018-029/2006 MZ, Zdravstveni inšpektorat RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Umerjanje opreme za nadzor temperature" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za meritve v procesnem strojništvu, Aškerčeva 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.02.2006

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 28.12.2005, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov , nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 17 .05.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "Umerjanje opreme za nadzor temperature", istega dne pa je k oddaji ponudbe povabil tri ponudnike.
Iz dokumenta "Zapisnik komisije o izbiri najugodnejšega ponudnika", z dne 01.06.2005, izhaja, da so do roka za oddajo ponudb svoje ponudbe oddali vsi trije k temu povabljeni ponudniki.
Dne 02.06.2005 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se le-to odda vlagatelju.

Ponudnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Tržaška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: Fakulteta za elektrotehniko), je dne 07.06.2005 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev sklepa o oddaji javnega naročila. Naročnik je na zahtevo odgovoril z dopisom, z dne 18.07.2005, iz katerega izhaja ugotovitev, da vlagatelj ne izpolnjuje razpisnih pogojev, saj nima akreditacije za umerjanje kalibracijske kopeli. Ker naj bi naročnik tako kot najugodnejšega izbral ponudnika, ki ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, naj bi se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavil.
Dne 18.07.2005 je naročnik izdal sklep, s katerim je iz zgoraj navedenih razlogov razveljavil predmetni postopek oddaje javnega naročila, dne 26.07.2005 pa še sklep, s katerim je odpravil napako v delu predhodnega sklepa o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila.
Ponudnik Fakulteta za elektrotehniko je dne 26.07.2005 na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem prvenstveno izraža svoje nestrinjanje z razveljavitvijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Naročnik je o revizijskem zahtevku ponudnika Fakulteta za elektrotehniko odločil s sklepom, z dne 12.08.2005, s katerim je razveljavil sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 02.06.2005, ter sklep o razveljavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila, z dne 18.07.2005, kot najugodnejšega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je izbral ponudnika Fakulteta za elektrotehniko.
Dne 23.08.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevi za vpogled v dokumentacijo in izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Vpogled v dokumentacijo je bil vlagatelju omogočen dne 30.08.2005, odgovor na zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila pa je naročnik izdal dne 02.09.2005.
Z vlogo, z dne 14.09.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek. Slednjega je dopolnil z vlogo, z dne 23.09.2005. Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 30.09.2005, v katerem je ugotovil, da ni potrebe za predlagano razveljavitev postopka oddaje javnega naročila.
Po vlagateljevem nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo je slednja dne 25.10.2005 izdala sklep, št. 018-321/05-33-2563, s katerim je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 4300-5/2005, z dne 12.08.2005.
Dne 16.12.2005 je naročnik izdal sklep, št. 4300-5/2005, s katerim je predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavil. V obrazložitvi svojega sklepa naročnik navaja, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more oceniti ponudb, zaradi česar bo javni razpis ponovil. Naročnik je v času priprave razpisne dokumentacije menil, da je izraz umerjanje sinonim izrazu ovrednotenje. V postopku je naročnik ugotovil, da izraza nista sinonima, zaradi česar je mogoče njegovo postavko "umerjanje kalibracijske kopeli" razumeti drugače kot "ovrednotenje kalibracijske kopeli", kar je bil namen naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije.
Dne 28.12.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnikova odločitev o razveljavitvi postopka oddaje javnega naročila napačna. Naročnik od ponudnikov ne more zahtevati več, kot je od njih terjal v povabilu k oddaji ponudbe. V predmetnem postopku je naročnik že dvakrat sprejel odločitev v skladu z zahtevami iz svoje razpisne dokumentacije in se pri tem nikoli ni skliceval, da razpisna dokumentacija kakorkoli ne odraža njegovih zahtev. Zgolj gramatikalno razlogovanje, kako sedaj naročnik razume svojo zahtevo iz razpisne dokumentacije, ne more in ne sme biti razlog za razveljavitev odločitve naročnika. še več; gre namreč samo za en sklop javnega naročila, ostali sklopi pa so nesporni in tudi niso bili nikoli predmet obravnave v revizijskih postopkih. Vlagatelj dalje zatrjuje, da navedena pravna podlaga (drugi odstavek 25. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 -popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) v konkretnem primeru ne more biti razlog za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Dejstvo je, da ni konflikta med razpisno dokumentacijo in ponudbami ponudnikov in bi naročnik lahko izbral najugodnejšega ponudnika, kot ga je v postopku že dvakrat. Naročnik je z navedbami iz razpisne dokumentacije tudi sam s seboj v nasprotju, saj je v prvotni oddaji javnega naročila že oddal le-to vlagatelju, pri tem pa je sledil svojim zahtevam, ki so bile dotlej očitno jasne in nesporne. Naročnik namreč ni ugotovil, da bi bila vlagateljeva ponudba nepravilna, nesprejemljiva ali neprimerna. Iz navedenega izhaja, da bi moral naročnik slediti napotilom Državne revizijske komisije in ponovno opraviti pregled vseh ponudb ter izbrati najugodnejšega ponudnika, pri tem pa upoštevati vlagateljevo ponudbo kot pravilno, saj je vlagatelj nesporno akreditiran za umerjanje opreme, ki je predmet javnega naročila. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zato predlaga razveljavitev naročnikovega sklepa o razveljavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter opravo izbora tako, da se vlagatelja izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 600 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003- popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo, ter v višini 1 00.000,00 SIT , za plačilo takse za revizijo.
Z vlogo, z dne 06.0 1.2006, je vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 16.01.2006, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov , nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi svojega sklepa naročnik navaja, da je za razjasnitev vprašanj, ki so se pojavljala kot bistveni element revizijskega zahtevka, z dne 14.09.2005, za mnenje in pomoč pri tolmačenju dokazil ponudnikov o izpolnjevanju strokovnih kriterijev predmetnega razpis zaprosil Slovensko akreditacijo. Med vrstami umerjanj je naročnik zahteval tudi "umerjanje kalibracijskih kopeli v petih točkah (-40 do 150 C, negotovost 0,01 do 0,05 C)". Na podlagi odgovora Slovenske akreditacije naročnik ugotavlja, da bi bilo pravilneje uporabiti izraz "ovrednotenje kalibracijskih kopeli", saj izraz "umerjanje kalibracijske kopeli" v sistemu Slovenske akreditacije ne obstaja. Ker je naročnik tako ugotovil, da izraza "umerjanje" in "ovrednotenje" nista sinonima ter zaradi doslednosti pri preverjanju listin Slovenske akreditacije, zahtevanih v povabilu, je naročnik odločil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more oceniti prispelih ponudb. V svojem sklepu naročnik navaja tudi, da vlagatelj v času razpisa nima akreditacije niti za "umerjanje kalibracijskih kopeli v petih točkah (-40 do 150 C, negotovost 0,01 do 0,05 C)" niti za "ovrednotenje kalibracijskih kopeli". Naročnik opozarja tudi, da je vlagatelj v svojem predhodnem revizijskem zahtevku zahteval prav razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Vlagateljeva navedba, da zgolj gramatikalno razlogovanje (med umerjanjem in ovrednotenjem) ne more in ne sme biti razlog za razveljavitev postopka, je v nasprotju s trditvijo slednjega v predhodnem zahtevku, da se ta pojma ne moreta enačiti, o čemer je Državna revizijska komisija že odločila s svojim sklepom, z dne 25.10.2005. Naročnikova pravica in dolžnost je, da izbere ponudnika, ki bo dejansko lahko zagotavljal storitve glede na dejanske potrebe naročnika in v primeru, da naročnik na podlagi vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije ne more oceniti ponudb, mora ponoviti javni razpis. Naročnik navaja tudi, da je bilo predmetno javno naročilo v razpisni dokumentaciji opredeljeno kot celota in ga zato naročnik ne more oddati po sklopih. Vlagatelj s ponovno vložitvijo revizijskega zavlačuje predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti in naročniku onemogoča ponovitev postopka.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 20.01.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je priglasil tudi dodatne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 450 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.
Naročnik je z dopisom, z dne 26.01.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 14.02.2006.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Med strankama v konkretni zadevi je spor o tem, ali je bil naročnik upravičen sprejeti odločitev o tem, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti razveljavi, ker naj na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bi mogel oceniti prispelih ponudb.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi. Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da je naročnik ne glede na to, ali vodi postopek oddaje javnega naročila ali pa postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. To izhaja tudi iz določil prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da "naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona".
V konkretnem primeru je naročnik sprejel sklep o razveljavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, pri čemer je svojo odločitev argumentiral z navedbo, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more oceniti prispelih ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da s naročnik s sprejemom takšne odločitve ni ravnal niti v neskladju s svojim pravilnikom o oddaji javnih naročil male vrednosti, niti v neskladju s katerim od temeljnih načel javnega naročanja, oziroma vlagatelj takšnega neskladja ni uspel izkazati.
Ugotoviti je namreč potrebno, da je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila dejansko prišlo do zapisa zahteve v zvezi z akreditacijo za "umerjanje kalibracijske kopeli", ki se je v fazi ocenjevanja ponudb izkazala za dvoumno in terminološko neustrezno, to pa ima za posledico naročnikovo nezmožnost ocenitve prispelih ponudb na način, ki bi bil skladen s temeljnimi načeli javnega naročanja. Na tem mestu velja opozoriti, da naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni predvidel oddaje le-tega po sklopih, zato ugotovljene neustreznosti opredeljenega dela razpisne dokumentacije ni mogoče sanirati na drugačen način, kot z razveljavitvijo celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. Ponovitev javnega razpisa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se vodijo po ZJN-1, sicer predvideva tudi drugi odstavek 25. člena tega zakona, in sicer v primeru, če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb.
Skladno z zgornjo argumentacijo je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila, saj slednji v njem ni uspel izkazati neskladnosti naročnikove odločitve o razveljavitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti s temeljnimi načeli javnega naročanja.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.
Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
Ljubljana, 15.02.2006

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana,
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran