018-133/2006 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo video linije s pripadajočimi aparati", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MEVI d.o.o., Vodovodna ulica 20, Maribor, ki ga zastopa odvetniška pisarna Ketiš-Janžekovič, Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.05.2006

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju, z dne 13.04.2006.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno z določilom 16. člena ZRPJN.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 132.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 05.05.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo video linije s pripadajočimi aparati". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117, z dne 23.12.2005, pod številko objave Ob. 35841/05.

Naročnik je dne 02.03.2006 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 28.03.2006 vložil zahtevek za revizijo v katerem navaja, da je na podlagi odločitve o oddaji javnega naročila prejete dne 06.03.2006, dne 09.03.2006 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Dne 14.03.2006 je vlagatelj prejel dopis naročnika, v katerem ga je le-ta pozval, da mora predložiti ustrezno pooblastilo. Vlagatelj je dne 16.03.2006 naročniku posredoval originalno podpisano pooblastilo, ki ga je podpisal direktor vlagatelje, g. Vidovič Feliks. Vlagatelj navaja, da je naročnik z dopisom, št. 178/2006/DMA, z dne 20.03.2006, zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev (v nadaljevanju: dopis o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006) z navedbo, da pooblastila ni podpisal zakoniti zastopnik. Vlagatelj naročniku, zaradi odločitve o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev in dejstva, da odločitev o zavrženju ne vsebuje pravnega pouka o možnosti vložitve zahteve za revizijo zoper odločitev, očita kršitev določil ZRPJN in Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), pri čemer še dodaja, da bi morala biti odločitev o zavrženju zahteve za vpogled izdana v obliki sklepa in ne dopisa. Po mnenju vlagatelja je dejstvo, da sta na pooblastilu navedena ime in priimek direktorja družbe dokaz, da je na pooblastilu podpis zakonitega zastopnika. Vlagatelj navaja, da zaradi naročnikovega ravnanja ne more ustrezno dokazovati nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj mu niso bili posredovani pravno relevantni podatki.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavijo vsa dosedaj opravljena dejanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in se kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oziroma podredno, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovi, oziroma, da se razveljavi odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 132.000,00 SIT za sestavo zahtevka za revizijo, z 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Vlagatelj je dne 06.04.2006 na podlagi naročnikovega poziva, z dne 03.04.2006, podal dopolnitev revizijskega zahtevka, v kateri je priložil fotokopijo obrazca OP- overjeni podpis oseb, pooblaščenih za zastopanja, iz katerega je razviden podpis direktorja g. Vidovič Feliksa, kakor je deponiran na sodnem registru Okrožnega sodišča v Mariboru. Vlagatelj pa je predložil tudi originalno overitev podpisa g. Vidovič Feliksa na potrdilu, s katerim je g. Vidovič Feliks potrdil, da je lastnoročno podpisal pooblastilo za zastopanje Odvetniški pisarni Ketiš-Janžekovič v zadevi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj še dodaja, da je del listin v ponudbi, za katere je potrebno, da so podpisane s strani zakonitega zastopnika podpisal g. Vidovič Feliks, medtem ko se v ponudbi nahaja tudi podpis g. Vidovič Filipa, ki je pooblaščen za podpisovanje listin, vezanih na oddajo ponudb.

Naročnik je dne 13.04.2006 sprejel sklep s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik navaja, da je vlagatelj dne 10.03.2006 po pooblaščencu vložil zahtevek za revizijo, vendar pooblastilo ni vsebovalo žiga in podpisa zakonitega zastopnika vlagatelja, zato je dne 13.03.2006 vlagatelja pozval, naj ustrezno dopolni pooblastilo. Naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj dne 07.04.2006 poslal pooblastilo, ki je vsebovalo žig ter podpis zastopnika vlagatelja, za katerega je naročnik menil, da ni podpis zakonitega zastopnika, zato je zahtevo za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006, zavrgel. Naročnik pojasnjuje, da je podpis na pooblastilu primerjal s podpisom v ponudbi vlagatelja, zato je zmotno ocenil, da podpis na pooblastilu ni podpis zakonitega zastopnika vlagatelja. Naročnik navaja, da je na podlagi izpiska iz sodnega registra, z dne 09.01.2006, razbral, da je edini zastopnik vlagatelja g. Vidovič Feliks. Naročnik pojasnjuje, da je na podlagi dejstva, da so listine v ponudbi (8 listin od 12) podpisane s strani iste osebe, ter ob dejstvu, da je razpisni dokumentaciji zahtevano, da so ponudnikove listine žigosane in podpisane od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika, upravičeno menil, da podpis na pooblastilu ni podpis zakonitega zastopnika vlagatelja, o čemer je vlagatelja obvestil in mu dal dodatni rok za pooblastilo dopolni oz. obrazloži, kar pa je vlagatelj izkazal šele v revizijskem postopku. Naročnik pojasnjuje, da je po dopolnitvi zahtevka za revizijo ugotovil, da je vlagatelj oseba, ki je imela interes za dodelitev naročila, ne priznava pa aktivne legitimacije v smislu morebitnega nastanka škode. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker niso vse ponudnikove listine podpisane od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika, zato mu zaradi naročnikovega ravnanja ne bi mogla nastati škoda, zaradi česar vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Poleg domnevne nepravilnosti ponudbe, pa naročnik še navaja, da vlagatelj ni parafiral vsake strani vzorca pogodbe posebej, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Nadalje naročnik navaja, da revizijski zahtevek vlagatelja ni bil vložen pravočasno, saj je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev dne 20.03.2006 zavrgel, in bi tako, po naročnikovem mnenju, vlagatelj moral v roku treh dni vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Namesto tega, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki pa po naročnikovem mnenju, glede na prejem odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 02.032006, prepozen. Naročnik še dodaja, da v kolikor je vlagatelj menil, da je naročnik izdal odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev v pomanjkljivi obliki, bi lahko skladno z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 10/04, 69/05 in 90/05, v nadaljevanju: ZPP) zahteval popravek oz. dopolnitev odločitve. Naročnik navaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter, da je v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel prednosti ponudbe izbranega ponudnika, zato zavrača navedbo vlagatelja, da ne more ustrezno dokazovati nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Vlagatelj je dne 19.04.2006 vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 14.04.2006. Vlagatelj navaja, je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, v roku 10 dni od prejema odločitve naročnika o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev (dopis je vlagatelj prejel dne 20.03.2006), kot to dopušča določilo 78. člena ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavijo vsa doslej opravljena dejanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in se kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, oziroma podredno, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila ponovi, oziroma, da se razveljavi odločitev o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 132.000,00 SIT za sestavo zahtevka za revizijo, 132.000,00 SIT za sestavo pritožbe, z 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije predmetnega javnega razpisa, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določilom prvega odstavka 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevku za revizijo preveriti, ali je je-ta pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena istega zakona. V kolikor je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik skladno z določilom drugega odstavka 13. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrže.

Rok za vložitev zahtevka za revizijo ureja določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da od prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. Navedeno določilo glede roka za vložitev zahtevka za revizijo napotuje na uporabo določila 12. člena ZRPJN. Določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN določa, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti, rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Državna revizijska komisija poudarja, da se strankam s prejemom/ vročitvami pisanj omogoči seznanitev s potekom procesa ter procesnimi dejanji naročnika in udeležencev, kar je še posebej pomembno, kadar je na določeno procesno dejanje vezan potek prekluzivnih rokov.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj naročnikov dopis o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006 prejel dne 21.03.2006. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 28.03.2006. Vlagatelj je naročnikov dopis o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, z dne 20.03.2006, ki ga gre šteti kot dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, prejel dne 21.03.2006, zahtevek za revizijo pa je vložil dne 28.03.2006, zato gre ugotoviti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil v roku desetih dni od prejema dodatne obrazložitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1, zato revizijskega zahtevka ni mogoče označiti kot prepoznega.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo iz razloga nepravočasnosti zavrgel.

Nadalje je Državna revizijska komisija preverila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega določila izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. V kolikor se v posameznem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotovi, da ima vlagatelj dejanske možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ter s tem možnost pridobitve javnega naročila, mu je potrebno, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, priznati procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, katero je naročnik, iz razloga, za katerega je kasneje v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo ugotovil, da je bil le-ta neutemeljen, saj je pooblastilo odvetniški družbi podpisal zakoniti zastopnik-direktor vlagatelja, g. Feliks Vidovič, zavrgel.
Državna revizijska komisija poudarja, da mora skladno z določilom drugega odstavka 78. člena ZJN-1 obrazložitev vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do njegove ponudbe. Namen zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila/priznanja sposobnosti in dodatni obrazložitvi naročnika je v tem, da ponudnik dobi vpogled v dosedanje ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila (predvsem v postopek odpiranja in ocenjevanja ponudb) ter, da se seznani z razlogi, ki so pogojevali neizbor njegove ponudbe oziroma, z razlogi, ki so pogojevali oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku. Ponudnik, ki je vložil zahtevo za dodatno obrazložitev, se na ta način seznani z morebitnimi kršitvami naročnika v postopku oddaje javnega naročila in lahko tako učinkovito uveljavlja svoje pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila do roka za oddajo ponudb oddal svojo ponudbo s čimer je nedvomno izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila.
Naročnik je v sklepu, z dne 13.04.2006, navedel, da vlagatelju ni moč priznati aktivne legitimacije, saj vlagateljeva ponudba iz razloga, da ponudnikove listine niso podpisane od osebe, ki ima pravico zastopanja vlagatelja ter, iz razloga, da vlagatelj ni parafiral vsake strani vzorca pogodbe posebej, nepravilna. Državna revizijska komisija tovrstno ugotovitev naročnika zavrača, saj ugotavlja, da bi lahko, v kolikor bi naročnik vlagatelju izdal dodatno obrazložitev obvestila o oddaji javnega, vlagatelj v zahtevku za revizijo prerekal pravilnost ponudbe izbranega ponudnika in zatrjeval pravilnost svoje ponudbe, s čimer bi lahko izkazal verjetnost, da mu je bila zaradi očitanega nepravilnega ravnanja naročnika, povzročena škoda.
Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal tako interes za dodelitev naročila, kakor bi lahko tudi, ob pravilnem naročnikovem ravnanju (naročnik bi vlagatelja skladno z določilom 78. člena ZJN-1 moral seznaniti z razlogi za neizbor njegove ponudbe oziroma, z razlogi za izbor ponudbe izbranega ponudnika), v primeru zatrjevanja naročnikovih kršitev izkazal verjetnost nastanka škode. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki jih za priznavanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega tudi priznati.

Glede na zapisano, Državna revizijska komisija ne more slediti ugotovitvi naročnika, da je vlagatelj nepravočasno vložil zahtevek za revizijo ter, da vlagatelj ni aktivno legitimiran kot stranka v postopku in zato ni upravičen vložiti revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pravočasno, ter da je vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo bi se moral naročnik do vlagateljevih navedb opredeliti in vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati. Naročnik mora tako, skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, meritorno odločiti o vloženem zahtevku za revizijo in vsebinsko odgovoriti na vse njegove navedbe, saj se postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje le v primerih, kot jih predvidevata določilo drugega odstavka 16. člena in prvega odstavka 17. člena ZRPJN, zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev, s katero je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo v nasprotju z določili ZPRJN, zato je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 13.04.2006, razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi, z dne 19.04.2006, zahteval povračilo odvetniških stroškov v višini 132.000,00 SIT za sestavo zahtevka za revizijo, 132.000,00 SIT za sestavo pritožbe, z 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT. Določilo 22. člena ZRPJN govori le o stroških revizijskega postopka, vezanih na zahtevek za revizijo, zato se v obravnavanem primeru skladno z določilom petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo določbe ZPP. Državna revizijska komisija je vlagateljevi pritožbi ugodila, zato je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03) vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznala strošek za sestavo pritožbe v višini 1000 odvetniških točk s pripadajočim 20% DDV. Naročnik mora vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi z določilom 366. člena ZPP, povrniti stroške nastale s pritožbo v višini 132.000,00 SIT, v roku 15 dni, od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

VLjubljani,dne04.05.2006 Jožef Kocuvan, univ. dipl ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška pisarna Ketiš-Janžekovič, Ulica Vita Kraigherja 8, Maribor
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje
- MOLLIER d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran