750 odvetniških točk, povečano za 20% DDV.

    Z dopisom, z dne 09.05.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

    Naročnik je z dopisom, št. 3511-2/2005, z dne 16.05.2006, Državni revizijski komisiji posredoval predlog za prednostno meritorno reševanje zahtevka za revizijo.

    Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ter drugim odstavkom 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Pred vsebinsko presojo vlagateljevega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija preverila, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Vlagatelj v skladu z ZRPJN namreč nadaljuje postopek revizije tako, da v treh dneh po prejemu odločitve naročnika o zahtevku za revizijo le-temu pisno sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), v primeru pa, da vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, lahko nadaljuje postopek (neposredno) pred Državno revizijsko komisijo (drugi odstavek 16. člena ZRPJN). V tej zvezi Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v svojem sklepu, št. 018-22/2006-33-554, z dne 24.02.2006, ob odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo, naročniku naložila, da mora vlagatelju omogočiti vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu tega sklepa. Državna revizijska komisija je v obrazložitvi sklepa zapisala, da ima vlagatelj v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu možnost vložiti pripravljalno vlogo (skladno s 105. členom in nasl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), po prejemu le-te pa mora naročnik v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od tistega iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN, odločiti o zahtevku za revizijo, z dne 09.12.2005, pri čemer mora upoštevati tudi morebitne nove navedbe (kot posledica vpogleda) iz pripravljalne vloge.

    Iz dopisa naročnika, z dne 12.04.2006, s katerim je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo, je razvidno, da je naročnik pripravljalno vlogo, ki jo je nanj naslovil vlagatelj, prejel dne 21.03.2006. Tega dne je pričel teči dvajsetdnevni rok iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, po poteku katerega lahko vlagatelj, če dotlej ne prejme naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je, kot izhaja iz potrjene poštne povratnice, svojo odločitev o zahtevku za revizijo in o pripravljalni vlogi, z dne 05.04.2006, posredoval vlagatelju dne 10.04.2006. Ker je vlagatelj odločitev naročnika o zahtevku za revizijo in pripravljalni vlogi prejel dne 11.04.2006, torej po preteku dvajsetdnevnega roka iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, vlagatelj pa je nadaljeval postopek neposredno pred Državno revizijsko komisijo zaradi nepravočasnega prejema takšne odločitve naročnika, je Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo in pripravljalni vlogi odločala na podlagi vlagateljevega neposrednega obvestila o nadaljevanju postopka, vloženega po drugem odstavku 16. člena ZRPJN, ugotovitev naročnika v njegovi odločitvi o pravovarstvenem zahtevku vlagatelja pa ni mogla upoštevati.

    Ker je Državna revizijska komisija glede vlagateljeve navedbe v zvezi z omejitvami naročnika pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo že sprejela odločitev v sklepu, št. 018-22/2006-33-554, z dne 24.02.2006, se je najprej opredeljevala do vlagateljeve navedbe, v kateri prereka ugotovitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila, da je njegova ponudba nepravilna, ker v vzorec pogodbe ni vpisal zneska pogodbene cene oziroma zneskov 10% zavarovanj.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka A 00. OPOZORILO, str. 5) zapisal: "Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, parafirani, podpisani in žigosani na izvirniku!". V razpisni dokumentaciji (točka A 06/1 SPLOšNI POGOJI NAROČNIKA, str. 15) je naročnik tudi določil: "Ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev razpisa s predložitvijo zahtevanih dokazil, pravilno izpolnjenih izjav in obrazcev, zahtevanih s to razpisno dokumentacijo.".

    Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja izhaja, da le-ta obrazca B 00. VZOREC POGODBE ni v celoti izpolnil; vlagatelj je v vzorec pogodbe vpisal svojo firmo, sedež, davčno številko ter svoj transakcijski račun, ni pa vpisal tudi zneska pogodbene cene, niti ni izpolnil vzorca pogodbe v točki 7., ki se nanaša na zavarovanje pogodbe z vpisom zneskov bančnih garancij. Ker dokument B 00. VZOREC POGODBE nedvomno predstavlja obrazec razpisne dokumentacije in so ga bili ponudniki, v skladu z zgoraj citiranimi določili razpisne dokumentacije, dolžni izpolniti na za to predvidenih mestih, vlagatelj pa vzorca pogodbe ni v celoti izpolnil, pač pa ga je zgolj parafiral, podpisal in žigosal, je potrebno zaključiti, da naročnik ni ravnal nepravilno, ko je ponudbo vlagatelja iz obravnavanega razloga označil kot nepravilno. Glede vlagateljevih pomislekov, da bi z izpolnitvijo vzorca pogodbe z zneskom pogodbene cene lahko prejudiciral odločitev naročnika, za kateri sklop bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, Državna revizijska komisija pripominja, da je vlagatelj oddal ponudbo za vse sklope, zato bi moral skladno z navedenim izpolniti tudi vzorec pogodbe.

    Čeprav je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in posledično ne more biti spoznana kot najugodnejša, je v nadaljevanju morala obravnavati tudi utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na nepravilnost ponudb izbranega ponudnika in ponudnika AICO-MED. Vlagatelj je namreč za presojo utemeljenosti teh očitkov v predmetnem postopku revizije v skladu z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN izkazal možnost nastanka škode, saj bi v primeru ugotovitve nepravilnosti ponudb izbranega ponudnika in ponudnika AICO-MED, kar vlagatelj v svojem revizijskem predlogu tudi zahteva (ob dejstvu, da je bilo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotovljeno, da sta pravilni samo ponudbi teh dveh ponudnikov), lahko predložil ponudbo v eventualno ponovljenem postopku oddaje javnega naročila oziroma bi lahko sodeloval v postopku s pogajanji po tretjem odstavku 20. člena ZJN-1.

    V zvezi z vlagateljevo navedbo, da bančna garancija izbranega ponudnika ne predstavlja ustrezne bančne garancije in tako ustreznega zavarovanja za naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na obrazcu D 01. OBRAZEC BANČNE GARANCIJE ZA RESNOST PONUDBE določil, da predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od obrazca v razpisni dokumentaciji, skladno s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj. V skladu s 6. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj (na katerega se vlagatelj v svoji pripravljalni vlogi sklicuje), mora vsaka bančna garancija vsebovati obvezne sestavine, med katerimi je tudi: naziv naročnika (ponudnika oziroma izvajalca) bančne garancije.

    Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je le-ta predložil bančno garancijo za resnost ponudbe na obrazcu D 01., na katerem je izpolnil naziv banke - garanta, št. bančne garancije, predmet javnega naročila, za katerega se bančna garancija za resnost ponudbe daje, maksimalni garantirani znesek, trajanje bančne garancije, datum, kraj, žig in podpis predstavnikov banke. V nasprotju z 2. alineo prvega odstavka 6. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj pa iz predložene bančne garancije za resnost ponudbe v ponudbi izbranega ponudnika ni razviden naziv naročnika (ponudnika oziroma izvajalca) bančne garancije oziroma povedano drugače, iz bančne garancije ni razvidno, komu jo je banka izdala. Samega žiga in parafe izbranega ponudnika na spodnjem desnem delu spornega obrazca D 01. v njegovi ponudbi ni moč šteti za navedbo naročnika bančne garancije, saj mora biti vsak obrazec iz razpisne dokumentacije na izvirniku parafiran in žigosan (razpisna dokumentacija, točka A 00. OPOZORILO).

    Namen bančne garancije za resnost ponudbe, kot instrumenta finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, je, da ima naročnik zagotovilo v primeru, če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo v času njene veljavnosti oziroma če ponudnik, ki ga je naročnik v času veljavnosti ponudbe obvestil o sprejetju njegove ponudbe, ne izpolni ali zavrne sklenitev pogodbe, ali ne predloži ali zavrne predložitev bančne garancije za dobro izvedbo posla. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bila v primeru nastanka zgornjih okoliščin, ki bi narekovale potrebo po unovčitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, zaradi odsotnosti zapisa, iz katerega bi bilo razvidno, komu je bila bančna garancija izdana, vprašljiva dejanska možnost njene unovčitve. Pri tem velja poudariti, da iz zapisanega nikakor ne izhaja, da je bančno garancijo za resnost ponudbe za izbranega ponudnika naročil kdo drug kot izbrani ponudnik, niti da takšne bančne garancije za resnost ponudbe banka ne bi v celoti in brez ugovora izpolnila, pač pa je Državna revizijska komisija presojala zgolj skladnost predložene bančne garancije za resnost ponudbe s kogentnimi določili zakona in na njegovi podlagi izvedenih predpisov.

    Ker je v postopku oddaje javnega naročila pravilna zgolj tista ponudba, za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije, bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je v svoji ponudbi podal izbrani ponudnik, pa ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ki jih določa 6. člen Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj (ki so ga bili ponudniki dolžni upoštevati), Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot pravilno v smislu določila 13. točke 3. člena ZJN-1. Ravnanje z nepravilno ponudbo namreč jasno izhaja iz določila prvega odstavka 76. člena ZJN-1, po katerem je dolžan naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

    Državna revizijska komisija je presojala še utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je ponudba ponudnika AICO-MED nepravilna, ker je le-ta v svoji ponudbi omejil časovno veljavnost svoje ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka A 05. DODATEK K SPLOšNIM NAVODILOM S POSEBNIMI ZAHTEVAMI NAROČNIKA, podtočka 2, str. 14) določil: "Ponudba velja do konca izvedbe javnega naročila.".

    Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo ponudnika AICO-MED ter ugotovila, da je le-ta izpolnil in podpisal obrazec A 07. OBRAZEC PONUDBE, iz katerega izhaja, da njegova ponudba velja do konca izvedbe javnega naročila, v dokumentu PONUDBA 1206/2005, z dne 01.08.2005, ki predstavlja prilogo 1 vzorcu pogodbe in v katerem je podal specifikacijo opreme ter višino zneskov za posamezne sklope, pa je navedel, da je rok veljavnosti ponudbe do dne 31.12.2005. V posledici takšne ugotovitve Državna revizijska komisija povzema, da ponudbe ponudnika AICO-MED ni mogoče označiti kot pravilne, saj le-ta ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije po veljavnosti ponudbe do konca izvedbe javnega naročila, naročnik pa bi jo v skladu z določilom prvega odstavka 76. člena ZJN-1 moral zavrniti kot nepravilno.

    Ob tem gre dodati, da opisanega dejanskega stanja ni mogoče subsumirati pod pravila obligacijskega prava, ki urejajo institut zapoznelega sprejema ponudbe in morda na ta način sanirati vprašanje poteka veljavnosti ponudbe ponudnika AICO-MED. V obligacijskem pravu namreč (načelno) velja, da je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. To pomeni, da mora naslovnikova izjava o sprejemu prispeti k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe oziroma do takrat, ko ponudba ponudnika veže. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006, v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 26. člena (Do kdaj veže ponudba) določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu). OZ v prvem odstavku 31. člena določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S tem pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe, in sicer mora ponudnik naslovniku izrecno izjaviti, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi.

    V obravnavanem primeru pa ne gre za pravni položaj, v katerem naročnik določene ponudbe ne more izbrati zgolj zaradi poteka roka njene veljavnosti (kar bi stranki z uporabo zgornjih pravil OZ-a načeloma lahko sanirali), pač pa ponudba ponudnika AICO-MED, zaradi neizpolnjevanja zahteve razpisne dokumentacije, da mora ponudba veljati do konca izvedbe javnega naročila, niti ne more biti predmet dopustitve sanacije, saj bi šlo v nasprotnem primeru za nedopustno spremembo ponudbe, ki bi iz nepravilne le-to naredila pravilno. Naročnik namreč ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi dopolnitve ali pojasnitve dokumenta, katerega nepravilnost že sama po sebi predstavlja neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije in posledično nepravilnost ponudbe (arg. prvega odstavka 54. člena ZJN-1). Naročnik mora ponudbe, ki so nepravilne bodisi zaradi netočnih, manjkajočih ali nepravilnih dokumentov in podatkov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, že takoj izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in ne sme zahtevati ali dovoliti njihovih dopolnitev oziroma sprememb, sicer v nasprotnem primeru povzroči nedopustno spremembo nepravilne ponudbe v pravilno in s tem krši določilo 54. člena ZJN-1. Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo ponudnika AICO-MED ocenil kot pravilno.

    Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da niti morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih navedb ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, glede na vlagateljev revizijski predlog, da se razveljavi obvestilo o oddaji naročila, o le-teh ni odločala ter je v skladu z načelom hitrosti (3. člen ZRPJN), kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, upoštevaje tudi naročnikov predlog, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (o čemer se je Državna revizijska komisija opredeljevala v obrazložitvi 3. točke izreka tega sklepa), odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Morebitne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev Državne revizijske komisije glede nepravilnosti vseh ponudb, ki so bile predložene v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

    Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določilo 76. člena ZJN-1, zato je sledila vlagateljevemu revizijskemu predlogu in skladno s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila. Ker v tem postopku oddaje javnega naročila zaradi ugotovljenih nepravilnosti ponudb vlagatelja, izbranega ponudnika in ponudnika AICO-MED niso izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika (ponudnik Soča oprema d.o.o., Linhartova c. 51, Ljubljana pa ni izpodbijal odločitve naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe), Državna revizijska komisija naročnika v skladu z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, naj v skladu z določilom 76. člena ZJN-1 sprejme odločitev o zaključku predmetnega postopka.

    Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da lahko naročnik, ker v odprtem postopku ni pridobil nobene pravilne ponudbe, v skladu z določilom tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 odda naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik mora tako objaviti javni razpis po postopku s pogajanji po predhodni objavi, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena ZJN-1. V tej zvezi Državna revizijska komisija pripominja, da zahteve razpisne dokumentacije po predložitvi bančnih garancij ni mogoče uvrstiti med pogoje, kot jih opredeljuje 42. člen ZJN-1, temveč med pogoje iz 42.a člena ZJN-1 (sklep Državne revizijske komisije, št. 018-377/2005-31-3148).

    Postopek s pogajanji predpostavlja usklajevanje pogodbene vsebine med naročnikom in ponudnikom, pri čemer naročnik ni vezan na vrsto formalnosti kot v odprtem postopku ali v omejenem postopku, s katerimi se zagotavljata javnost in transparentnost naročnikovih odločitev. Pri odločitvi o uporabi postopka s pogajanji je tako vedno potrebno upoštevati, da gre za postopek, ki je med ostalimi zakonsko predvidenimi vrstami postopkov najmanj tog, zato je vsaj praviloma mogoče v postopku s pogajanji (v razmerju do odprtega in omejenega postopka) hitreje priti do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. Za razliko od ostalih možnih postopkov, ki jih določa ZJN-1, postopek s pogajanji ne vsebuje tako rekoč nobenih pravil o njegovi izvedbi, temveč določa zgolj pogoje za njegovo uporabo. Zaradi opisane narave postopka s pogajanji se lahko naročnik praviloma pogaja in posvetuje o vseh elementih vsebine pogodbe (npr. tudi o tehničnih specifikacijah), ki neposredno opredeljujejo predmet javnega naročila, kakor tudi o pogodbenih določilih za izvedbo predmeta javnega naročila. Naročnik mora pri uporabi postopka s pogajanji po predhodni objavi, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZJN-1, preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Državna revizijska komisija se je opredeljevala tudi do pritožbe vlagatelja, ki jo je le-ta vložil, kot navaja, iz previdnosti, in s katero izpodbija ugotovitve naročnika v sklepu, z dne 05.04.2006, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo v točkah 2., 3. in 5. zavrgel. V skladu z določili ZRPJN lahko vlagatelj vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo le v treh situacijah, predvidenih v četrtem odstavku 12. člena ZRPJN, drugem odstavku 13. člena ZRPJN ter prvem odstavku 17. člena ZRPJN. Ker Državna revizijska komisija, kot izhaja iz njenih izvajanj pod obrazložitvijo 1. točke izreka tega sklepa, naročnikove odločitve o vlagateljevem pravovarstvenem zahtevku ni mogla upoštevati, posledično pa tudi ni nastopila nobena od situacij, ki jih predvidevajo omenjeni členi ZRPJN, je bilo potrebno vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedopustno.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.


    Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

    Državna revizijska komisija je odločitev o naročnikovem predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, sprejela hkrati z meritorno odločitvijo o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo čimprej odloči. Ker je Državna revizijska komisija, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila obvestilo o oddaji javnega naročila, je s takšno odločitvijo Državne revizijske komisije odpadel tudi razlog (causa) za izdajo predlaganega sklepa. Glede na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo le-ta ugotavlja, da je odločanje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti brezpredmetno, zato ga je Državna revizijska komisija zavrgla.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.


    Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

    Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
    - v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
    - v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške sestave revizijskega zahtevka,
    - v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo,
    - v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške sestave pripravljalne vloge.

    Državna revizijska komisija, na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
    - v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
    - v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške sestave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
    - v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT
    - v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške sestave pripravljalne vloge, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT.

    Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala povračila stroškov pritožbe. Državna revizijska komisija je svojo odločitev o stroških v tem delu oprla na določila ZPP, ki se v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja. ZPP v prvem odstavku 165. določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker vlagatelj s pritožbo ni uspel, je bilo potrebno v tem delu zavrniti njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so mu s pritožbo nastali.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 998.600,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.


    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


    Ljubljana, 17.05.2006

    Predsednik senata:
    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    Član Državne revizijske komisije









    Vročiti:
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
    - Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana
    - SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
    - Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

    Natisni stran