018-086/2006 Holding Slovenske železnice d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata, članice Vesne Cukrov kot članice senata in člana Jožefa Kocuvana kot člana senata, ob svetovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo meritev geometrijskih karakteristik prog na območju Republike Slovenije v obdobju treh let in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba Eurailscout Inspection & Analysis, b. v., Niederlassung Berlin, Markgrafendamm 24, Haus 16, Berlin, Nemčija, ki jo zastopa odvetnik dr. Franz Serajnik, Wiesbadenerstrasse 3, Celovec, Avstrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Holding Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 3. 2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 4. 11. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje tega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 1/2-1603/2005, saj je predhodno izvedeni odprti postopek zaključil z izdajo dokumenta "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb", št. 1.4-669/05 z dne 29. 8. 2005, z utemeljitvijo, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno, ponudbo ponudnika MÁV Központi FelĂ"pĂ­tmĂ"nyvizsgálĂł Kft, PĂ"celi u. 2, Budimpešta, Madžarska (v nadaljevanju: MÁV) pa kot nesprejemljivo.

Z dokumentom "Obvestilo o nadaljevanju postopka", št. 1/2.-1616/2005 z dne 8. 11. 2005, je naročnik vlagatelju sporočil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s pogajanji brez predhodne objave, in da bo k pogajanjem povabil le ponudnika MÁV, ki je izpolnil pogoje iz 42. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1), medtem ko pa vlagatelj teh pogojev ni izpolnil, zato ga ne bo povabil k pogajanjem. Zoper to naročnikovo odločitev je vlagatelj 11. 11. 2005 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila, saj je 14. 12. 2005 sprejela sklep, 018-377/2005-31-3148, s katerim je razveljavila to naročnikovo odločitev. Na podlagi te odločitve Državne revizijske komisije je naročnik nato vlagatelja in ponudnika MÁV z dopisom, št. 1.4-1/2006 z dne 3. 1. 2006, obvestil o nadaljevanju postopka s pogajanji in ju povabil, da se 12. 1. 2006 ob 11. uri pri naročniku udeležita prvega sestanka v zvezi z oddajo javnega naročila, na katerem bo naročnik ponudnikoma podal smernice za obnovo (že predloženih) ponudb.

Naročnik je o sestanku z dne 12. 1. 2006 sestavil zapisnik, št. 1/2.-60/06, ponudnikoma pa je tudi izročil po en izvod dopolnila razpisne dokumentacije (Izvedba meritev geometrijskih karakteristik prog na območju RS v obdobju treh let) in jima pojasnil, da osnovna ponudba iz že zaključenega odprtega postopka v vseh delih, ki ni spremenjena z dopolnilom k razpisni dokumentaciji, velja v celoti, in da morata do novega roka (26. 1. 2006) predložiti ovojnico s ponudbo, ki bo vsebovala dve ločeni ovojnici, in sicer v eni ločeni ovojnici mora ponudnik predložiti "splošni del", v eni pa izpolnjene obrazce 5.10-5.18. Naročnik je določil, da morata ponudnika dopolnjeni ponudbi predložiti do 26. 1. 2006 do 10. ure, javno odpiranje ponudb pa bo še isti dan z začetkom ob 11. uri.

Naročnik je v prisotnosti pooblaščenih predstavnikov obeh ponudnikov 26. 1. 2006 javno odprl predloženi ponudbi, sestavil pa je tudi zapisnika, in sicer zapisnik, št. 2.0.-150/06 (prvi zapisnik), s katerim je dokumentiral odpiranje ovojnic s "splošnim delom", in zapisnik, št. 2.0.-150/06 (drugi zapisnik), s katerim je dokumentiral odpiranje ovojnic z izpolnjenimi obrazci 5.10-5.18.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 8. 2. 2006, poslanim po telefaksu, naročnika zaprosil za vročitev odločitve o oddaji javnega naročila, poleg tega pa ga je zaprosil za vpogled v naročnikov spis in fotokopiranje posameznih dokumentov. Naročnik je z dopisom, z dne 9. 2. 2006, poslanim po telefaksu, vlagatelja obvestil, da lahko vpogleda v spis 16. 2. 2006, z dopisom, poslanim 15. 2. 2006 po telefaksu, pa je vlagatelja obvestil o prestavitvi vpogleda na 20. 2. 2006.

Naročnik je 15. 2. 2006 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 2.2.-680/06, v katerem je navedel, da je javno naročilo oddal ponudniku MÁV (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ker je v skladu z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji, zbral najvišje število točk.

Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled 20. 2. 2006 in o tem vpogledu sestavil zapisnik, št. 2.2.-680/06, v katerem je navedel, da je vlagatelju dovolil vpogled in prepis posameznih delov ponudbe, ne pa tudi njihovega fotokopiranja, zaradi česar je vlagatelj izrekel svoj protest, da je dal vlagatelju na vpogled fotokopije splošnega dela ponudbe izbranega ponudnika iz odprtega postopka in postopka s pogajanji brez predhodne objave, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v poročilo komisije, ki vsebuje izračune po merilih iz razpisne dokumentacije, ampak, da ga je seznanil s skupno vrednostjo ponudbe iz obeh faz oddaje javnega naročila, in da je vlagatelj protestiral zaradi kratenja pravic za vpogled v spis, ker mu naročnik na tak način ni omogočil preveriti zakonitosti postopka oddaje javnega naročila, saj mu je kot naročnik omogočil vpogled le v nebistvene dele ponudbene dokumentacije.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 2. 2006, v katerem naročniku očita kršitev temeljnih načel ZJN-1 in ZRPJN (načela zakonitosti in načela dostopnosti (3. člen ZRPJN), načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN), načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) in načela transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1)), "poleg tega uveljavlja številne kršitve zakonskih predpisov, na primer glede varstva podatkov (8. člen ZJN-1), predpisa glede neobičajno nizke cene (53. člen ZJN-1), kršitev predpisov za odpiranje ponudb in izbiro naročila (73. in 76. člen ZJN-1) itd.".

Vlagatelj trdi, da naročnik krši načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1) oziroma pravico do vpogleda "v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila", saj se kot vlagatelj trudi že dalj kot leto dni, da mu bo omogočen vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo, vendar je naročnik v sklepu, št. 1/2-1669/2005 z dne 15. 11. 2006, njegov protest z dne 16. 11. 2006 "enostavno ignoriral". Vlagatelj navaja, da je bilo slednje tudi povod, da se je ukvarjala Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-377/2005-31-3148 z dne 14. 2. 2005, in da je naložila naročniku, naj vlagatelju omogoči vpogled v javne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik kljub odločitvi Državne revizijske komisije omogočil vpogled prvič šele 20. 2. 2006, poleg tega pa mu ni omogočil vpogleda na zadovoljiv način, saj mu je dal na vpogled samo fotokopirane dele iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi navaja, da ni smel fotokopirati nobenega dokumenta, videti pa tudi ni smel ponudbe izbranega ponudnika iz odprtega postopka in postopka s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj trdi, da obrazci 5.10-5.18 niso nobena poslovna skrivnost, temveč samo podatki o cenah nove ponudbe, za učinkovito pravno varstvo pa bi mu moral naročnik omogočiti tudi vpogled v spisovno dokumentacijo. Ker je prišlo do kršitve pravice do vpogleda tudi že pred sklepom o oddaji javnega naročila, bi morala Državna revizijska komisija že iz tega razloga razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. V primeru, da bi se Državna revizijska komisija ne odločila, kot predlaga vlagatelj, bi morala naročniku naložiti, naj vlagatelju omogoči vpogled, kot ga zahteva, in mu dopustiti, da nato vloži še pripravljalno vlogo skladno s 105. členom in naslednjimi členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Vlagatelj trdi, da je naročnik preferiral izbranega ponudnika, saj je bil slednji že predčasno informiran o vsebini in predvsem višini vlagateljeve ponudbe. Naročnik je vsaj posredno sodeloval na strani izbranega ponudnika še pred oddajo ponudbe v drugi fazi postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj je naročnikova hčerinska družba Prometni inštitut Ljubljana, d. o. o., vključena kot podizvajalec v ponudbi izbranega ponudnika, izbrani ponudnik pa je s pooblastilom z dne 25. 1. 2006 pooblastil direktorja naročnikove hčerinske družbe, da sodeluje na pogovorih 26. 1. 2006. Vlagatelj trdi, da je sum pristranskosti objektivno pogojen iz kolizije interesov. Merila za izbiro ponudbe so ostala nepreverjena, ker naročnik ni hotel vlagatelju razkriti, kako je točkoval ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj trdi, da je prišlo tudi do kršitve meril za izbiro v smislu 53. člena ZJN-1, saj je izbrani ponudnik dal neobičajno nizko ceno. Prva ponudba izbranega ponudnika z dne 16. 6. 2005 je znašala 523.602.360 tolarjev, v drugi ponudbi pa le še 398.993.000 tolarjev, čeprav je prišlo celo do povečanja obsega storitev. Vlagatelj navaja, da naročnik ni varoval tajnosti vlagateljeve ponudbe v fazi pred javnim odpiranjem ponudb in niti ni preverjal ponudbe izbranega ponudnika zaradi neobičajno nizke cene. Ker je ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka iz nedovoljenih razlogov, bi moral naročnik izbranega ponudnika pozvati, naj obrazloži strukturo cene. Vlagatelj se sklicuje tudi na prakso Državne revizijske komisije in možnost, da tudi vlagatelj (tj. v smislu drugih ponudnikov) zatrjuje neobičajno nizko ceno izbranega ponudnika, poleg tega pa navaja, da je treba zakon interpretirati v smislu 37. člena Direktive 92/50/EGS - storitve. Vlagatelj trdi, da je "ponudnik MÁV dal nesorazmerno nižjo ceno kljub povečanemu obsegu storitev. V primeru, da bi imela naročnik ali pa Državna revizijska komisija kakršnekoli dvome glede vlagateljevega dokazovanja, da gre za neobičajno nizko ceno, lahko naročnik ali pa Državna revizijska komisija pozoveta ponudnika MÁV, da pojasni strukturo svoje ponudbene cene za vse razpisane sklope z vidika vseh cenovnih postavk (sklep Državne revizijske komisije, št. 018-35/02)."

Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija:
- vlagateljevi zahtevi ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave v celoti ali pa vsaj v delu, v katerem je naročnik odločil, da izbere ponudnika MÁV kot najugodnejšega ponudnika,
- naloži naročniku, da omogoči vlagatelju vpogled v vso njegovo spisovno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika (glede slednje predvsem v obrazce 5.10-5.18 dopolnilne dokumentacije izbranega ponudnika v smislu zapisnika z dne 12. 1. 2006),
- naloži izbranemu ponudniku obrazložitev ponudbe v smislu 53. člena ZJN-1 in na tej osnovi izloči ponudbo izbranega ponudnika iz postopka ter
- naloži naročniku, da vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka v zaznamovani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje revizijske odločbe dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Naročnik je 6. 3. 2006 sprejel sklep, št. 1/2.-462/2006, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevi za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, pa ni ugodil. Naročnik najprej opisuje celoten predhodni postopek in dosedanje revizije postopka oddaje tega javnega naročila, nato pa izpodbija vlagateljeve navedbe.

Naročnik navaja, da pravica do vpogleda v dokumentacijo ni absolutna, ampak se mora razlagati v skladu z namenom, ki ga zasleduje. Naročnik navaja, da mora v skladu s pozitivno zakonodajo varovati podatke, za katere tako določa zakonodaja. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v fotokopirane dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika kot tudi prepis iz teh fotokopij, ni pa dovolil fotokopiranja posameznih delov in predaje fotokopij dokumentacije, saj za takšno zahtevo v ZJN-1, ZRPJN in ZPP ni pravne podlage (omogočen je le vpogled in prepis, ne pa tudi fotokopiranje). Predložena fotokopirana dokumentacija je obsegala fotokopije splošnega (javnega) dela ponudbe izbranega ponudnika iz prve faze razpisa (odprti postopek) in iz drugega dela oddaje ponudb po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ni pa bil omogočen vpogled v cenovno ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je bilo merilo samo skupna cena, ne pa posamezne cenovne postavke, zato ta del ponudbe ni javen. Tudi poročilo komisije, ki vsebuje izračune po merilih iz razpisne dokumentacije in je interni akt naročnika, ni javno, zato vlagatelju ni zagotovil vpogleda. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled tudi v tisti del, ki se nanaša na pogoje in ostala merila (vozilo z lastnim pogonom oziroma brez, reference ponudnika za področje razpisanih del, reference ponujenega programskega paketa), zato ni nobenega dvoma, da je pravica do učinkovitega pravnega varstva v celoti varovana, saj so vlagatelju znani vsi dokumenti oziroma podatki, na podlagi katerih je naročnik ugotavljal izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjeval ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbral najugodnejšo ponudbo. Naročnik je prepričan, da je edini namen teh vlagateljevih navedb vzbuditi pri Državni revizijski komisiji sum v nepristranskost ravnanja naročnika, ki pa je ravnal v celoti v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi in v duhu temeljnih načel ZJN-1 in ZRPJN. Naročnik poudarja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika že v odprtem postopku, in sicer 13. 10. 2005 pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik zanika, da bi preferiral izbranega ponudnika, saj bi mu lahko javno naročilo oddal že v odprtem postopku, in navaja, da vlagatelj ni imel nobenih pripomb ne pri prvem ne pri drugem sestanku (odpiranju ponudb), čeprav je bil na njem prisoten predstavnik naročnikove hčerinske družbe. Naročnik prereka tudi trditev, da ni varoval podatkov iz vlagateljeve ponudbe, saj je postopek s pogajanji potekal tako, da sta morala ponudnika predložiti v eni ovojnici dve zaprti ovojnici. Naročnik je ovojnici s ponudbenimi cenami odprl šele na odpiranju ponudb 26. 1. 2006 in šele takrat je vlagateljeva ponudbena cena postala javna.

Naročnik tudi navaja, da na podlagi 53. člena ZJN-1 ni avtomatično zavezan, da bi moral od ponudnika, ki ponudi prenizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak le v primeru, da bi želel tako ponudbo zavrniti.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 7. 3. 2006 obvestil, da želi nadaljevati s postopkom pred Državno revizijsko komisijo, ter da vztraja pri podani zahtevi za revizijo in vpogledu v naročnikovo spisovno dokumentacijo.

Naročnik je z dopisom, št. 1/2.-501/2006 z dne 9. 3. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, in da je na pogajanja povabil oba (in hkrati tudi edina) ponudnika, ki sta sodelovala v odprtem postopku, ki se je zaključil z izdajo obvestila o zavrnitvi vseh ponudb, št. 1.4-669/05 z dne 29. 8. 2005. V zvezi s postopkom s pogajanji brez predhodne objave Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kot pogajalska izhodišča določil, da bo v tem postopku upošteval že predloženi ponudbi iz odprtega postopka, ponudnika pa morata dopolniti svoji že predloženi ponudbi s predložitvijo naslednjih dokumentov: vzorca pogodbe, garancije za resnost ponudbe, terminskega plana izvedbe del in obrazcev 5.10-5.18. Merila, ki so bila določena za ocenjevanje ponudb v odprtem postopku, so ostala nespremenjena tudi za ocenjevanje ponudb po postopku s pogajanji brez predhodne objave, in sicer je naročnik določil štiri merila: 1. ponudbena cena razpisanih del (70 točk), 2. vozilo z lastnim pogonom oziroma brez (15 točk), 3. reference ponudnika za področje razpisanih del (10 točk) in 4. reference ponujenega programskega paketa (5 točk). Državna revizijska komisija je v pogledala v poročilo komisije in ugotovila, da je vlagatelj prejel 93 točk, izbrani ponudnik pa 96,8 točk.

Državna revizijska komisija uvodoma tudi ugotavlja, da je nemogoče, da se "vlagatelj trudi že dalj ko leto dni, da mu bo omogočen vpogled", saj je naročnik začel s postopkom oddaje tega javnega naročila po odprtem postopku šele s sprejemom sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 2.2.-1220/05 z dne 7. 4. 2005, postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave pa je začel šele s sprejemom sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, št. 1/2-1603/2005 z dne 4. 11. 2005.

V zvezi z vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju zagotovil relevantne dokumente, na podlagi katerih je ocenjeval ponudbe na podlagi razpisanih meril, čeprav v fotokopirani obliki, in tako zagotovil celoten nabor pravic vlagatelja za uveljavljanje pravnega varstva, zato naročniku ne moremo očitati kršitev. Iz zapisnika, št. 2.2.-680/06 z dne 26. 1. 2006, ki so ga podpisali vlagatelj (pooblaščenec) in dva predstavnika naročnika, namreč izhaja, da je naročnik omogočil vlagatelju vpogled splošnega dela ponudbe izbranega ponudnika iz odprtega postopka in postopka s pogajanji brez predhodne objave. V odločitvi o zahtevku za revizijo, št. 1/2.-462/2006 z dne 6. 3. 2006, na straneh 5 in 6 naročnik še natančneje navaja, katere dokumente je dal vlagatelju na razpolago. Iz naštetih dokumentov je tako razvidno, da je naročnik vlagatelju dal na razpolago vse tiste dokumente, ki so bili naročniku podlaga za vrednotenje in točkovanje predloženih ponudb. V zvezi s tem, ko je naročnik omogočil vpogled v navedene fotokopirane dokumente, je naročnik vlagatelju dejansko omogočil seznanitev s tistimi podatki, ki so bili naročniku osnova za vrednotenje in točkovanje predloženih ponudb. Čeprav bi lahko bila odločitev naročnika, da vlagatelju dovoli vpogled le v fotokopije (dela) originalne ponudbe izbranega izvajalca, sporna, pa je treba ugotoviti, da vlagatelj ne navaja takšnih kršitev, ki bi jih ne bilo mogoče ugotoviti tudi iz fotokopij dokumentacije, zato naročniku neposredno zaradi takega ravnanja ni mogoče očitati kršitve temeljnih načel ZJN-1, kot mu to očita vlagatelj.

Vlagatelj v svojem zahtevku na več mestih opozarja, da mu je bil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila kratena pravica do vpogleda v spisovno dokumentacijo oziroma v ponudbo izbranega ponudnika. Pri tem vlagatelj konkretizira le to, da je želel vpogledati v obrazce 5.10-5.18 iz ponudbe izbranega ponudnika, a mu naročnik tega ni dovolil, in da so točke, kako je naročnik ocenjeval predložene ponudbe, ostale nepreverjene. V postopku revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila je Državna revizijska komisija zato preverila tako pravilnost izpolnitve teh obrazcev s strani izbranega ponudnika kot tudi to, ali je naročnik vlagatelju (ne)upravičeno zavrnil vpogled v te obrazce in poročilo komisije.

V zvezi s samim vpogledom v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki se nanašajo na ponudbeno ceno oziroma njene dele, velja poudariti, da je Državna revizijska komisija v zvezi s tem že večkrat zavzela stališče, da ponudbene dokumentacije ni mogoče obravnavati v celoti kot javen dokument in da mora naročnik odkloniti dajanje takšnih podatkov in obvestil, ki bi pomenilo kršitev zaupnosti podatkov. Naročnik je namreč ves čas vodenja postopka oddaje javnega naročila dolžan paziti, da ne razkrije ponudnikovih poslovnih skrivnosti, zato mora varovati kot zaupne vse podatke iz ponudb, razen tistih podatkov, ki so navedeni v zapisniku o odpiranju ponudb, če je odpiranje javno. Takšna interpretacija izhaja tudi upoštevajoč prvi odstavek 8. člena ZJN-1 v povezavi z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/2005 ZGD-UPB1, 24/2005 - odl. US, 111/2005 - odl. US). V zvezi z obrazci 5.10âˆ"5.18 Državna revizijska komisija še izpostavlja, da je naročnik določil kot eno izmed meril ponudbeno ceno razpisanih del, tj. skupno ceno, ne pa tudi cene po posameznih cenovnih postavkah. Z drugimi besedami: za presojo predloženih ponudb po razpisanih merilih je bila relevantna skupna ponudbena cena, s katero se je vlagatelj 26. 1. 2006 seznanil že na javnem odpiranju ponudb, sama struktura cene (oziroma posamezne postavke iz te strukture cene, ki izhajajo iz obrazcev 5.10-5.18) pa ni imela nikakršnega vpliva na izid vrednotenja ponudb. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v obrazce 5.10âˆ"5.18, ki so sestavni del ponudbe izbranega ponudnika, ugotovila, da so ti izpolnjeni v celoti in da se seštevki po posameznih cenovnih postavkah skladajo s skupno ponudbeno ceno, ki je bila prebrana 26. 1. 2006 na javnem odpiranju ponudb. Kot je še razvidno iz vsebine spornih obrazcev, se ti nanašajo na strukturo končne cene, ki sama po sebi ne predstavlja javnega podatka. Ker vlagatelj ni bil konkreten, v katere dele razpisne oziroma spisovne dokumentacije (poleg že obravnavanih spornih obrazcev 5.10-5.18 in poročila komisije) je še (neuspešno) želel vpogledati, Državna revizijska komisija v tem delu mi mogla presojati, ali je naročnik ravnal pravilno ali ne, vlagateljevim očitkom pa ni bilo mogoče slediti.

Državna revizijska komisija ob vsem tem še ugotavlja, da seznanitev vlagatelja z vsebino spornih obrazcev temu ne bi prinesla nobene spremembe v njegovem položaju v smislu vrednotenja in točkovanja njegove ponudbe ter da vlagatelju zaradi takšnega ravnanja naročnika tudi ni bila onemogočena ali kratena pravica do pravnega varstva. Zaradi vsega zgoraj navedenega ter dejstva, da naročnik ni ravnal nezakonito, ko je vlagatelju zavrnil vpogled v obrazce, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je v tem delu postopka oddaje javnega naročila diskriminatorno obravnaval vlagatelja in da je kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-1).

V zvezi s fotokopiranjem delov spisovne dokumentaciji ob opravljenem vpogledu 20. 2. 2006 Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj (ponovno) ne konkretizira, kakšna (če sploh kakšna) škoda mu je nastala, ker mu naročnik ni omogočil fotokopiranja dokumentov, poleg tega pa vlagatelj tudi ne utemeljuje z ničimer, zakaj bi mu moral naročnik omogočiti tudi fotokopiranje dokumentacije. Državna revizijska komisija izpostavlja tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki v 4. in 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Upoštevajoč pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (215. člen ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju s 6. členom ZJN-1. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljev očitek tudi v tem delu zavrača kot neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevo navedbo o neobičajno nizki ceni iz ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v prvem odstavku 53. člena ZJN-1 določeno: "Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za odgovor lahko določi razumen rok, ki ni daljši od 20 dni." Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v skladu z navedeno določbo ZJN-1 ocena o tem, ali je ponujena cena v konkretnem primeru (pre)nizka, prepuščena presoji naročnika. Naročnik ni avtomatično obvezan, da mora od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati dodatno obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka" in 2. naročnik takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak se odloči, da jo bo zavrnil. Opisani postopek se ne nanaša avtomatično na vse ponudnike, ampak je v prvi vrsti namenjen varstvu tistih ponudnikov, katerih ponudbe namerava naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila zaradi (po njegovi oceni) nerealno nizke cene. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevim argumentom, da "bi moral naročnik zahtevati vsaj obrazložitev nizke cene", ker je "ponudnik MÁV dal neobičajno nizko ponudbo, ki je v celoti in v svoji sestavi zelo sumljiva". V skladu s 53. členom ZJN-1 mora naročnik le v primeru, ko želi zavrniti neko določeno "sporno" ponudbo, ker po njegovi presoji vsebuje neobičajno nizko ceno, pred zavrnitvijo zahtevati obrazložitev "nizke cene" oziroma spornih postavk. Kot je mogoče ugotoviti, 53. člen ZJN-1 od naročnika ne zahteva obligatornosti zahtevati tako obrazložitev.

V zvezi s sklicevanjem na neobičajno nizko ceno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sicer navaja tako prakso Državne revizijske komisije kot stališča iz literature, vendar ob tem ne pojasnjuje, zakaj je ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka. Državna revizijska komisija je v zadevi, št. 018-275/03, na katero se sklicuje vlagatelj, tudi navedla, da "zgolj zatrjevanje" neobičajno nizke cene ne zadostuje. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v primeru, št. 018-35/02, ki ga navaja vlagatelj, šlo za drugačno dejansko stanje. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zgolj navedbo in vlagateljevo primerjavo ponudbenih cen izbranega ponudnika, kot jih je oblikoval in predložil v svojih ponudbah v odprtem postopku in postopku s pogajanji brez predhodne objave, ne more šteti za dokaz v smislu 5. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN. Tudi zgolj sklicevanje na 37. člen direktive 92/50/ES ne zadostuje za ugotavljanje, v čem naj bi bila ponudbena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka. Vlagatelj bi v obravnavanem primeru moral navesti, kateri del 53. člena ZJN-1 je treba interpretirati v smislu te direktive in kako naj bi se interpretacija glasila. Le iz take primerjave bi bilo mogoče zaključiti, v čem je naročnikovo ravnanje protipravno oziroma v čem naročnik ne sledi ZJN-1 ali tej direktivi. Državna revizijska komisija ob tem izpostavlja, da je med vlagateljevo ponudbeno ceno in ponudbeno ceno izbranega ponudnika razlika približno 7,14 %, kar samo po sebi še ne predstavlja neobičajno nizke cene, poleg tega pa tudi to, da je naročnik predvidel več meril (skupno štiri) in ne zgolj merilo najnižje cene. Pri obravnavani oddaji javnega naročila merilo najnižje cene predstavlja 70 % skupne ocene, kar pomeni, da zgolj to merilo ni in ne more biti samo po sebi odločilno pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru izrazil voljo ponudbo (sedaj) izbranega ponudnika sprejeti, ne pa jo zavrniti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v ponudbeno ceno (sedaj) izbranega ponudnika ni dvomil, kar jasno izhaja tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, št. 1/2.-462/2006 z dne 6. 3. 2006, strani 7 in 8, zato se Državna revizijska komisija ni odločila zahtevati še dodatna pojasnila od izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam o neobičajno nizki ceni, naročniku pa ni mogoče očitati kršitev 53. člena ZJN-1.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljev očitek, da je naročnik izbranemu ponudniku posredoval podatke iz vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je naročnik v dopolnitvi razpisne dokumentacije na strani 2 določil "Ponudnik mora ponudbo predložiti v dveh (2) enakih izvodih, enem originalu in eni kopiji. Izvoda morata biti jasno označena kot "Original" in "Kopija". Ponudba mora biti oddana v ovojnici. Ovojnica mora biti zaprta tako, da je na odpiranju možno preveriti, ali je zaprta tako, kot je bila predana. Obrazci 5.10-5.18 morajo biti vloženi ovojnici, zapečateni z označbo "Obrazci 5.10-5.18". â??", v točki 1.5 Odpiranje ponudb na straneh 3 in 4 pa "Odpiranje ponudb bo javno, dne 26.01.2006, ob 11:00 uri po lokalnem času, na naslovu:
Holding Slovenske železnice, d.o.o.
Kolodvorska 11
SI-1506 Ljubljana
Predstavniki ponudnikov, ki želijo biti navzoči pri odpiranju ponudb, morajo ob začetku odpiranja komisiji izročiti pisno pooblastilo za udeležbo na javnem odpiranju ponudb.
Potek odpiranja ponudb:
26.01.2006 ob 11 uri se odpira osnovna ovojnica, ovojnica z oznako "Obrazci 5.10-5.18" ostaja zaprta, o odpiranju se sestavi zapisnik odpiranja;
26.01.2006 ob 12.30 uri, komisija po ločenem pregledu vsebine osnovne ovojnice objavi pravilnost in popolnost predloženih ponudb, komisija sestavi zapisnik, ki ga podpišejo prisotni ponudniki;
26.01.2006 ob 13 uri se prične z odpiranjem ovojnice "Obrazci 5.10-5.18" ponudnikov, ki so predložili pravilne in popolne ponudbe; ob odpiranju tega dela ponudbe komisija prebere končne, najnižje možne cene ponudnikov, ki so oddali pravilne in popolne ponudbe. Prebrane cene na tem odpiranju so dokončne in nespremenljive pri čemer si naročnik pridržuje pravico ne izbrati nobenega ponudnika.
O vseh fazah postopka se vodi zapisnik.".

Kot izhaja iz navodil ponudnikom je naročnik v dopolnitvi razpisne dokumentacije na strani 2 in v točki 1.5 Odpiranje ponudb na straneh 3 in 4 v dopolnitvi razpisne dokumentacije določil, kako naj ponudnika predložita svoji ponudbi in kako bo potekal postopek odpiranja predloženih ponudb. Iz zapisnika, št. 2.0.-150/06 z dne 26. 1. 2006 (odpiranje krovne ovojnice in "splošnega dela", torej prvi zapisnik), ki sta ga podpisala tudi dva pooblaščena predstavnika vlagatelja, je v 7. točki navedeno, da "komisija ugotavlja, da na ponudbah ni sledov predhodnega odpiranja, zato pristopi k odpiranju in pregledu skladnosti ponudb z zahtevano vsebino po vrstnem redu prispetja". V 9. točki tega zapisnika, kjer je rubrika "pripombe članov komisije in pooblaščenih predstavnikov ponudnikov", je navedeno, da "pripomb ni". Iz zapisnika, št. 2.0.-150/06 z dne 26. 1. 2006 (odpiranje ovojnice z izpolnjenimi Obrazci 5.10-5.18, torej drugi zapisnik), ki sta ga podpisala tudi dva pooblaščena predstavnika vlagatelja, je v 7. točki navedeno, da "komisija ugotavlja, da na ovojnicah z oznako Obrazci 5.10-5.18 ni sledov predhodnega odpiranja, zato pristopi k odpiranju in pregledu skladnosti ponudb z zahtevano vsebino po vrstnem redu prispetja". V 9. točki tega zapisnika, kjer je rubrika "pripombe članov komisije in pooblaščenih predstavnikov ponudnikov", je navedeno, da "pripomb ni". Če bi se izkazalo, da je bila vlagateljeva ponudba kakorkoli poškodovana ali da bi jo kdorkoli skušal odpreti, bi vlagateljeva pooblaščena predstavnika že pred samim odpiranjem ponudb oziroma v fazi odpiranja ponudb lahko zahtevala, da se njuna pripomba zapiše na zapisnik.

Po pregledu celotne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dokumenta oziroma iz že omenjenih zapisnikov ne izhaja, da bi naročnik vlagateljevo ponudbo zlorabil za posredovanje podatkov o ponudbeni vrednosti izbranemu ponudniku na način, ki je v nasprotju z ZJN-1, Navodilom o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001) oziroma dopolnitvijo razpisne dokumentacije.

Poleg tega je treba dodati, da vlagatelj z ničimer ne konkretizira svoje navedbe, da je "zato že kar očitno, da naročnik niti ni varoval tajnosti ponudbe vlagatelja napram soponudniku v fazi pred javnim odpiranjem ponudbe". Vlagatelj tako ne pojasni, katero ravnanje naročnika je tisto, ki po njegovem ni zakonito. Državna revizijska komisija (ponovno) izpostavlja tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki v 4. in 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Upoštevajoč pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (215. člen ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, je bilo treba obravnavani vlagateljev očitek zavrniti.

Glede na vlagateljeve navedbe o posredovanju podatkov o vlagateljevi ponudbeni ceni izbranemu ponudniku Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v odprtem postopku prišlo do seznanitve s ponudbeno ceno obeh (!) ponudnikov na samem odpiranju ponudb, kar je tudi ustrezno dokumentirano z zapisnikom, št. 2.0.-555/05 z dne 16. 6. 2005, do seznanitve ponudnikov s ponudbeno ceno v postopku s pogajanji brez predhodne objave pa je lahko prišlo le na odpiranju ponudb 26. 1. 2006. V postopku odpiranja ponudb 26. 1. 2006 pooblaščena predstavnika vlagatelja nista podala nobenih pripomb, in sicer niti pripomb na integriteto predloženih ovojnic niti na dejstvo, da so v postopku s pogajanji, ki je bil pri naročniku 26. 1. 2006, sodelovali predstavniki podizvajalca oziroma naročnikove hčerinske družbe. Državna revizijska komisija ob tem izpostavlja tudi dejstvo, da sta na uvodnem sestanku 12. 1. 2006 sodelovala tudi predstavnika naročnikove hčerinske družbe in da tudi v zapisniku, št. 1/2.-60/06 z dne 12. 1. 2006, ni podanih nobenih pripomb. Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je "optika taka, da je bil soponudnik MÁV vseskozi v privilegirani poziciji, predvsem kar se tiče pravočasnih informacij internega značaja", saj je naročnik po neuspešno zaključenem postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku predvidel zadostno varovalko za zaščito interesov vlagatelja v postopku s pogajanji brez predhodne objave, saj je naročnik zahteval, naj ponudnika predložita svoji ponudbi v zaprti ovojnici, v njej pa naj bosta še dve fizično ločeni in zaprti ovojnici, ki naj vsebujeta določene dokumente. S tem, ko je naročnik določil, da bo ponudbena cena, ki jo bo posamezni ponudnik predložil v zaprti ovojnici do 26. 1. 2006, dokončna in je ne bo mogoče spreminjati (gl. zapisnik, št. 1/2.-60/06 z dne 12. 1. 2006, odgovor na vlagateljevo vprašanje, stran 4: "Skladno z opisanim postopkom izvedbe pogajanj je ceno možno nižati do 26. 1. 2006, ko bo končna cena vsakega ponudnika, ki bo oddal pravilno in popolno ponudbo, prebrana. Kasneje ni možno več nikakršno pogajanje ali nižanje ponudbene vrednosti. Pogajanja pa v bistvu s tem uvodnim sestankom že potekajo."), je naročnik postavil oba vlagatelja v enakopraven položaj in mu ne moremo očitati, da je s svojim ravnanjem preferiral izbranega ponudnika. Naročnik je že na sestanku 12. 1. 2006 (gl. zapisnik, št. 1/2.-60/06 z dne 12. 1. 2006, stran 4) ponudnikoma na vprašanje (sedaj) izbranega ponudnika (Ali mora biti ponujena cena nižja od prvotno dane ali je lahko tudi višja") odgovoril, da je "smisel izvedbe postopka s pogajanji, za katerega se je naročnik odločil, ravno v tem, da se doseže znižanje prvotnih ponudb in na ta način doseže najnižjo možno ceno". Če upoštevamo navedeno, sta bila oba ponudnika tako pravočasno kot sočasno in enakopravno seznanjena z naročnikovimi zahtevami in željami. Državna revizijska komisija tudi izpostavlja dejstvo, da je naročnik ponudnikoma jasno povedal, da pričakuje znižanje ponudbenih cen. Na uvodnem sestanku je naročnik ponudnikoma predstavil, kako bo potekal postopek za določitev dokončne ponudbene vrednosti. Z zahtevo po predložitvi ponudbene cene v ločeni in zapečateni ovojnici, ki jo je naročnik odprl v prisotnosti pooblaščenih predstavnikov obeh ponudnikov oziroma na javnem odpiranju ponudb, je zagotovil tudi transparentnost tega dela postopka. Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je zgolj zaradi tega, ker kot podizvajalec izbranega ponudnika sodeluje naročnikova hčerinska družba izbrani ponudnik vseskozi v privilegirani poziciji, saj je mogoče ugotoviti, da je bila dokončna ponudbena cena vezana na v celoti aleatoren dogodek in ne na vnaprej dogovorjeno ravnanje. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo fizično nemogoče, da bi lahko naročnik vpogledal v vlagateljevo ponudbo, ki jo je predložil v postopku s pogajanji brez predhodne objave, pred odpiranjem ponudb, saj sta bili - kot je mogoče razbrati iz obeh zapisnikov z dne 26. 1. 2006, na katera vlagateljeva pooblaščena predstavnika nista podala nobenih pripomb - ponudbi oziroma ovojnici obeh ponudnikov nepoškodovani. Glede na dejstvo, da je morala vsaka ovojnica vsebovati še po dve zaprti ovojnici, je tudi fizično nemogoče, da bi naročnik skozi dva sloja debelejšega papirja, iz katerih sta narejeni ovojnici, v katerih je ponudbi predložil vlagatelj, videl podatke, ki naj bi jih po vlagateljevi navedbi posredoval izbranemu ponudniku. Glede na razpoložljivo spisovno dokumentacijo in zgoraj navedeno, naročniku ni mogoče očitati, da je postopek s pogajanji vodil v nasprotju z določbami 20. člena ZJN-1 oziroma z lastnim protokolom, ki ga je določil. Prav tako ni bilo mogoče slediti (pavšalnim) navedbam vlagatelja, da se je izbrani ponudnik na netransparenten oziroma nezakonit način seznanil s ponudbeno ceno vlagatelja ter da je naročnik ob tem oziroma s tem kršil temeljna načela ZJN-1.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo navedbo, da so "merila za izbiro ponudbe ostala povsem nepreverjena, ker naročnik ni hotel razodeti vlagatelju, kako je točkoval ponudbo soponudniku MÁV", izpostavlja, da bi lahko vlagatelj preveril ustreznost točkovanja predloženih ponudb šele potem, ko bi se seznanil s tem, kako je naročnik ponudbi dejansko točkoval. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni zahteval dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, kot to pravico nudi drugi odstavek 78. člena ZJN-1, ampak je ubral pot, ki pa v tem primeru ni bila ustrezna. Vlagatelj je namreč od naročnika zahteval zgolj vpogled v spisovno dokumentacijo, ni pa zahteval tudi dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oziroma pojasnila, kako je naročnik točkoval predloženi ponudbi. Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi lahko vlagatelj v konkretnem primeru postopka oddaje javnega naročila, kjer je naročnik ocenjeval predloženi ponudbi na podlagi štirih meril, šele s pridobitvijo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila in naknadnim vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika v tistem delu, ki je relevanten za pridobitev podatkov za primerjalni izračun doseženih točk, preveril naročnikovo točkovanje ponudb oziroma naročnikovo ocenjevanje ponudb. V tem primeru bi vlagatelj lahko ugotovil, ali je naročnik glede na merila, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji, pravilno ovrednotil predloženi ponudbi. V primeru, da bi mu naročnik ne izdal dodatne obrazložitve, ki bi vsebovala tudi točkovanje ponudb, bi vlagatelj lahko sprožil postopek revizije postopka oddaje javnega naročila in zatrjeval, da mu naročnik ni izdal dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, ki bi mu omogočila učinkovito pravno varstvo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, saj vlagatelj ne more preveriti, ali je naročnik ocenjevanje opravil skladno s postavljenimi merili, ko je v obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 2.2.-680/06 z dne 15. 2. 2006, navedel, da je "izbrani ponudnik v skladu z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji, zbral najvišje število točk". Državna revizijska komisija ob tem še navaja, da sicer vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni procesna predpostavka za vložitev zahtevka za revizijo, saj lahko vlagatelj neodvisno od tega, da ne zahteva dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, vloži zahtevek za revizijo, kar je v navedenem primeru vlagatelj tudi storil. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija poleg tega izpostavlja, da vlagateljeva navedba "vlagatelj zato tudi navaja, da ponudba soponudnika MÁV ni neoporečna in ni pravilna", če se nanaša na stavek, ki je v zahtevku za revizijo, zapisan pred njim (Merila za izbiro ponudbe so ostala povsem nepreverjena, ker naročnik ni hotel razodeti vlagatelju, kako je točkoval ponudbo soponudnika MÁV.), pri obravnavi meril ni relevantna, saj se pravilnost ponudb ugotavlja na podlagi izpolnjevanja pogojev (element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave; 10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in ne meril (element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb; 9. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). V primeru, da je pa vlagatelj želel izpostaviti, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna in ni oporečna, ker je v ponudbi izbranega ponudnika kot podizvajalec navedena naročnikova hčerinska družba, Državna revizijska komisija izpostavlja, da sodelovanje hčerinske družbe kot podizvajalca izbranega ponudnika sama po sebi še ne pomeni tudi prednosti. V drugem odstavku 5. člena ZJN-1 je določeno, da "pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe". Ta omejitev je pomemben element za zagotavljanje enakopravnosti in konkurence med ponudniki in transparentnost postopka. Namen zakonodajalca je bil, da se mora potencialni ponudnik samostojno odločiti, ali bo sodeloval z naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije ali pa ne in s tem ohranil pravico sodelovati kot ponudnik oziroma s ponudnikom, ki pripravlja ponudbo. V primeru, da hčerinska družba (tj. njeni predstavniki) ni sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije, ji zgolj zaradi statusa hčerinske družbe ni mogoče odvzeti pravice sodelovati v postopku oddaje javnega naročila kot podizvajalec izbranega ponudnika. V obravnavanem primeru vlagatelj tudi ne zatrjuje (in argumentira oziroma dokaže), da je naročnikova hčerinska družba kakorkoli sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov. S tem, da je bil direktor naročnikove hčerinske družbe kot pooblaščenec izbranega ponudnika prisoten na javnem odpiranju ponudb 26. 1. 2006 (in to zgolj pri javnem odpiranju "splošnega dela") pa tudi ni izpolnjen dejanski stan iz drugega odstavka 5. člena ZJN-1. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija ni presojala domnevnih naročnikovih kršitev, ki jih uveljavlja vlagatelj na podlagi navedbe, da "poleg tega revizija uveljavlja številne kršitve zakonskih predpisov, na primer ... kršitev predpisov za odpiranje ponudb in izbiro naročila (73. in 76. člen ZJN) itd.", saj vlagatelj te navedbe ni z ničimer konkretiziral oziroma ni navedel nobenih dokazov, s katerimi bi utemeljeval to svojo navedbo. Tudi na tem mestu mora Državna revizijska komisija izpostaviti določbo tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, ki v 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija opozarja, da mora vsak vlagatelj pri oblikovanju zahtevka za revizijo jasno in določno (konkretno) navesti domnevne naročnikove kršitve, zato je puščanje odprtih navedb ("... itd.") neprimerno, ker naročnik nima možnosti učinkovito in celovito ugovarjati vlagatelju ter izpodbijati njegovih navedb, saj sploh ne ve, kaj naj bi bile preostale nezapisane domnevne kršitve v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija poleg tega vlagatelja opozarja, da je tudi besedna zveza "na primer", ki v skladu s pomenom, ki ga ima, "izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem", pri navajanju domnevnih naročnikovih kršitev neprimerna, saj tudi v takem primeru naročnik nima možnosti učinkovito in celovito ugovarjati vlagatelju ter izpodbijati njegovih navedb. Z uporabo navedene besedne zveze vlagatelj namreč izpostavi le del domnevnih kršitev (čeprav je morda navedel vse), naročniku pa na ta način okrni pravico do obrambe. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija izpostavlja, da v primeru nepopolnih in pavšalnih navedb ne more meritorno presojati, ali je podana kršitev ali ne.

Ker Državna revizijska komisija pri pregledu celotne spisovne dokumentacije ni našla dokazil in dejstev, ki bi potrjevali vlagateljeve navedbe o domnevnih kršitvah 5., 6., 7., 8., 53., 56. in 78. člena ZJN-1, je bilo treba vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer odvetniške stroške v višini 2.090 odvetniških točk (strošek priprave zahtevka za revizijo v višini 2.000 odvetniških točk, stroške za obvestilo uradov v višini 20 odvetniških točk, strošek za sestanek s stranko v višini 50 odvetniških točk in strošek za poročilo stranki v višini 20 odvetniških točk), materialne stroške v višini 2 %, oboje pa povečano za DDV, in plačilo takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 200.000 tolarjev. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27. 3. 2006

Predsednica senata
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Holding Slovenske železnice, d. o. o., Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana,
- odvetnik dr. Franc Serajnik, Wiesbadenerstrasse 3, 9020 Celovec, Avstrija,
- MÁV Központi FelĂ"pĂ­tmĂ"nyvizsgálĂł Kft, PĂ"celi u. 2, 1097 Budimpešta, Madžarska,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran