018-145/2006 Občina Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999; 90/1999 - popravek; 105/2002 - Odločba Ustavnega sodišča; 110/2002 - ZRPJN-A; 2/2004 - ZPNNVSM; 42/2004 - ZRPJN-B in 61/2005 - ZRPJN-C; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, Vide Kostanjevec in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo javnega naročila za poslovni najem novega neprofitnega stanovanjskega bloka s 50 stanovanji v območju zazidave Livade zahod, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba HYPO LEASING podjetje za financiranje d.o.o., Dunajska cesta 117, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. maja 2006 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 27. januarja 2006 sprejel sklep, številka 351-11/2006, o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za poslovni najem novega neprofitnega stanovanjskega bloka s 50 stanovanji v območju zazidave Livade zahod (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo), predmetno javno naročilo pa je bilo objavljeno pod številko objave Ob-1396/06 v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 9/2006, z dne 27. januarja 2006.

Vlagatelj je v dopisu "Javni razpis objavljen v Uradnem listu RS. št. 9/2006, z dne 27.1.2006, Ob- 1396/06" z dne 03. februarja 2006, ki ga je naročnik prejel dne 06. februarja 2006, naročnika prosil za nekatera pojasnila v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije, naročnik pa mu je pojasnila posredoval z dopisom "Javni razpis v U.L RS št. 9/2006.- objava 1396/06" z dne 13. februarja 2006, številka 351-11/2006. Nadaljnje vprašanje je vlagatelj naročniku zastavil v dopisu "Javni razpis Ur.l. 9/2006 z dne 27.01.2006" z dne 15. februarja 2006, ki ga je naročnik prejel dne 16. februarja 2006, naročnik pa je vlagatelju na navedeni dopis odgovoril z dopisom "Dopis z dne 15.2.2006", številka 351-11/2006, izdanim dne 17. februarja 2006.

Vlagatelj je svojo ponudbo na javni razpis za predmetno javno naročilo oddal naročniku dne 21. februarja 2006 (ob 9:48. uri), torej v roku za oddajo ponudb, ki se je iztekel istega dne ob 10:00 uri, naročnik pa je dne 27. marca 2006 izdal odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, številka 351-11/2006, ki jo je poimenoval "Zavrnitev ponudbe prispele na javni razpis za oddajo naročila storitve po odprtem postopku za poslovni najem stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji na Livadah (Uradni list RS, št. 9/06) Ob-1396/06 z dne 27.1.2006", kot nepravilne. Svojo odločitev je naročnik utemeljil s tem, da je javni razpis določal poslovni najem, vlagatelj pa je svojo ponudbo predložil kot finančni leasing. Vlagatelj je predmetno odločitev naročnika prejel dne 30. marca 2006.

Vlagatelj je dne 05. aprila 2006 izdal dopis "Javni razpis UL RS št. 9/2006 - objava 1396/06", ki ga je naročnik prejel dne 05. aprila 2006, v njem pa navaja pripombe na naročnikov "dopis" (odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe, pripomba Državne revizijske komisije). Pripombe so podobne tistim, ki izhajajo iz zahtevka za revizijo in so povzete v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Vlagatelj na koncu navedenega dopisa še navaja, da je, glede na navedeno, evidentno, da je vprašljiva veljavnost javnega razpisa, predvsem zaradi napačnega ravnanja in razumevanja lizinga s strani upravnega organa kot naročnika. Naročniku vlagatelj tudi postavlja rok, do katerega mu mora odgovoriti, ter ga obenem obvešča, da bo v primeru, če do postavljenega roka (07. april 2006 do 14. ure) odgovora ne bo prejel, primoran vložiti zahtevo (zahtevek, opomba Državne revizijske komisije) za revizijo. Naročnik je vlagatelju posredoval odgovor, poimenovan "Javni razpis UL RS št. 9/2006 - objava 1396/06 - odgovor", številka 351-11/2006, izdan dne 06. aprila 2006, tako, da ga je vlagatelj prejel dne 07. aprila 2006.

Vlagatelj je dne 10. aprila 2006 (ob 18:12. uri) pravočasno na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo (s prilogami), ki ga je naročnik prejel dne 11. aprila 2006. Priloga zahtevka za revizijo je tudi potrdilo o izvršenem plačilu takse v višini 200.000,00 SIT. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da vlaga zahtevek za revizijo zaradi bistvene kršitve določb ZJN-1 in sicer 4. člena (načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) v povezavi s 23. členom ZJN-1 (priprava razpisne dokumentacije):
1. vlagatelj meni, da gre, kljub temu, da je naročnik predmet javnega naročila označil kot "poslovni najem", za "finančni najem", določbe razpisne dokumentacije pa so po njegovem mnenju v neskladju z opredelitvami predmeta javnega naročila. Vlagatelj ob tem opozarja, da v primeru najema (zakupa) prenos lastninske pravice na najemnika ni v naprej dogovorjen in tudi ne more biti, saj potem ne gre več za poslovni najem ampak za finančni najem. Vse navedeno je po mnenju vlagatelja tudi v nasprotju s 4. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ta opredeljuje promet blaga), saj po mnenju vlagatelja celoten javni razpis napeljuje k prenosu lastninske pravice na najemnika in gre v tem primeru tudi za obdavčljivo transakcijo obdavčeno skladno z navedenim zakonom.
Po mnenju vlagatelja je opredelitev pojma najema - poslovnega najema kot izhaja iz javnega razpisa v nasprotju s samim seboj. Naročnik v razpisni dokumentaciji po navedbah vlagatelja tudi kar na nekaj mestih uporablja različno definicijo javnega razpisa - poslovni najem in finančni najem - kar pa seveda ni isto, prav tako pa tudi vsebinsko predmet javnega razpisa po mnenju vlagatelja ni enako opredeljen. Zapisano je po mnenju vlagatelja tudi v popolnem nasprotju z davčno opredelitvijo lizinga.
Vlagatelj v prvi točki zahtevka za revizijo še citira 23. člen ZJN-1-UPB1 in navaja, da mora naročnik glede na vsebino razpisne dokumentacije in priprave razpisne dokumentacije, pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Vlagatelj se sklicuje tudi na drugo točko (drugi odstavek, opomba Državne revizijske komisije) istega člena, nato pa navaja tudi domnevne konkretne kršitve in nejasnosti razpisne dokumentacije.
Razpisna dokumentacija je po mnenju vlagatelja tako v nasprotju s samo seboj, veljavnost javnega razpisa pa vprašljiva, predvsem zaradi napačnega ravnanja in razumevanja lizinga s strani naročnika. Vlagatelj nato še zaključuje, da na podlagi tako pripravljene razpisne dokumentacije ni mogel pripraviti pravilne ponudbe;
2. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo v nadaljevanju sklicuje tudi na to, da dopis, s katerim naročnik zavrača njegovo ponudbo, nima oblike niti nobenega od sestavnih delov, ki jih zahteva 210. člen ZUP-a, vse v povezavi z 207. členom ZUP-a. Vlagatelj še poudarja, da z dopisom upravni organ sploh ne more sprejemati odločitev in je potrebno postopek že iz tega razloga razveljaviti oziroma je dolžan naročnik svojo odločitev sprejeti v obliki in na način kot to predvideva ZUP. Z navedenim je bila po mnenju vlagatelja kratena vlagateljeva pravica do pravnega sredstva, saj je skladno s 25. členom Ustave Republike Slovenije vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih;
3. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga:
a) da se zahtevku za revizijo ugodi in se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti ter se javni razpis ponovi;
b) da naročnik vlagatelju povrne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, tudi v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov. Naročnik v obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je v času od prevzema razpisne dokumentacije pa do roka za oddajo ponudb od vlagatelja prejel prošnjo za pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo, dne 13. februarja 2006 pa je vlagatelju posredoval odgovor na vse točke, navedene v prošnji. Poleg tega je vlagatelj naročnika izrecno prosil za potrditev predmeta javnega naročila, naročnik pa je izrecno potrdil, da vztraja pri predmetu naročila kot poslovni najem. Po pregledu ponudb je komisija naročnika za izvedbo razpisa ugotovila, da je vlagatelj predložil ponudbo za finančni najem, zaradi česar je njegovo ponudbo kot nepravilno zavrnila.
Naročnik v nadaljevanju podaja obrazložitev, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predlagal, da se odločitev naročnika, ki ga navaja kot podlago za vložitev zahtevka za revizijo, odpravi ali spremeni, niti ni v obrazložitvi utemeljeval napačne odločitve naročnika. Iz celotne obrazložitve vlagatelja po mnenju naročnika izhaja, da prereka generalno nepravilnost razpisa, kar bi moral storiti takoj, ko je izvedel za razloge, zaradi katerih predlaga revizijo.
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen na podlagi 5. odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelj pa je naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 18. aprila 2006.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, izdanim dne 19. aprila 2006, ki ga je naročnik pravočasno prejel dne 20. aprila 2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, od naročnika pa obenem zahteval, da skladno z ZRPJN odstopi vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom "Odstop spisne dokumentacije", številka 351-11/2006, izdanim dne 24. aprila 2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zaradi bistvene kršitve določb ZJN-1 in sicer 4. člena (načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev) v povezavi s 23. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2000; 102/2000 - popravek in 2/2004; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) (priprava razpisne dokumentacije). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je oddano ponudbo pripravil ob upoštevanju določil finančnega lizinga, saj je v 1. odstavku 1. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe navedeno, da gre za javni razpis za poslovni najem nepremičnine s postopnim odkupom (leasing), prav tako pa naročnik v nadaljevanju v 1. členu vzorca Pogodbe o poslovnem najemu nepremičnine, točka 1.2. ter 3. točka obrazca Predračuna za finančni najem nepremičnine za 20 let (stran 16 razpisne dokumentacije), naročnik navaja prenos lastninske pravice na najemnika po izteku pogodbeno dogovorjene dobe uporabe. Navedeno je po mnenju vlagatelja v neskladju z opredelitvami predmeta javnega naročila, zapisanega v točki II. 1.6, naslovu vzorca pogodbe, kjer naročnik navaja poslovni najem nepremičnine ter vsebino prvega odstavka 4. člena pogodbe o poslovnem najemu nepremičnine, kjer naročnik navaja, da najem traja za čas 240 mesecev in sicer z začetkom od dneva prevzema nepremičnin do dneva njihove vrnitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v prvi točki zahtevka za revizijo očita naročniku, da
- je bila opredelitev najema - poslovnega najema, kot izhaja iz javnega naročila, v nasprotju s samim seboj (naročnik namreč v razpisni dokumentaciji po navedbi vlagatelja kar na nekaj mestih uporablja različno definicijo javnega naročila - poslovni najem in finančni najem - kar pa seveda ni isto);
- je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, ki je v nasprotju s samim seboj in je zato vprašljiva veljavnost javnega razpisa, predvsem zaradi napačnega ravnanja in razumevanja lizinga s strani naročnika;
- na podlagi tako pripravljene razpisne dokumentacije ni mogel pripraviti pravilne ponudbe.

Prvi odstavek 12. člena ZRPJN določa, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-1 in ZRPJN ne določata drugače. Skladno z določbo petega odstavka istega člena pa vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja, 1. da je bila opredelitev najema - poslovnega najema, kot izhaja iz javnega naročila, v nasprotju s samim seboj, 2. da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, ki je v nasprotju s samim seboj in 3. da na podlagi tako pripravljene razpisne dokumentacije vlagatelj ni mogel pripraviti pravilne ponudbe, ugotavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da so bila v razpisni dokumentaciji kršena določila ZJN-1, skladno z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred potekom roka za predložitev ponudb ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po preteku tega roka aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno spornih določbah razpisne dokumentacije (ki naj bi bile v nekaterih delih po mnenju vlagatelja v nasprotju s samim seboj) torej v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča, razen, če vlagatelj dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Vlagatelj slednjega ni ne dokazal in ne dokazoval.

Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da vlagatelj dejstvi, da je
- pravočasno oddal ponudbo in
- naročnika (z dopisom) seznanil z nekaterimi njegovimi ugotovitvami
nedvoumno potrjuje v svojem zahtevku za revizijo (stran 2 od 4) tudi sam, navedeno pa izhaja tudi iz dopisa "Javni razpis objavljen v Uradnem listu RS. št. 9/2006, z dne 27.1.2006, Ob- 1396/06", z dne 03. februarja 2006, ki ga je naslovil na naročnika, naročnik pa ga je prejel dne 06. februarja 2006. V njem je vlagatelj naročnika prosil za nekatera pojasnila v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije, pri čemer
a) se vprašanje številka 1 glasi: "1. Prosimo za potrditev predmeta javnega naročila, in sicer: najem s postopnim odkupom -finančni lizing. V vzorcu pogodbe o poslovnem najemu ugotavljamo neskladje med vsebino 1.2. točke 1. člena, ki opredeljuje FINANČNI LIZING in vsebino 13. člena, kjer je opredeljeno,da se pogodba in najete nepremičnine obravnavajo v skladu s SRS kot POSLOVNI NAJEM.";
b) se vprašanje številka 2 glasi: "2. Pogodba o poslovnem najemu nepremičnine Ugotavljamo neskladje med vsebino prvega odstavka 11.člena z vsebino Pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice."
Naročnik je vlagatelju na navedeni vprašanji odgovoril z dopisom "Javni razpis v U.L RS št. 9/2006.- objava 1396/06", številka 351-11/2006, z dne 13. februarja 2006, v njem pa je še posebej poudaril, da je predmet javnega naročila poslovni najem. Vse navedeno dokazuje ne le tega, da bi sporna določila razpisne dokumentacije morala biti vlagatelju znana že pred potekom roka za predložitev ponudb, temveč tudi to, da so mu bila dejansko dobro znana, pa pred potekom roka za predložitev ponudb kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo. V tej fazi postopka javnega naročila je zato neutemeljeno sklicevanje vlagatelja na 23. člen ZJN-1, pa čeprav Državna revizijska komisija ne izključuje možnosti, da bi vlagatelj s sklicevanjem na omenjeni člen lahko z vloženim zahtevkom za revizijo v tem delu uspel pod pogojem, da bi ga vložil pred potekom roka za predložitev ponudb. Ker se je vlagatelj z določili razpisne dokumentacije seznanil že ob prejemu le-te, bi z namenom dosega razveljavitve oziroma spremembe teh domnevno nezakonitih določil razpisne dokumentacije, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, moral vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj (ker pričakuje ugoden izid), zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, je rok za oddajo ponudb. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji, bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije šele potem, ko je že oddal ponudbo (če vlagatelj pravilne ponudbe ni mogel pripraviti, kakor trdi v svojem zahtevku za revizijo, bi ponudbe ne mogel oziroma ne smel oddati, temveč bi moral pred iztekom roka za oddajo ponudb vložiti zahtevek za revizijo), je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati. Navedenega zaključka ne more spremeniti niti "Izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije" (obrazec OBR - 3, stran 11 razpisne dokumentacije), ki jo je vlagatelj lastnoročno spremenil in podpisal na način, da je besedico "v celoti" v njenem prvem odstavku prečrtal, na koncu navedenega odstavka piko spremenil v vejico in dopisal: "s pridržki in pojasnili navedenimi v prilogi te izjave". Celo nasprotno. Navedeno pomeni, da vlagatelj pogojev razpisne dokumentacije ni sprejel v celoti, temveč le s pridržki in pojasnili, navedenimi v prilogi izjave, zaradi česar bi moral naročnik takšno ponudbo vlagatelja zavrniti že samo iz navedenega razloga.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v drugi točki zahtevka za revizijo očita naročniku, da dopis, s katerim upravni organ (to je naročnik, pripomba Državne revizijske komisije) zavrača ponudbo vlagatelja, nima nobene od sestavin odločbe, ki jih določa 210. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, številka 80/1999; 70/2000; 52/2002; 73/2004 in 119/2005; v nadaljnjem besedilu: ZUP). Vlagatelj še očita naročniku, da z dopisom upravni organ sploh ne more sprejemati odločitev in bi bilo potrebno postopek že iz tega razloga razveljaviti oziroma je naročnik dolžan svojo odločitev sprejeti v obliki in na način, kot to predvideva ZUP.

ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, pri čemer pa ni povsem jasno, s kakšnim aktom naročnik to stori (kako torej dokument poimenuje), niti ni povsem jasna vsebina omenjenega dokumenta. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil z dokumentom, poimenovanim "Zavrnitev ponudbe prispele na javni razpis za oddajo naročila storitve po odprtem postopku za poslovni najem stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji na Livadah (Uradni list RS, št. 9/06) Ob-1396/06 z dne 27.1.2006", številka 351-11/2006, izdanim dne 27. marca 2006 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe), ki ga je Državna revizijska komisija štela za dokument, izdan v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1. Navedeni dokument je, kljub ustreznemu pojmovnemu in vsebinskemu ločevanju med fazo pregledovanja in fazo ocenjevanja ponudb, mogoče šteti za (meritorni) dokument, ki ima bistvene lastnosti in značilnosti odločitve o oddaji naročila, katero ZJN-1 opredeljuje v 78. členu. To pa posledično pomeni, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, pri čemer obseg obrazložitve ni določen (prvi odstavek 78. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija je stavek "Ponudba podjetja Hypo leasing d.o.o. se v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih, kot nepravilna zavrne", zapisan v odločitvi o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne, štela za meritorno odločitev, obenem pa ugotovila, da je naročnik odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne tudi dejansko obrazložil ter navedel ugotovitve in razloge zanjo (tretji odstavek: "Javni razpis za oddajo naročila storitve po odprtem postopku za poslovni najem stanovanjskega bloka z neprofitnimi stanovanji na Livadah je"â?? â??"določal poslovni najem, podjetje Hypo leasing d.o.o. pa je ponudbo predložilo kot finančni leasing. Glede na to, da je podjetje (to je vlagatelj, opomba Državne revizijske komisije) besedilo prevzete razpisne dokumentacije popravilo iz poslovnega v finančni leasing, je komisija ponudbo kot nepravilno zavrnila.").

ZUP v prvem odstavku 1. člena določa, da morajo po njem postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, v prvem odstavku 2. člena pa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Državna revizijska komisija ob zapisanem ugotavlja, da naročniki, kadar kupujejo blago in storitve na trgu, ne nastopajo kot nosilci oblasti ali v izvrševanju javnih pooblastil, temveč stopajo v civilno pravna razmerja z drugimi subjekti. V takšni neoblastni vlogi je nastopal tudi naročnik. Ko upravni organ kot naročnik javnega razpisa nastopa kot gospodarski subjekt, odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe (po smiselni interpretaciji iz prejšnjega odstavka) ni upravni akt, ampak akt poslovanja. Ta akt ne pridobi lastnosti upravnega akta niti tedaj, kadar o zakonitosti postopka javnega naročila odloča revizijska komisija. Državna revizijska komisija skladno z navedenim zaključuje, da izpodbijani akt ni akt, ki bi moral biti izdan skladno z določbami ZUP-a, zato tudi ni potrebno, da bi bil izdan v obliki in na način, kot to predvideva ZUP. Pravilna je torej ugotovitev naročnika, da je pri izdaji odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe (po smiselni interpretaciji iz prejšnjega odstavka) upošteval določbe ZJN-1.

Skladno z obrazložitvijo, podano v prejšnjem odstavku, vlagatelju tudi ni bila kratena njegova ustavna pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije), saj je zoper odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne dovoljeno ob upoštevanju roka, ki ga določa ZJN-1, vložiti zahtevek za revizijo, kar je vlagatelj tudi storil.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov tega revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12. maja 2006

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
- HYPO LEASING podjetje za financiranje d.o.o., Dunajska cesta 117, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran