018-111/2006 Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vesne Cukrov in članice mag. Metke Cerar kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup materiala za invazivno radiološko dejavnost in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Cardio Medical d.o.o., Ulica bratov Učakar 102, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.04.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na 12., 15., 31., 42., 43. in 48. sklop, zavrže.

2. V preostalem delu se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se razveljavi Odločitev o oddaji naročila, št. 01-322/32-05, z dne 28.02.2006, v delu, ki se nanaša na 5., 13., 20., 21., 30. in 35. sklop.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo, stroške nastale v zvezi z revizijo, v znesku 407.900,00 SIT, v roku 15 - ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.06.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila v štiriinpetdesetih (54.) sklopih. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 85/2005, z dne 23.09.2005, pod številko objave Ob-25332/05.

Dne 28.02.2006 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji naročila, št. 01-322/32-05, s katero je vse sodelujoče ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudnikov. V sklopih, v katerih je vlagatelj oddal ponudbo, so bili izbrani naslednji ponudniki: V 12. in 30. sklopu podjetje AUREMIANA d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana, v 15., 42., in 48. sklopu podjetje PRO-GEM d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana, v 31. sklopu podjetje JOHNSON&JOHNSON s.e., Podružnica Ljubljana, šmartinska cesta 140, Ljubljana in v 43. sklopu podjetje THOMY FRAY EAST d.o.o., Vodnikova 170, Ljubljana. Naročnik v 5., 13., 20., 21. in 35. sklopu javnega naročila ni oddal nobenemu ponudniku.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 09.03.2006), v katerem zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna in da jo je naročnik zavnil neupravičeno. Vlagatelj ugotavlja, da iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik po opravljenem pregledu prispelih ponudb ugotovil, da njegova ponudba ne izpolnjuje zahteve iz 14. točke Splošnih navodil ponudnikom. Kot navaja vlagatelj, je bila njegova ponudba izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker je vlagatelj kataloge nalepil na samolepilni plastični nastavek, iz katerega jih je mogoče odlepiti. Vlagatelj pojasnjuje, da je kataloge nalepil na nastavek zato, ker je želel, da so naročniku na voljo vse informacije v katalogu. V primeru, če bi vlagatelj kataloge preluknjal, bi s tem delno odstranil tudi besedilo v njih. Sicer pa vlagatelj še navaja, da so katalogi nalepljeni na nastavek tako, da jih ni mogoče neopazno odvzeti. Vlagatelj je slednje preveril tudi sam in pri tem ugotovil, da se zadnja stran kataloga odtrga, če se ga poskuša odlepiti.
Vlagatelj nadalje navaja, da se z zadostnimi sredstvi in s pomočjo naročnika lahko spremenijo deli vsake ponudbe. Lahko se dodaja in odvzema liste tudi, če se vrvica in pečat odstranita, ponudba pa se naknadno zveže in ponovno zapečati. Vlagatelj je prepričan, da opisano v predhodnem odstavku ni nič bolj nemogoče, kakor če se (v obravnavanem primeru) na silo odlepi kataloge iz njegove ponudbe.
Vlagatelj tudi meni, da bi moral naročnik na javnem odpiranju ponudb, v kolikor je bil mnenja, da takšna tehnika omogoča zamenjavo delov ponudb, ravnati skladno z Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001; v nadaljevanju: Navodilo) in označiti vse dele ponudb tako, da bi se preprečila možnost poznejše zamenjave.
Vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na priznanje sposobnosti vlagatelja, izda novo odločitev, s katero se prizna sposobnost vlagatelju in ponovno opravi strokovni pregled vseh pravilnih ponudb in preveri končne ponudbene vrednosti z DDV.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer stroške v višini vplačane revizijske takse (200.000,00 SIT), stroške zastopanja in priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 3000 točk, 3% materialnih stroškov in DDV.

Naročnik je s sklepom, z dne 16.03.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v 14. točki Splošnih navodil ponudnikom (Opremljanje in označevanje ponudb) izrecno opozoril ponudnike, da morajo biti vsi dokumenti, ki sestavljajo izvirnik, povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno dodajati ali odvzemati tudi po odpiranju ponudb. Naročnik navaja, da na odpiranju ponudb ni opazil, da vlagatelj prospektnega materiala ni povezal z vrvico, temveč ga je zgolj nalepil na samolepilni nastavek. Naročnik je napako vlagateljeve ponudbe odkril šele po podrobnejšemu pregledu ponudb.
Naročnik še navaja, da 5. člen Navodila ne zapoveduje naročniku, da označi dele ponudb na način, da se prepreči možnost poznejše zamenjave temveč naročniku takšno ravnanje zgolj dopušča. Naročnik se v nadaljevanju sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-269/05-25-2267, z dne 26.09.2005, in navaja, da iz le-te izhaja, da ni ravnal pravilno, ker iz nadaljnjega postopka ni izločil ponudbe, ki (ravno tako) ni bila pravilno povezana.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.03.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj se sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo in še dodaja, da je namen 5. člena Navodila ravno v tem, da v kolikor naročnik meni, da obstaja možnost poznejše menjave posameznih delov ponudbe, označi vse dele (te) ponudbe tako, da se takšna možnost prepreči. Naročnik pa po mnenju vlagatelja ne ravna v skladu z navedenim členom Navodila, če ponudb na odpiranju ne zavaruje pred možnostjo poznejše zamenjave dokumentov, nato pa ponudnika iz tega razloga izloči.
Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da na odpiranju ponudb ni opazil napake vlagateljeve ponudbe, s čimer je priznal, da je (na javnem odpiranju ponudb) ravnal nezakonito.
Vlagatelj priglaša stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 odvetniških točk ter DDV.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 22.03.2006), je naročnik, z dopisom, z dne 27.03.2006 (ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.03.2006), odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagatelj ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo iz 14. točke Splošnih navodil ponudnikom oziroma ali je oddal pravilno ponudbo v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

Kot že izhaja iz obrazložitve tega sklepa je vlagatelj v obravnavan postopku oddaje javnega naročila oddal ponudbo za dvanajst (12), od skupno štiriinpetdesetih (54) razpisanih sklopov.

Kar zadeva edini očitek vlagatelja (torej očitek, s katerim zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna) Državna revizijska komisija ugotavlja, da z le-tem, in sicer v sklopih pod zaporednimi številkami 12, 15, 31, 42, 43 in 48, vlagatelju ni bila in mu tudi ne bi mogla biti povzročena nikakršna škoda, zaradi česar mu v slednjih ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka.
ZRPJN v prvem odstavku 9. člena (Aktivna legitimacija v postopku revizije) določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Iz zgoraj citiranega določila torej izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).
Medtem, ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila (v vseh sklopih, v katerih je oddal ponudbo) pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode zaradi kršitve, ki se nanaša na (ne)pravilnost njegove ponudbe, v sklopih pod zaporednimi številkami 12, 15, 31, 42, 43 in 48, dejansko izključena. Kot je ugotovil naročnik v fazi formalnega pregleda vseh prispelih ponudb, je bila v tem postopku v predhodno naštetih sklopih pravilna vsaj po ena ponudba (vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne oporeka pravilnosti nobeni od prispelih ponudb), vlagatelj pa je bil v predmetnih šestih sklopih (upoštevaje edino merilo "najnižja cena") v 12., 31. in 48. sklopu uvrščen na drugo mesto, v 15. in 42. sklopu na tretje mesto in v 43. sklopu na četrto mesto. Ker torej vlagatelj v predmetnih šestih sklopih (od skupno dvanajstih sklopov za katere je oddal ponudbo) ni oddal ponudbe z najnižjo ceno in ker hkrati ni izpodbijal pravilnosti nobene od prispelih ponudb, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v teh sklopih izbran kot najugodnejši ponudnik. Ker bi torej celo v primeru, ko bi se vlagateljev očitek izkazal kot utemeljen, naročniku še vedno ostale ponudbe tistih ponudnikov, ki so v 12., 15., 31., 42., 43., in 48. sklopu ponudili cene, ki so bile nižje od vlagateljeve, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za presojo njegovega očitka, saj le-ta v ničemer ne vpliva na njegov pravni položaj.
Ob navedenem je morala Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v delu, ki se nanaša na izbiro ponudnikov v 12., 15., 31., 42., 43. in 48. sklopu, zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Ni pa mogoče vlagatelju odreči aktivne legitimacije v vseh preostalih sklopih, za katere je oddal ponudbo. V slednjih namreč naročnik bodisi ni opravil izbire (v 5., 13., 20., 21. in 35. sklopu) bodisi je (v enem izmed njih, in sicer v 30. sklopu) vlagatelj, upoštevajoč edino merilo "najnižja cena" oddal najugodnejšo ponudbo (v le-tem je bilo namreč izbrano podjetje Auremiana d.o.o., Sežana, ki je ponudilo višjo ceno od vlagatelja).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 14 (Opremljanje in označevanje ponudb) Splošnih navodil ponudnikom (med drugim) zapisal: "Ponudnik mora zapreti ponudbo, ki je sestavljena iz ponudbene dokumentacije, prospektnega materiala in vzorcev (v skladu z zahtevami naročnika), v ovojnico tako, da je vsaka ovojnica jasno označena z napisom "izvirnik", "kopija", "prospektni material", "vzorci". Vsi dokumenti, ki sestavljajo izvirnik, morajo biti povezani z vrvico in zapečateni tako, da jih ni mogoče neopazno dodajati ali odvzemati tudi po odpiranju ponudb. Odvisno od obsega ponudbe lahko naročnik dopusti, da ponudniki predložijo ponudbo v več ovojnicah, in sicer v posebni ovojnici ponudbeno dokumentacijo, v posebni ovojnici prospektni material z navedbo vsebine po posameznih sklopih, kar naročnik natančno opredeli v obrazcu 02- Dodatek k navodilom ponudnikom".
Iz Obrazca 02 (Dodatek k navodilom ponudnikom) še izhaja (8. točka), da je naročnik v obravnavanem primeru zahteval od ponudnikov, da podajo ponudbo v izvirniku in eni kopiji. Izvirnik in kopija sta bili lahko podani v dveh ločenih ovojnicah, vsaka izmed njiju pa je morala vsebovati kompletno ponudbeno dokumentacijo in prospektni material.

Kot izhaja iz zgoraj navedenih navodil, je morala v obravnavanem primeru ponudba vsebovati vse zahtevane dokumente, vključno prospektni material, vsi sestavni deli le-te pa so morali biti povezani z vrvico in zapečateni na takšen način, da jih ne bi bilo mogoče neopazno dodajati ali odvzemati.

Stranki v tem postopku sta si edini v tem, da je vlagatelj kataloge oziroma prospektno dokumentacijo nalepil na več samolepilnih plastičnih nastavkov, nastavke s prospekti pa z vsemi preostalimi ponudbenimi dokumenti povezal z vrvico in zapečatil tako, da nastavka (niti preostalih dokumentov, ki so bili vsi, vključno s prospekti, tudi oštevilčeni) ni možno "neopazno dodati ali odvzeti". Pač pa si stranki nista edini v tem, ali je, glede na zgoraj citirano dikcijo navodil iz 14. točke razpisne dokumentacije, vlagatelj z (v tem odstavku) opisanim načinom ravnal v skladu s predmetno zahtevo (in posledično oddal pravilno ponudbo). Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da je vlagatelj ravnal v nasprotju z njegovimi navodili, kar argumentira z dejstvom, da je mogoče kataloge iz nastavka "kadarkoli odlepiti" ter se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-269/05-25-2267, z dne 26.09.2005. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da so katalogi nalepljeni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzeti.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da so katalogi na samolepilni plastični nastavek nalepljeni tako, da jih ni mogoče neopazno odvzeti oziroma odlepiti. Pri vsakem takšnem poskusu se namreč (kot je pravilno ugotovil tudi vlagatelj) zadnja stran le-teh odtrga oziroma del le-te ostane na plastičnem nastavku. Ker je torej vlagatelj kataloge na nastavek nalepil tako, da jih ni mogoče neopazno odvzeti ali zamenjati (v tem primeru bi namreč, kot že zapisano v tej obrazložitvi, na samolepilnem traku ostali deli kataloga, čeznje pa se ne bi dalo neopazno prilepiti drugih dokumentov) in ker je tudi sam nastavek zvezan z vrvico in zapečaten (kar med strankama v tem postopku ni sporno), je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz 14. točke Splošnih navodil ponudnikom.

Ob zgoraj opisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da trditev naročnika o tem, da je vlagatelj ravnal v nasprotju s 14. točko Splošnih navodil ponudnikom, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju (Državna revizijska komisija na tem mestu še opozarja naročnika, da je v revizijski zadevi, ki jo je vodila pod opravilno številko 018-269/05-25-2267, z dne 26.09.2005, ugotovila drugačno dejansko stanje. V takratnem primeru so bili namreč dokumenti nalepljeni na nastavek tako, da se jih je dalo (večkrat) odvzeti in dodati, saj je bilo lepilo na nosilcu dovolj močno (in prožno), poleg tega pa odvzem dokumentov na lepilu oz. na nosilcu ni puščalo nikakršnih sledi, ki bi kazale na to, da je bilo iz samolepilnega nastavka karkoli odvzeto, spremenjeno ali zamenjano).
Ker so torej v vlagateljevi ponudbi vsi dokumenti, vključno s prospekti, umeščeni tako, da se nobenega izmed njih ne da neopazno zamenjati, je potrebno šteti, da je sporna zahteva iz razpisne dokumentacije izpolnjena, zaradi česar vlagateljeve ponudbe na tej podlagi ni mogoče obravnavati kot nepravilne ponudbe.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo (v delu, ki se nanaša na 5., 13., 20., 21., 30. in 35. sklop) ugotovila, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom in razpisno dokumentacijo, je v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ni vplivalo na odločitev v predmetni revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja vlagatelja da ima naročnik pravico (in dolžnost), da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika, tudi po odpiranju ponudb. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, iz 13. točke 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi po javnem odpiranju ponudb, pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroške vplačane revizijske takse (200.000,00 SIT), stroške zastopanja in priprave revizijskega zahtevka po odvetniški tarifi v višini 3000 točk, DDV in 3% materialnih stroškov ter 50 odvetniških točk in DDV za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč Odvetniško tarifo in načelo uspeha (drugi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku -Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 02/04, 10/04, 69/05 in 150/05 v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), vlagatelju priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini plačane revizijske takse (200.000,00 SIT), polovico priglašenih stroškov za sestavo revizijskega zahtevka v protivrednosti 1500 odvetniških točk s pripadajočimi materialnimi stroški, povečano za 20% DDV (skupaj 201.300,00 SIT) in stroške za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v protivrednosti 50 odvetniških točk, povečano za 20% DDV (skupaj 6.600,00 SIT). Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 407.900,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 11.04.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- AUREMIANA d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana
- PRO-GEM d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana
- JOHNSON&JOHNSON s.e., Podružnica Ljubljana, šmartinska cesta 140, Ljubljana
- THOMY FRAY EAST d.o.o., Vodnikova 170, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran