Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-023/2006 Cankarjev dom

    Številka: 018-23/06-33-606
    Datum sprejema: 24. 2. 2006

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za fizično varovanje in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SINTAL d.d., Litostrojska cesta 40, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter zahtevka za revizijo vlagatelja VALINA d.o.o., Litijska cesta 45, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Cankarjev dom kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.2.2006

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi tako, da se delno razveljavi razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila za fizično varovanje (objava javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 99-101/2005, z dne 11.11.2005, pod št. objave Ob-30435/05), in sicer določba o štiriletnem trajanju pogodbe iz točke 1.0 razpisne dokumentacije (str. 3), določba o roku za pojasnila iz točke 2.5 razpisne dokumentacije (str. 6), določba o možnosti izbire variantne ponudbe po izdaji obvestila o oddaji naročila iz točke 2.13 razpisne dokumentacije (str. 8), merilo "strokovnost in izobrazba varnostnikov" iz podtočke 4 razpisne dokumentacije (str. 24), merilo "izobrazba (vodje, organizatorja, kontrolorja)" iz podtočke 5 točke 4.9 razpisne dokumentacije (str. 24), merilo "varnostno nadzorni center" iz podtočke 7 točke 4.9 razpisne dokumentacije (str 24), merilo "prevzem varnostne in gasilske službe Cankarjevega doma" iz podtočke 9 točke 4.9 razpisne dokumentacije (str. 25), merilo "zaposlitev varnostnikov po izboru Cankarjevega doma" iz podtočke 10 točke 4.9 razpisne dokumentacije (str. 25), merilo "izkušnje pri varovanju" iz podtočke 11 točke 4.9 razpisne dokumentacije (str. 25) ter izjava o strinjanju, da ponudnik tudi s podpisom pogodbe ne bo edini dobavitelj (ekskluzivni dobavitelj ali izvajalec) in da mu ne bodo nujno vse pozicije in vedno oddane iz 5. alinee 5. točke razpisne dokumentacije (str. 28).
    2. V preostalem delu se zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrneta kot neutemeljena.
    3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 150.650,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.
    4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 152.485,50 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 7.11.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 99-101/2005, z dne 11.11.2005, pod št. objave Ob-30435/05.

    Prvi vlagatelj je z dopisom z dne 12.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in mu povrne stroške, nastale z revizijo. Prvi vlagatelj naročniku očita naslednje nepravilnosti:
    - Naročnikovi zahtevi v poglavju 1.0 Uvod, da v tekočem letu ni mogoče zviševanje cen in da se bosta o letni spremembi cene naročnik in izvajalec pisno sporazumela, sta sami s seboj v nasprotju in netransparentni.
    - Nejasna je tudi določba, po kateri je predvidena sklenitev pogodbe za štiri leta, saj ni v skladu s 15. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in z Zakonom o izvrševanju proračuna (Uradni list št. 130/2003 in spremembe; v nadaljevanju: ZIPRS). Predviden čas trajanja presega časovni okvir, za katerega so zagotovljena sredstva.
    - Naročnik je določil, da bo v postopku upošteval temeljna načela javnega naročanja, pri čemer ni jasno, kako bo to storil.
    - Določba razpisne dokumentacije, da bo naročnik zadnje pojasnilo dal najkasneje 2 dni pred rokom, določenim za predložitev ponudb, je v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1. Nejasna je tudi določba, da lahko ponudnik od naročnika dobi zahtevo za pripravo ponudbe šele potem, ko je ponudbo že oddal.
    - Določba, da naročnik dovoljuje oddajo ponudbe tudi po elektronski pošti, je nejasna, saj ponudniku ne omogoča, da bi ponudbo oddal na pravilen način.
    - Nejasna je tudi določba točke 2.13 Navodil, predvsem v delu, kjer si je naročnik v času med sprejetim obvestilom o oddaji javnega naročila in podpisom pogodbe pridržal pravico, da izbere podano varianto iz ponudbe, če so variante dopustne, ali jo uskladi, in pridobi soglasja in dovoljenja, če so potrebna. Tako določilo je v nasprotju z ZJN-l in določili 2.9 Navodil, kjer je zapisano, da bo naročnik smiselno upošteval variante, vendar lahko izbere varianto le do izdaje obvestila o oddaji javnega naročila, ne pa v času po izdaji obvestila. Variante v tem času tudi ne more usklajevati niti od ponudnikov zahtevati soglasij in dovoljenj.
    - Določba, po kateri naročnik stroškov za izdelavo ponudbe ne krije, je v nasprotju z določbo drugega odstavka 25. člena ZJN-l.
    - Prav tako je nejasna določba v točki 2.32 Navodil, po kateri bo naročnik za podaljšanje veljavnosti ponudbe koristil določila, ki jih zakon predvideva in dovoljuje. Iz naročnikovega zapisa v tej točki ni jasno, katera določila bo sicer koristil naročnik, ki jih zakon predvideva in dovoljuje, za podaljšanje ponudbe.
    - Naročnik na podlagi točke 2.39 Navodil daje prednost ponudnikom, materialu, opremi in storitvam s pridobljenim certifikatom. Iz te točke ni razvidno, kako bo naročnik to upošteval pri izbiri ponudbe.
    - V poglavju A "Sposobnost" je naročnik na strani 16 razpisne dokumentacije zapisal, da "dopušča ponudniku predajo njegovih obstoječih dokumentov po njegovem izboru. V primeru varovanja ponudnik predloži skupno licenco za vse oblike zasebnega varovanja ali licence za posamezne oblike zasebnega varovanja, kot jih predpisuje Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003; v nadaljevanju: ZZasV) v členih od 30 do 50. Če ponudnik nima ustreznih licenc, predloži staro licenco zbornice za zasebno varovanje, obenem pa se pisno zaveže, da bo najkasneje do konca meseca januarja 2006, kot to predvideva novi zakon, predložil ustrezna potrdila o pridobitvi licence." Ni jasno, kako bo naročnik glede na različno predložena potrdila pri ugotavljanju pravilnosti ponudb enakopravno obravnaval ponudnike. Poleg tega ZZasV ne govori o "potrdilu o licenci", ampak o licenci, teh pa je več vrst glede na obliko varovanja.
    - Določba v poglavju C, v skladu s katero naj bi ponudniki predložili potrdilo svoje banke o plačilni sposobnosti na transakcijskem računu, je nedosledna, saj ne upošteva dejstva, da ima lahko ponudnik tudi več transakcijskih računov.
    - Po mnenju prvega vlagatelja je pogoj iz točke 4.4., da je letni prihodek na zaposlenega nad 2,5 mio SIT, diskriminatoren, saj zanj ni objektivnih razlogov.
    - Nekatera merila so diskriminatorna in niso postavljena v vrstnem redu tako, kot to določa zakon. Poleg tega niso navedena v Uradnem listu RS, saj je zgolj zapisano, da so navedena v razpisni dokumentaciji.
    - Naročnik na eni strani zahteva, da ponudniki podpišejo izjavo o zagotovitvi dodatnih delavcev, poleg tega pa isto zahtevo postavi tudi kot merilo, za katero lahko ponudnik prejme do 5 točk. Ob tem je podano nesorazmerje med določitvijo točk, pri čemer prvi vlagatelj opozarja na določbo naročnika, ki glasi: "Če ponudnik zagotovi najmanj 5 dodatnih varnostnikov v roku 12 ur prejme 3 točke" in "Če ponudnik zagotovi najmanj 5 dodatnih varnostnikov v roku 24 ur, prejme 1 točko".
    - Pri merilu pod točko 2 "Možnost zamenjave varnostnika" ni jasno, v kakšni povezavi je to merilo s predmetom javnega naročila, prav tako je to merilo previsoko ovrednoteno.
    - Merilo pod točko 4 "Strokovnost in izobrazba varnostnikov" ni v povezavi s predmetom javnega naročila in je glede vrednost merila negospodarno, saj je naročnik že v točki 4.5. Navodil kot pogoj zahteval, da ponudnik zagotavlja varnostnike z zahtevano kvalifikacijo (po ZZasV). Ni jasno, zakaj bi varnostniki z višjo strokovno izobrazbo od zakonsko predpisane storitev varovanja izvajali boljše od delavcev z nižjo strokovno izobrazbo, ki pa istočasno izpolnjujejo zakonsko zahtevo iz 20. člena ZZasV.
    - Tudi pri merilu pod točko 5 "Izobrazba (vodje, organizatorja, kontrolorja)" ni jasno, kako je povezano s predmetom javnega naročila, saj bo ponudnik, ki ima nad 2% zaposlenih delavcev ali dve ali več oseb z višjo izobrazbo ali več, prejel 3 točke, pri čemer se merilo nanaša na zaposlene delavce in naročnik ne zahteva da bodo ti delavci delali na predmetnem javnem naročilu. Poleg tega že sam ZZasV določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije delavcev.
    - V zvezi z 6. točko meril prvi vlagatelj ugotavlja, da je to pogoj, saj je naročnik izrecno zapisal besedo "mora predložiti", kar je v nasprotju z določilom, po katerem ponudnik, ki ne predloži dokazila ISO 9000, ne prejme točk. Tako zapisano merilo je samo s seboj v nasprotju.
    - Pri 7. točki meril "Varnostno nadzorni center" se postavlja vprašanje, ali je tako merilo smiselno glede na zakonsko zahtevo. ZZasV v 34. členu določa pogoje za pridobitev licence za upravljanje z varnostno nadzornim centrom. Ker je za varovanje, ki je predmet tega javnega naročila, varnostno nadzorni center zakonski pogoj, bi moral tudi naročnik zahtevati, da imajo ponudnik ta center kot pogoj. Prvi vlagatelj opozarja na drugi odstavek 7. točke, saj ni jasno, katera je "druga slična izjava". Prav tako ni jasno, na katero potrdilo je mislil naročnik v tretjem odstavku, ko je zapisal, da ponudnik, ki ne predloži izjave oziroma omenjenega potrdila, ne dobi točke po tem merilu.
    - Merilo pod točko 9 "Potrdila" ni v skladu z načelom gospodarnosti, saj bodo po tem merilu ponudniki pridobili določeno število točk, če bodo predložili zahtevana potrdila, pri čemer 8. člen ZZasV članstvo v zbornici določa kot obvezno, prav tako mora ponudnik, ki bo opravljal fizično varovanje, imeti za opravljanje te dejavnosti ustrezno licenco.
    - Pri 9. členu meril ni jasno, pod kakšnimi pogoji mora ponudnik prevzeti varnostne in gasilske službe Cankarjevega doma, da bo pridobil 4 točke, niti kaj obsegajo te službe. Merilo je sicer določeno, njegova vsebina pa ni jasna.
    - Prav tako pri merilu 10 "Zaposlitev varnostnikov po izboru Cankarjevega doma" ni jasno, koliko je teh varnostnikov, kakšna je njihova izobrazba, kakšna je njihova plača, niti pod kakšnimi pogoji naj bi jih ponudnik prevzel.
    - Pri merilu 11 "Izkušnje pri varovanju" prvi vlagatelj navaja, da v Sloveniji ni objekta, primerljivega s Cankarjevim domom, zato je to merilo diskriminatorno do slovenskih ponudnikov in daje tujim ponudnikom neupravičeno prednost.
    - Prvi vlagatelj oporeka nekaterim izjavam, ki jih naročnik zahteva v poglavju 5. stran 28. razpisne dokumentacije, saj ni jasna izjava, da se ponudnik strinja, da naročnik ni dolžan sprejeti najcenejše ali katerekoli ponudbe, ki je bila predana naročniku. Ta izjava je zavajajoča, saj je jasno, da bo naročnik vrednotil le pravilne ponudbe, le-te pa naročnik sicer lahko zavrne, vendar mora to pisno utemeljiti. V tem delu je treba tudi spremeniti razpisno dokumentacijo in jo uskladiti z ZZasV, ki določa, da imetnik licence sklene z naročnikom storitev zasebnega varovanja pogodbo o varovanju v pisni obliki in da ne sme skleniti pogodbe o varovanju oseb ali premoženja, če je v isti zadevi že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence.
    - Prvi vlagatelj se ne strinja z naročnikom v delu, ko le ta zahteva izjavo, s katero se ponudnik strinja, da tudi s podpisom pogodbe ne bo edini dobavitelj in da mu ne bojo ponujene vse pozicije in vedno oddane. Jasno je, da ponudnik pričakuje, da mu bodo dela oddana v skladu s predloženo ponudbo, če bo le-ta izbrana. Zahtevana izjava ni v skladu z namenom javnega naročanja, saj ni jasno, kaj od predmeta javnega naročila želi naročnik oddati drugemu ponudniku.
    - Prvi vlagatelj naročnika opozarja, da je dolžan varovati kot poslovno skrivnost tudi tiste podatke v ponudbi, ki sicer niso tako označeni, če so izpolnjeni zakonski pogoji za to, zato se ne strinja z določbo na strani 28, da bo naročnik neoznačene dokumente varoval skladno z neoznačbo.
    - Principa "končnosti ponudb" zakon ne pozna, zato se prvi vlagatelj ne strinja z izjavo, po kateri ponudnik izjavlja, da se strinja, da se naročnik lahko posluži principa končnosti ponudbe.

    Iz dokumenta "ZADEVA: zahtevek za revizijo" z dne 12.1.2006 je razvidno, da je naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi naročnik navaja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal pravnega interesa in verjetnosti škode, temveč se je osredotočil na neregularnost posameznih navedb razpisne dokumentacije, ne pa na vprašanje, v čem so zaradi napačne dokumentacije prizadeti njegovi interesi oziroma v čem mu je povzročena škoda. Dejstvo, da prvi vlagatelj ni zahteval dodatnih pojasnil, kaže, da ni imel pravega interesa po poslu. Če je prvi vlagatelj domneval, da je razpisna dokumentacija nejasna, bi lahko zahteval dodatna pojasnila, česar pa ni storil. Po mnenju naročnika je bila razpisna dokumentacija takšna, da so ponudniki lahko pripravili ponudbe. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na posamezne očitke prvega vlagatelja:
    - Glede zviševanja cene naročnik navaja, da je cena v tekočem letu fiksna, o ceni v nadaljnjih letih pa se bosta partnerja pisno sporazumela. V razpisni dokumentaciji je obrazložena osnova kalkulacije urne postavke in kasnejša možna sprememba cene po predloženem obrazcu.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil, da bo predviden čas izvajanja pogodbe 4 leta, hkrati pa je določil, da se bodo dela izvajala skladno z zakonom o proračunu. Če proračunskih sredstev ne bo, se bo lahko pogodba prekinila (22. člen pogodbe). Trajanje pogodbe ni stvar ponudnika ali izvajalca, ampak je stvar naročnika, ki je dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja.
    - Naročnik je navedel, da bo upošteval temeljna načela javnega naročanja, pri čemer ni dolžan pojasnjevati, kako jih bo uporabljal, saj to opredeljuje že zakon.
    - Glede očitka o roku za posredovanje pojasnil naročnik navaja, da je dneve in datume zapisal v skladu s 25. členom ZJN-1. Naročnik je ponudnike še posebno opozoril na kritična zakonska določila. Če ponudnik izkoristi zakonsko dopustni skrajni rok za dodatno pojasnilo in naročnik v zakonskem roku posreduje pisni odgovor, potem ni nikakršne garancije, da bo ponudnik prejel pojasnilo pravočasno oziroma lahko pravočasno pripravil ponudbo. Naročnik je v svoji razpisni dokumentacije na to težavo opozoril in ni kršil načel.
    - Glede možnosti predložitve elektronske ponudbe naročnik navaja, da ni diskriminatoren oziroma ne deluje v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov, če ne omogoča obojim ponudnikom (tistim, ki žele oddati ponudbo v papirnati ovojnici in tistim, ki žele ponudbo oddati v elektronski obliki) na pravno formalno pravilen način oddati ponudbe. V naročnikovi domeni je, da določi način sprejema ponudb. Naročnik je ponudnike opozoril, da še nima ustrezne programske opreme za sprejem ponudb po elektronski pošti, očitek prvega vlagatelja, da mora naročnik ustrezno prilagoditi oziroma nadgraditi svojo elektronsko poslovanje, pa je povsem brezpredmeten, saj ima tudi naročnik sam željo po prilagoditvi poslovanja.
    - Naročnik navaja, da so določbe v razpisni dokumentaciji na strani 8 v točki 2.13 smiselne ter da od njih ne more odstopiti. Navedbe je treba obravnavati splošno, kot so tudi zapisane, postopki pa niso v nasprotju z namenom ZJN-1.
    - Glede stroškov povrnitve ponudbe naročnik navaja, da je na več mestih napisal, da ZJN-1 velja, ne more pa vedno znova navajati vseh členov imenovanega zakona. Pravica ponudnika izhaja že iz ZJN-1, ne glede na to, da se naročnik ni opredelil do takšnega slučaja. Slučaj po drugem odstavku 25. člena ZJN-1 predstavlja ponovitev postopka namesto izida postopka, o čemer govori razpisna dokumentacija.
    - Naročnik se je v razpisni dokumentaciji opredelil do podaljšanje veljavnosti ponudb, pri čemer je menil, da podaljšanje ni zakonska rešitev. Tudi sedanja praksa javnih naročil ni takšna, da bi naročnik lahko podaljševal veljavnost ponudbe. Zato je naročnik napisal, da ne bo koristil podaljševanja pogodb.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji na strani 13 v točki 2.39 navedel svojo relacijo do standardov ISO in napovedal upoštevanje, na strani 24 v točki 6 pa je napovedal kako bo dal to prednost pri izbiri ponudbe.
    - Predmetno javno naročilo se je izvajalo v prehodnem obdobju ZZasV. Ker gre za prehodno obdobje, so dokazila za izpolnjevanje pogojev lahko različna. Naročnik meni, da se na razpis prijavljajo tisti izvajalci, ki storitev poznajo. Izraz "po njegovem izboru" ne pomeni česarkoli, ampak smiselno s predmetom razpisa in aktualnim zakonskim stanjem na področju varovanja in ponudnikovim stanjem.
    - Naročnik je zahteval eno potrdilo banke, s čimer ponudnikov ni obremenjeval pretirano in je znižal stroške za pripravo ponudb. Naročnik meni, da je to dovolj, ima pa še vedno zakonsko možnost preverjanja ponudnikovega stanja. Po naročnikovemu mnenju prvemu vlagatelju ni bila povzročena škoda in mu ni bila onemogočena priprava ponudbe s tem, da ko je zahteval samo eno potrdilo.
    - Naročnik bo finančno stanje preverjal po ponudnikovem potrdilu C1 (boniteta banke) in javnem podatku iBON-u ter IPIS-u. Zahteve so nizke in so smiselno povezane s predmetom razpisa, saj izločajo družbe, ki jih je izločil trg iz razloga nedelavnosti. Očitani pogoj številka 18 (2,5 mio SIT) smiselno prispeva h konkurenčnemu ločevanju ponudnikov. Iz javnega registra (iBON in IPIS) je razvidno, da prvi vlagatelj dosega 6,2 mio SIT, zato se prvi vlagatelj ne pritožuje zase, ampak za imaginarnega konkurenta oziroma ima nepojasnjen namen.
    - V razpisni dokumentaciji na strani 27 je naročnik navedel zbirno tabelo, ki navaja vsa podmerila v naraščajočem zaporedju od 1 do 12. K temu so pripisane uteži (pomen, ovrednotenje, točke) vseh podmeril od najpomembnejšega (15 točk) do najmanj pomembnega (2 točki). Naročnik meni, da vrstni red obstaja in da so merila opredeljena, tabela pa pripravljena po zakonskih določbah.
    - Glede objave meril naročnik navaja, da je ravnal skladno z zakonskimi določili in predmetom razpisa. Naročnik tako ni objavil ničesar dvolično ali različno ali diskriminatorno, v uradnem listu je le navedel, kje je podatek.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji opisal potrebo po dodatnih varnostnikih in ocenil, da je ni treba vključiti med pogoje, vključil pa jo je med merila. Tudi v osnutku pogodbe je pustil prostor za te varnostnike. Očitek o nesorazmerju pri določitvi točk je v nasprotju s pravico, ki jo ima naročnik. Naročnik je razporedil točke po tehtnih premislekih in uskladitvah glede na svoje potrebe.
    - Glede vprašanja zamenjave varnostnika naročnik meni, da pravica odstraniti delavca naročniku pripada tudi, če v razpisni dokumentaciji ne bi bila omenjena. Naročnik je hotel delo pri naročniku natančneje opisati in to ne more biti razlog, da prvi vlagatelj ni mogel pripraviti ponudbe ali bil oškodovan. V razpisni dokumentaciji je v opisu storitve ustrezno opisano delo. Naročnik je ponudnikom ponudil obrazec izjave z namenom, da so izjave primerljive, pri čemer je ocenil, da izjave o zamenjavi ni potrebno vključiti med pogoje, vključil pa jo je med merila. Tudi v osnutku pogodbe je pustil prostor za zamenjavo, s čimer je natančneje opredeljen sporni del.
    - Glede očitka o negospodarnosti naročnik navaja, da priznava in upošteva pogoje za pridobitev licenc, ki jih določa ZZasV, meni pa, da je izobrazba pomembna in da je izobražen kader bolj sposoben pri opravljanju posla. Naročnik dobi za isto ceno višjo kakovost. To je smiselno, saj gre za razmerje med ceno in kakovostjo. Merilo ni v nasprotju s pogojem, čeprav je delno korelirano. Pogoji, ki jih določa zakon, imajo veliko nedoslednosti, zato se je naročnik odločil za to merilo. Zakon predpisuje, kaj mora varnostnik izpolnjevati, naročnik pa sme lastnosti, ki od tega odstopajo, meriti v napovedanih merilih. Za izobrazbo vodje, organizatorja, kontrolorja in varnostnega inženirja veljajo podobne ugotovitve, kot za izobrazbo delavcev.
    - Naročnik v razpisni dokumentaciji na preko 70 mestih uporablja besedo mora (morajo). Vse te besede niso take, da bi po ZJN-1 pomenile pogoje za oddano ponudbo, saj se nekatere nanašajo na čas po oddani ponudbi, nekatere so v nikalni obliki, nekatere se ne nanašajo na ponudbo in ne na ponudnika. Kaj so pogoji za ponudbe po ZJN-1, je naročnik določil v razpisni dokumentaciji na strani 20 v poglavju 4, zlasti pa v točkah od 4.2 do 4.6. Tudi med merili naročnik uporablja besedo "mora". Na nekaj očitanih mestih je uporabljena tako, da dosega namen: ponudnik mora priložiti dokument, če želi pridobiti točke po tem merilu. Tudi če ni napisan drugi del stavka (odvisnik) v celoti ali le delno, je potrebno te izraze razumeti smiselno z opisanim predmetom in znotraj odstavka ali smiselne celote. Nerazumljivo bi bilo, da bi naročnik pogoje skrival med opise meril.
    - Glede vprašanja varnostno nadzornega centra naročnik navaja, da je slednji naročnikova potreba in ga je vpisal med pogoje, opredeljuje pa ga že sam zakon. V razpisni dokumentaciji je naročnik predvidel in dopustil več možnosti, pri čemer je pogoj varnostno nadzorni center, ni pa opredeljeno v pogoju lastništvo. Naročnik v merilih na strani 24 dodeljuje 5 točk za lasten 24 urni varnostno nadzorni center in ostale navedbe povezane z "in", torej sočasno izpolnitev vseh zahtev. Naročnik v istih merilih na strani 24 dodeljuje 2 točki za varnostno nadzorni center in ostale navedbe povezane z "ali", torej kakršnokoli izpolnitev navedenih zahtev. V kakšni relaciji do varnostno nadzornega centra je ponudnik, naročnik prepušča ponudniku in to meri. Prehodno obdobje je te relacije dopuščalo in stanje na trgu še ni bilo skladno z novim zakonom. Pod "slično izjavo" je eksplicitno dopuščena možnost, da ponudnik na svoj, a zakonit način, izvede delo, povezano z varnostno nadzornim centrom. Naročnik ni mogel zahtevati bolj natančno, kot je bilo splošno stanje. Dopuščal je certifikat, potrdilo, licenco, spričevalo, izjavo itd., saj do takrat še ni videl obrazca, po katerem pristojno ministrstvo izdaja potrdila. Res pa je, da bi naročnik januarja 2006 natančneje opisal svoja določila, kot jih je lahko poleti 2005, saj se je v tem času stanje na področju varovanja zelo spremenilo. Če je varnostno nadzorni center pogoj in ga ponudniki izpolnjujejo, je njihova ponudba pravilna in se ocenjuje po najavljenih merilih. V primeru podmerila VNC in v primeru pozitivne izpolnitve vseh navedenih dejavnikov (s povezavo "in") prejmejo vsi taki ponudniki 5 točk. Tako podmerilo za te ponudnike res ne prispeva h konkurenčnemu ločevanju teh ponudnikov. To ločevanje pa tu tudi ne bi imelo smisla, saj po tem podmerilu prejmejo upravičeno vsi največje število točk, saj so vsi enaki. Dodelitev enakega (tudi največjega) števila točk za določeno podmerilo pa po mnenju naročnika ni kršenje načel pravilne izbire ponudbe.
    - Naročnik nadaljuje, da se je zavedal problematike zaposlitve in prevzema. Stanje pri naročniku je takšno, da ima del kadra zaposlenega, del kadra pa išče z javnim razpisom na trgu kot javno naročilo za oddajo storitve. Pokaže se potreba, da bi v javni razpis vključili tudi oddajo naročnikovega zaposlenega kadra oziroma kader sedanjega izvajalca izbranemu ponudniku. Novi izvajalec bi imel kader z izkušnjami na poznavanju naročnikovega objekta. Pri tem je potrebno upoštevati zakon o delovnih razmerjih. Naročnik se je obrnil na urad za javna naročila, kjer takega prevzema niso zanikali. Dopustili so možnost prerazporeditve kot pogoj in kot merilo. Opozorili so le, da je pomembno, da s formulacijo enega ali drugega v razpisni dokumentaciji naročnik ne diskriminira ponudnikov, čemur je naročnik sledil.
    - Pri merilu "izkušnje" je naročnik napovedal, kako bo obravnaval reference. Opisal je 7 karakterističnih lastnosti za Cankarjev dom in mejo primerljive reference ter primer neprimerljive reference. Vsak ponudnik lahko sam oceni, ali je njegova referenca primerljiva ali ne. V Sloveniji je mnogo primerljivih referenc; ne primerljivih z besedo "Cankarjev dom", ampak primerljivih po napovedanih konkretnih karakterističnih lastnostih iz razpisne dokumentacije.
    - Glede spornosti izjave o tem, da naročnik ni dolžan sprejeti najcenejše ponudbe, naročnik ugotavlja, da so take zahteve mogoče res brezpredmetne, saj mu ne prinašajo nobene koristi, ponudniku pa ne škodijo in ne koristijo.
    - Naročnik meni, da je namen in osnutek pogodbe v zadostni meri usklajen z ZZasV, saj v razpisni dokumentaciji ponuja to, kar zakon zahteva. Naročnik ne vidi bistvene razlike v izrazih "ponudnik", "izvajalec", "imetnik licence", sploh pa te razlike niso take, da zaradi njih prvi vlagatelj ni mogel pripraviti ponudbe.
    - Glede očitka v zvezi z izjavo, da izbrani ponudnik ne bo edini dobavitelj, naročnik navaja, da v sklopu svoje dejavnosti po določeni pogodbi izvaja prireditev tudi na drugi lokaciji. Naročnikova poslovna odločitev je, ali to storitev vključi v pogodbeni obseg z izbranim izvajalcem ali pa storitev izvaja tretja stranka. Take pozicije torej niso nujno oddane osnovnemu izbranemu pogodbenemu izvajalcu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji podal obseg 20.000 ur. Na to količino je potrebno narediti ponudbo. Naročnik je količino napovedal natančno, kot je mogel, se pa ta količina lahko tudi spremeni. Očitek, da prvi vlagatelj ni mogel pripraviti ponudbe, ker ne ve, kako bo naročnik količine spreminjal, je neprimeren, saj se lahko pri tekočem poslovanju te količine vedno spreminjajo.
    - Naročnik še navaja, da določba o varovanju neoznačenih dokumentov skladno z neoznačbo ne pomeni, da bo ravnal v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah.


    Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil z vlogo z dne 15.12.2005. Drugi vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi izpodbijane dele razpisne dokumentacije ter določi nov rok za odpiranje ponudb, podrejeno pa, da naročnik v celoti razveljavi postopek javnega naročila. Drugi vlagatelj zahteva tudi povračilo vseh stroškov postopka. V obrazložitvi zahtevka drugi vlagatelj navaja:
    - Naročnik z določbo, da ima ponudnik status pravne osebe, izključuje možnost, da bi kot ponudnik sodeloval samostojni podjetnik, s čimer diskriminira ponudnike.
    - Pogoj varnostno nadzornega centra je določen v nasprotju z ZJN-1, saj to ni pogoj za opravljanje storitev varovanja. Ponudnik ima lahko varnostni center tudi najet in tako izpolnjuje vse pogoje za imetništvo licence za fizično in tehnično varovanje. Naročnik je tudi sam s sabo v nasprotju. Najprej postavi pogoj, da ponudnik ima lasten varnostno nadzorni center, kasneje pa priznava točke tudi ponudnikom, ki ga nimajo, vendar predložijo druge slične izjave, katerih vsebine naročnik ne opredeli. Poleg vsega naročnik v razpisni dokumentaciji predvidi na strani 51 izjavo ponudnika, ki ima lasten varnostno nadzorni center, izjave, ki naj bi po omenjenem merilu prinesla 2 točki, pa v razpisni dokumentaciji ni na voljo. Merilo je nedoločeno in ga ni mogoče uporabiti, saj ni jasno, kaj sodi pod "slično" izjavo.
    - Po mnenju drugega vlagatelja je tudi pogoj, da mora pri ponudniku letni prihodek na zaposlenega presegati 2,5 mio SIT, nedovoljen, saj višina prihodka na posameznega zaposlenega ne odraža sposobnosti izvesti storitev, ki je predmet javnega naročila.
    - Naročnik je po mnenju drugega vlagatelja kršil 47. člen ZJN-1 tudi z določbo, da morajo v primeru skupne ponudbe ponudniki predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, saj lahko naročnik postavi samo zahtevo, da bo skupina izvajalcev, če bo izbrana kot najugodnejši ponudnik in je to nujno za izvedbo javnega naročila, šele takrat predložila takšen akt.
    - Merilo "strokovnost in izobrazba varnostnikov" je v nasprotju z določbo 50. člena ZJN-1. Naročnik je določil, da bo ponudnikom podeljeval točke glede na odstotek zaposlenih delavcev ter na višino njihove izobrazbe. Pri tem ni omejil ocenjevanja na zaposlene, ki imajo licenco varnostnika, ampak je upošteval vse zaposlene pri ponudniku. Drugi vlagatelj ima zaposlene varnostnike, ki imajo vsi vsaj triletno šolo, ker je to pogoj za pridobitev izkaznice za varnostnika po ZZasV, poteg tega mora biti vsak varnostnik tudi redno zaposlen. Drugi vlagatelj se ukvarja še s čiščenjem in ima lahko večje število zaposlenih z nizko izobrazbo (snažilke), vendar ti zaposleni ne bodo opravljali storitev za naročnika in ni pravilno, da zato naročnik posameznemu ponudniku podeli manj točk. Prav tako ni jasna razlika med položajem, ki prinese eno točko "nad 50% delavcev ima ponudnik začasno zaposlenih" in položajem, ki prinese dve točki "nad 50% delavcem ima ponudnik zaposlenih za določen čas".
    - Pri merilu "potrdila" naročnik ni opredelil vsebine potrdil, zato ni jasno, kakšno potrdilo Uprave RS za zaščito in reševanje je potrebno predložiti.
    - Pri merilu "izkušnje pri varovanju" je naročnik predvidel, da bo ponudniku, ki ima reference, "a so primerljive z omejitvami", priznal 3 točke. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, kakšne naj bi bile omejitve in merila ni mogoče nepristransko uporabiti.
    - Pri merilu "finančna sposobnost ponudnika" naročnik uporablja izraze, ki niso definirani. Izrazov, kot so navedeni v tem merilu, ne opredeljuje tudi Agencija za javnopravne evidence in storitve, zato je merilo neuporabno.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2.27 določil, da v primeru pojasnil ponudbene dokumentacije, kadar gre za najpreprostejša pojasnila (naročnik navaja primer tipkarske napake), zadošča ustno ali telefonsko pojasnjevanje. Po mnenju drugega vlagatelja enostranska poprava kakršne koli napake v ponudbeni dokumentaciji samo na podlagi ustnega ali telefonskega razgovora med naročnikom in ponudnikom ni dopustna. Nedopustno je tudi določilo razpisne dokumentacije na strani 22: "Če bo v tabeli o ceni narejena kakšna napaka, bo komisija to upoštevala". Naročnik ni razložil, kaj to pomeni. Naročnik oziroma njegova komisija ne more "upoštevati" računskih napak, ampak mora ravnati po 54. členu ZJN-1.

    Iz dokumenta "ZADEVA: zahtevek za revizijo" z dne 5.1.2006 je razvidno, da je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. Po mnenju naročnika drugi vlagatelj ni izkazal pravnega interesa in verjetnosti škode, temveč se je osredotočil na neregularnost posameznih navedb razpisne dokumentacije, ne pa na vprašanje, v čem so zaradi napačne dokumentacije prizadeti njegovi interesi oziroma v čem mu je povzročena škoda. Dejstvo, da drugi vlagatelj ni zahteval dodatnih obvestil ali pojasnil, kaže, da ni imel pravega interesa po poslu. Naročnik je v nadaljevanju obravnaval posamezne očitane kršitve:
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da glede pravnega statusa ponudnika (d.o.o., d.d., s.p.) nima posebnih zahtev. V oklepaju je jasno navedel, da samostojni podjetnik spada med tiste, ki jih naročnik vključuje in jih ne izključuje. Poleg tega ima drugi vlagatelj svojo družbo organizirano kot d.o.o. in je torej razpravljanje o problematiki s.p. mimo določil 9. člena ZRPJN.
    - Glede varnostno nadzornega centra naročnik navaja, da je slednji njegova potreba in je ta pogoj zanj ključnega pomena. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predvidel in dopuščal več možnosti: "ima lasten 24-urni varnostno nadzorni center", "prilaga licenco za upravljanje". Naročnik je v pogoju 42 na strani 21 v razpisni dokumentaciji navedel: "ponudnik ima varnostno nadzorni center". Pogoj je torej varnostno nadzorni center, ni pa opredeljeno v pogoju lastništvo, najem, sporazum. Naročnik v merilih na strani 24 dodeljuje 5 točk za "ima lasten 24 urni varnostno nadzorni center" in ostale navedbe povezane z "in", torej sočasno izpolnitev vseh zahtev. Naročnik v istih merilih na strani 24 dodeljuje 2 točki za "ima varnostno nadzorni center" in ostale navedbe povezane z "ali", torej kakršnokoli izpolnitev navedenih zahtev. Pod "slično izjavo" je eksplicitno dopuščena možnost, da ponudnik na svoj, a zakonit način, izvede delo, povezano z varnostno nadzornim centrom.
    - Naročnik je dolžan preveriti finančno, ekonomsko, tehnično in kadrovsko stanje ponudnika. Pri tem je določil, da bo stanje preverjal po ponudnikovem potrdilu C1 (boniteta banke) in javnem podatku iBON-u ter IPIS-u. Naročnik meni, da so njegove zahteve nizke in smiselno povezane s predmetom razpisa. Očitani pogoj št. 18 (2,5 mio SIT) je napisan nizko in je smiselno povezan s predmetom razpisa. Pogoj smiselno prispeva h konkurenčnemu ločevanju ponudnikov. Iz javnega registra (iBON in IPIS) je razvidno, da drugi vlagatelj dosega 4,3 mio SIT.
    - Glede zahteve za predložitev akta o skupni izvedbi posla naročnik navaja, da pravni akt veže medsebojno dva ponudnika šele potem, ko je ponudnik izbran in pogodba podpisana. Naročnik vidi v tej zakonski določbi priložnost ponudnikov, da dajo skupno ponudbo. Takšen akt (načelni pisni sporazum ali dokument o nameri) je enostaven dokument, naročniku pa istočasno predstavlja edini dokument, kako bo posel razdeljen. Naročnik se sprašuje, kako naj ocenjuje ponudbo, če ne sme zahtevati podatkov o delitvi posla.
    - Glede merila "strokovnost in izobrazba" naročnik navaja, da vsa zakonska določila licencah varnostnika veljajo in jih naročnik ne spreminja. Naročnik je merilo naslonil na obstoječe stanje, na zaposlene pri naročniku. V razpisni dokumentaciji je navedel, da se pri tem merilu upoštevajo le redno zaposleni delavci za opravljanje nalog fizičnega varovanja. Naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 24 v točki 4 obravnava vse zaposlene pri ponudniku, kar bo tudi meril. Oboje je smiselno povezano s predmetom razpisa. Naročnik navaja, da bi bilo boljše merilo takšno, ki bi obravnavalo tiste delavce, ki bi bili izbrani in bi delali pri naročniku, vendar bi bilo tako neobjektivno in bi merilo le obljube ponudnikov.
    - Glede potrdila Uprave RS za zaščito in reševanje za požarno varovanje naročnik navaja, da ponudniki ta potrdila poznajo in jih imajo. Smisel potrdil je jasen. Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje izdaja odločbe o pooblastilu za opravljanje požarnega varovanja za izvajalce fizičnega varovanja. Res pa naročnik ni navedel natančne vsebine potrdila, saj natančna navedba vsebine odločbe presega njegova pooblastila.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji napovedal, kako bo obravnaval reference. Opisal je 7 karakterističnih lastnosti za Cankarjev dom. Opisal je mejo primerljive reference in primer neprimerljive reference. Naročnik je komisiji opredelil prostor za dodeljevanje točk 0 in od 7 do 15. Za dodelitev 3 točk komisija navede primer, primerljivost, omejitve. Komisiji ni prepuščena ohlapnost. Vsak ponudnik lahko sam oceni, ali je njegova referenca primerljiva.
    - Glede merila "finančna sposobnost" naročnik navaja, da je izraze povzel od Agencije Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve.
    - Tudi očitki o kršitvi 54. člena ZJN-1 so po mnenju naročnika neutemeljeni. Naročnik je napovedal poenostavljeno obravnavo preprostih (manj pomembnih pojasnil) in se opredelil za zahtevane pisne izjave ponudnikov, kadar gre za pomembna pojasnila. Pri tem naročnik bo opravljal popravkov v nasprotju z zakonom.

    Po prejemu obvestil prvega in drugega vlagatelja, da bosta nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo, je naročnik zahtevka za revizijo in dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je oba revizijska postopka, začeta z vložitvijo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja (dokumenta z dne 12.12.2005 in 15.12.2005), v skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, združila za skupno obravnavanje in izdala skupno odločitev.

    Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

    Glede navedbe prvega vlagatelja, da sta naročnikovi določbi o nemožnosti zviševanja cen v tekočem letu in o pisnem sporazumevanju o spremembi cene nejasni in sami s seboj v nasprotju, gre uvodoma ugotoviti, da je odpravljanju morebitnih nejasnosti v razpisni dokumentaciji prvenstveno namenjen tretji odstavek 25. člena ZJN-1. Potencialni ponudnik, ki ob pregledu razpisne dokumentacije ugotovi, da je le-ta zanj v določenih delih nejasna, ima torej možnost pridobiti pojasnila od naročnika že v fazi do roka za predložitev ponudb, ne da bi pri tem zaustavil potek oddaje javnega naročila, kar je v tako v interesu naročnika, ki želi postopek oddaje javnega naročila čimprej zaključiti z izbiro pogodbenega partnerja, kot tudi v interesu tistega ponudnika, ki želi pridobiti posel. Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija ob vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik v točki 1.0 razpisne dokumentacije določil, da v tekočem letu zviševanje cene ni mogoče, da se bosta o letni spremembi cene naročnik in izvajalec pisno sporazumela in da je pogodba predvidena za štiri leta. V točki 7 a.) na strani 19 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo osnova za izračun cene v naslednjem enoletnem obdobju obrazec "kalkulacija urne postavke za fizično varovanje" in da bo po tej specifikaciji možna kasnejša sprememba cen. Po mnenju Državne revizijske komisije navedene določbe razpisne dokumentacije niso nejasne, saj je iz njih mogoče razbrati, da bo cena v prvem letu izvajanja storitev fiksna, v naslednjih letih pa se bosta naročnik in izvajalec dogovorila o njeni morebitni spremembi.

    Pač pa gre slediti prvemu vlagatelju v delu, ko zatrjuje, da je predviden čas trajanja pogodbe o izvajanju predmetnega javnega naročila neustrezen, saj presega okvir, za katerega so zagotovljena sredstva. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da pravila javnega naročanja načeloma ne prepovedujejo sklepanja pogodb, ki trajajo več let. Prvi odstavek 15. člena ZJN-1 celo izrecno predvideva situacijo, ko izvajanje javnega naročila traja nekaj let. Vendar morajo biti v tem primeru obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih ureja predpis o izvrševanju proračuna. Naročnik je torej v primeru, ko predvidi sklenitev pogodbe za daljše časovno obdobje, dolžan upoštevati predpise, ki urejajo javne finance, pri čemer mora v razpisni dokumentaciji predvideti možnost, da v letih, ko naj bi se pogodba izvajala, proračun oz. finančni načrt pa v trenutku oddaje javnega naročila še ni sprejet, ne bo imel zagotovljenih ustreznih sredstev in zato ne bo mogel prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe. Naročnik sicer navaja, da je v 22. členu vzorca pogodbe predvidel možnost odpovedi pogodbe, vendar bi moral po mnenju Državne revizijske komisije v razpisni dokumentaciji ponudnike izrecno opozoriti na nepokritost posla v letih, za katera še nima zagotovljenih proračunskih finančnih sredstev v proračunu oz. finančnem načrtu.

    Glede navedb prvega vlagatelja, da ni jasno, kako bo naročnik upošteval načela javnega naročanja in določbo 8. člena ZJN-1 Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da imajo potencialni ponudniki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 možnost od naročnika zahtevati pojasnila, kadar menijo, da so posamezne določbe razpisne dokumentacije nejasne. Ob tem gre pripomniti, da je naročnik nedvomno dolžan upoštevati ZJN-1 kot celoto, torej tudi (oz. še zlasti) temeljna načela, zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik s tem, ko je izrecno navedel, da bo upošteval tudi temeljna načela javnega naročanja, kršil določila ZJN-1.

    Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je določba iz točke 2.5 razpisne dokumentacije v nasprotju z določbo 25. člena ZJN-1. Naročnik je v točki 2.5 določil, da je skrajni rok za zahtevo za dodatna pojasnila določen v poglavju časovni plan in da bo oddal zadnje pojasnilo najkasneje 2 dni pred rokom za predložitev ponudb. V časovnem planu je naročnik določil, da je zadnje vprašanje mogoče postaviti 8.12.2005, da bo zadnji odgovor posredoval 9.12.2005 in da je rok za predložitev ponudb 15.12.2005. Že iz navedenega je razvidno, da so določbe razpisne dokumentacije glede roka za dodatna pojasnila nejasna, saj naročnik najprej določa, da bo zadnje pojasnilo oddal najkasneje 2 dni pred rokom, določenim za predložitev ponudb, torej 13.12.2005, iz časovnega plana pa je razvidno, da bo zadnji odgovor posredoval 9.12.2005. Poleg tega določba, da lahko ponudniki postavijo zadnje vprašanje 8.12.2005, torej 7 dni pred potekom roka za predložitev ponudb, ni v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik za dodatno pojasnilo zaprositi najkasneje 5 dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je Uredba o obvezni vsebini razpisne in ponudbene dokumentacije (Uradni list RS, št. 33/97, 63/97 in 84/99), na katero se naročnik sklicuje na več mestih v razpisni dokumentaciji, med drugim tudi v točki 2.5 razpisne dokumentacije, z dnem uveljavitve ZJN-1 prenehala veljati.

    Glede navedb prvega vlagatelja o tem, da naročnikova določba o dopustnosti predložitve ponudbe v elektronski obliki ponudniku ne omogoča oddaje pravilne ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v skladu s 14. točko 3. člena ZJN-1 elektronska ponudba vsaka ponudbena dokumentacija ali del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v razpisnih pogojih in je shranjena oziroma posredovana naročniku v elektronski obliki ter ustreza načelom varnega elektronskega poslovanja po Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000) in tvori z drugimi deli ponudbe istega ponudnika nedvoumno zaključeno in smiselno celoto. Obliko zapisa in način posredovanja dokumentacije ali dela dokumentacije v elektronski obliki mora v razpisni dokumentaciji opredeliti naročnik. 55.a člen ZJN-1 v prvem odstavku določa, da lahko ponudnik predloži ponudbo v elektronski obliki. Ponudba v elektronski obliki mora biti varno elektronsko podpisana in podpis overjen s kvalificiranim potrdilom. Elektronski ponudbi mora biti dodan časovni zaznamek. 55.a člen ZJN-1 v drugem odstavku še določa, da mora naročnikov informacijski sistem zagotoviti tehnološko neodvisen sprejem ponudb in vpogled v ponudbe šele po izteku roka za prejem ponudb, tretji odstavek 55.a člena ZJN-1 pa določa, da minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za informacijsko družbo, izda natančnejše navodilo o oddaji ponudb v elektronski obliki. ZJN-1 torej dopušča predložitev ponudbe v elektronski obliki, pri čemer postavlja določene tehnološke zahteve, ki naj bi jih natančneje določil podzakonski akt, le-tega pa minister, pristojen za finance, še ni izdal.

    Naročnik je v točki 2.7 razpisne dokumentacije sicer dopustil možnost predložitve ponudbe v elektronski obliki, pri čemer je ponudnike izrecno opozoril, da ne razpolaga z ustrezno programsko opremo, ki bi zadovoljevala zakonske potrebe, zaradi česar ponudnikom odsvetuje predložitev ponudbe na tak način. Ne da bi Državna revizijska komisija presojala smiselnost takšne določbe razpisne dokumentacije, ki kljub neobstoju pogojev dovoljuje predložitev ponudbe v elektronski obliki, gre ugotoviti, da je naročnik predvidel tudi možnost oddaje ponudbe osebno ali po pošti v zapečateni pisemski ovojnici, torej na klasičen način. Zato ni mogoče slediti prvemu vlagatelju, ki navaja, da je na takšen način onemogočena pravilna predložitev ponudb.

    Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je določilo točke 2.13 razpisne dokumentacije v delu, kjer si je naročnik v času med sprejetim obvestilom o oddaji javnega naročila in podpisom pogodbe pridržal pravico, da izbere podano varianto iz ponudbe, če so variante dopustne, ali jo uskladi, in pridobi soglasja in dovoljenja, če so potrebna, v nasprotju z ZJN-l. V zvezi s to navedbo gre slediti prvemu vlagatelju, ki navaja, da lahko naročnik (če so za to izpolnjeni pogoji iz 52. člena ZJN-1) variantno ponudbo izbere le pred izdajo obvestila o oddaji naročila, ne pa tudi po njej. Naročnik je dolžan v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZJN-1 pred oddajo ponudb preveriti, ali ponudnik izpolnjuje pogoje glede sposobnosti. Naročnik mora torej pred oddajo javnega naročila preveriti, ali ponudbe izkazujejo izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije in ali so predloženi dokumenti in potrdila, zahtevani v razpisni dokumentaciji. Po izdaji obvestila o oddaji naročila naročnik že po sami naravi stvari ne more več izbirati variantnih ponudb, saj je najugodnejši ponudnik že izbran, niti praviloma ne more več od ponudnikov zahtevati dodatne dokumentacije. Prav tako, kot pravilno ugotavlja prvi vlagatelj, naročnik tudi že pred izdajo obvestila o oddaji naročila v skladu s 54. členom ZJN-1 ne sme zahtevati ali dopustiti spremembe vsebine ponudbe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Kolikor se točka 2.13 razpisne dokumentacije ne nanaša na ponudbeno dokumentacijo oz. če naročnik namerava pridobivati soglasja ali dovoljenja, ki jih potrebuje v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, od drugih oseb, pa bi moral to v razpisni dokumentaciji izrecno navesti, če seveda ocenjuje, da je treba določbe, ki se ne nanašajo neposredno na ponudnike in na način oblikovanja ponudbe, sploh vključiti v razpisno dokumentacijo.

    Glede navedb prvega vlagatelja, da je točka 2.32 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na podaljšanje veljavnosti ponudbe, nejasna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavani točki navedel, da bo možnost podaljšanja ponudbe izkoristil le v izjemnem primeru. Samega vprašanja podaljšanja ponudbe pravila javnega naročanja ne urejajo, zato ga je treba presojati s pomočjo uporabe splošnih pravil obligacijskega prava. V obligacijskem pravu načelno velja, da je lahko sprejeta le ponudba, ki je veljavna. To pomeni, da mora naslovnikova izjava o sprejemu prispeti k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe oziroma do takrat, ko ponudba ponudnika veže. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01 - v nadaljevanju: OZ) v prvem odstavku 26. člena določa, da ponudba, v kateri je določen rok, do katerega mora biti sprejeta, veže ponudnika do izteka tega roka. Položaj ponudbe, katere rok veljavnosti je pretekel, je urejen v 31. členu OZ (Zapozneli sprejem in zapoznela vročitev izjave o sprejemu). OZ v prvem odstavku 31. člena določa, da se z zamudo sprejeta ponudba šteje za novo ponudbo naslovnika, razen če ponudnik naslovniku takoj sporoči, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi. S citiranim pravilom je zakon določil poseben pogoj, pod katerim ima lahko zapozneli sprejem enake učinke kot pravočasni sprejem ponudbe. Pogoj za to je, da ponudnik naslovniku izrecno izjavi, da velja pogodba za sklenjeno po njegovi prvotni ponudbi. Na ta način dobi ponudnik, ki je od naslovnika prejel izjavo o sprejemu svoje ponudbe šele potem, ko je ponudbi že potekel rok veljavnosti v smislu prvega odstavka 26. člena OZ, v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena OZ možnost sanirati naslovnikovo zamudo in s tem ohraniti svojo ponudbo v veljavi. Ponudnik pa mora zato, da bi saniral naslovnikovo zamudo pri sprejemu njegove ponudbe, naslovniku le izrecno sporočiti, da velja pogodba za sklenjeno po prvi ponudbi.

    Iz navedenega je razvidno, da je sprejem ponudbe, katere rok veljavnosti je že potekel, načeloma odvisen od ravnanja strank. Tudi vprašanje, ali bo naročnik dopustil podaljšanje veljavnosti ponudb, katerih rok veljavnosti je že iztekel, je načeloma odvisno od naročnika in ponudnikov, saj lahko na eni strani naročnik zahteva podaljšanje veljavnosti ponudb, če pri tem spoštuje načelo enakopravnosti, na drugi strani pa se ponudnik sam odloči, ali bo rok veljavnosti svoje ponudbe podaljšal. Za določbo naročnika, da praviloma ne bo koristil možnosti podaljšanja ponudbe, razen v izjemnih primerih, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi bila v neskladju s pravili javnega naročanja niti da bi bila nejasna.

    V zvezi z očitkom prvega vlagatelja, da ni jasno, kako bo naročnik pri izbiri ponudbe upošteval predložene certifikate, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.39 razpisne dokumentacije določil, da bo dal prednost ponudnikom, materialu, opremi in storitvam s pridobljenim certifikatom. V točki 7 na strani 24 razpisne dokumentacije pa je naročnik med merili določil, da ponudnik za dosežen certifikat ISO 9000 dobi 2 točki. Iz navedenega je razvidno, da navedbi prvega vlagatelja o tem, da naročnik ni opisal način vrednotenja certifikatov, ni mogoče slediti.

    Prvi vlagatelj tudi navaja, da glede na določbo naročnika iz točke A na strani 16 razpisne dokumentacije, v skladu s katero lahko ponudniki predložijo potrdilo o licenci za fizično varovanje po svojem izboru, ni jasno, kako bo naročnik glede na različno predložena potrdila pri ugotavljanju pravilnosti ponudb enakopravno obravnaval ponudnike. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki A na strani 16 razpisne dokumentacije res določil, da morajo ponudniki kot dokaz za ugotavljanje sposobnosti predložiti potrdilo o licenci za fizično varovanje, pri čemer je ponudnikom dopustil predložitev dokumentov po njihovem izboru. Vendar je naročnik v nadaljevanju določil, da v primeru varovanja ponudnik predloži skupno licenco za vse oblike zasebnega varovanja ali licence za posamezne oblike zasebnega varovanja, kot jih predpisuje ZZasV v členih 30 do 35. Če ponudnik nima ustreznih referenc, predloži staro licenco Zbornice za zasebno varovanje, obenem pa se pisno zaveže, da bo najkasneje do konca meseca januarja 2006, kot to predvideva novi zakon, predložil ustrezna potrdila o pridobitvi licence.

    V zvezi z navedeno določbo razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je naročnik pri tem upošteval določbe ZZasV, ki je začel veljati 2.1.2004 in v četrtem odstavku 79. člena določa, da morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki pridobiti ustrezno licenco po tem zakonu in vzpostaviti evidence iz 69. člena tega zakona najkasneje v 24 mesecih po uveljavitvi tega zakona, torej do 2.1.2006. V času, ko je naročnik določal vsebino predmetnega javnega razpisa, je torej moral upoštevati, da gre za prehodno obdobje, v katerem je možno, da vsi ponudniki še ne bodo imeli novih licenc, kot jih v členih 30 do 35 določa novi ZZasV. Zato po mnenju Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da obravnavanega pogoja ni določil na ustrezen način, saj je izrecno navedel, da bo glede licenc za fizično varovanje upošteval tako licence, izdane po starem zakonu, kot tudi licence, ki so pridobljene po novem ZZasV. Na ta način je treba po mnenju Državne revizijske komisije razumeti tudi naročnikovo določbo, v skladu s katero je ponudnikom prepustil predložitev potrdil po njihovem izboru. V zvezi s tem Državna revizijska komisija prvega vlagatelja ponovno opozarja, da ima vsak potencialni ponudnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 možnost pridobiti dodatna pojasnila v primeru, če meni, da so posamezna določila razpisne dokumentacije nejasna.

    Glede na dejstvo, da je prehodno obdobje v času predmetnega revizijskega postopka že poteklo, pa Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj razpisno dokumentacijo v tem delu uskladi z ZZasV in glede predložitve licenc za varovanje natančneje navede, katera dokazila bo upošteval kot ustrezna.

    Glede vlagateljevih navedb o nedoslednosti naročnikove zahteve za predložitev potrdila banke o plačilni sposobnosti na transakcijskem računu Državna revizijska komisija ugotavlja, da v skladu z 42.a členom ZJN-1 naročnik sam določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne sposobnosti, in sicer v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Naročnik se torej sam odloči, katere ekonomsko-finančne kriterije bo določil in kakšna dokazila za njihovo izpolnjevanje bo zahteval. Če se pri tem izrecno odloči, da bo od ponudnikov zahteval le eno potrdilo banke o plačilni sposobnosti na transakcijskem računu, kljub možnosti, da ima posamezen ponudnik več transakcijskih računov, zato ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil 42.a člen ZJN-1, v skladu s katerim je naročnik v okvirih, ki jih določa ZJN-1, avtonomen pri določanju finančnih pogojev, niti ni mogoče ugotoviti, da bi bil takšen pogoj nejasen.

    Prvi vlagatelj dalje navaja, da je pogoj iz točke 4.4 na strani 21 razpisne dokumentacije, da je letni prihodek na zaposlenega nad 2.5 milijona SIT, diskriminatoren, saj naj zanj ne bi bilo mogoče najti objektivnih razlogov. V zvezi s temi navedbami gre ugotoviti, da jih prvi vlagatelj ni konkretiziral, temveč je njegov očitek le splošne narave. Posamezen pogoj iz razpisne dokumentacije namreč načeloma ne more biti nedopusten sam po sebi, temveč je njegova morebitna diskriminatornost odvisna od konkretnih okoliščin posameznega primera. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je obravnavani pogoj diskriminatoren do njega oz. da ga postavlja v neutemeljeno slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Konkretno prvi vlagatelj npr. ni niti zatrjeval, še manj pa dokazal, da bi bil letni prihodek na zaposlenega v njegovem podjetju manjši od vrednostnega praga, kot ga je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika sploh lahko nastala škoda, zaradi česar njegovih revizijskih navedb v tem delu tudi ni vsebinsko obravnavala.

    Prvi vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da merila niso oblikovana v skladu z določbami ZJN-1. Prvi vlagatelj navaja, da merila niso postavljena v vrstnem redu in niso bila navedena v Uradnem listu RS, temveč le v razpisni dokumentaciji. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik v skladu s prvim in tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1 objaviti enaka merila v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ter da mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, in sicer v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija, podobno kot v prejšnjem odstavku, ugotavlja, da prvi vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika glede objave meril in določitve v vrstnem redu lahko nastala škoda. Kot je razvidno iz dokumentacije je prvi vlagatelj dvignil razpisno dokumentacijo in se je tako seznanil z vsemi merili, na podlagi katerih bo naročnik ocenjeval ponudbe, zato na podlagi njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi očitana kršitev naročnika glede domnevne neobjave meril vplivala na njegov pravni položaj. Prvi vlagatelj prav tako ni izkazal, na kakšen način naj bi mu zaradi domnevno napačnega vrstnega reda meril iz razpisne dokumentacije nastala škoda, zato Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    Glede navedb prvega vlagatelja, da bi bilo zagotovitev dodatnih varnostnikov smiselno zahtevati kot pogoj, ne pa kot merilo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik avtonomen pri odločitvi, katera in koliko meril bo določil in uporabil, kakšne vrednostne uteži jim bo pripisal in na kakšen način jih bo uporabil, pri čemer merila in način ocenjevanja ne smejo biti v nasprotju z ZJN-1. V zvezi z oblikovanjem meril ZJN-1 v 50. členu (Določitev meril) od naročnika zahteva, da merila, po katerih izbira najugodnejšo ponudbo, ne smejo biti diskriminatorna, smiselno morajo biti povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.

    Naročnik je v podtočki 2 točke 4.9 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik za upoštevanje tega delnega merila podpisati izjavo o zagotovitvi dodatnih delavcev ter v nadaljevanju opisal, koliko točk bo ponudnik prejel za ponujeno različno število dodatnih varnostnikov v daljših oz. krajših časovnih rokih. Naročnik je torej ocenil, da bo zagotovitev dodatnih varnostnikov upošteval kot merilo, ne pa kot pogoj. Državna revizijska komisija se sicer strinja s prvim vlagateljem, da bi bilo lahko to merilo določeno tudi kot pogoj, vendar je odločitev o tem v domeni naročnika, pri čemer Državna revizijska komisija na podlagi navedb prvega vlagatelja ni mogla ugotoviti, da bi bilo merilo opisano v nasprotju z določbami ZJN-1. Državna revizijska komisija se tudi ne more strinjati s prvim vlagateljem, da naročnik od ponudnikov zahteva podpis izjave o zagotovitvi dodatnih varnostnikov in da gre zato to določbo razpisne dokumentacije obravnavati kot pogoj, saj je naročnik izrecno navedel, da mora ponudnik predložiti izjavo o zagotovitvi dodatnih delavcev "za upoštevanje tega delnega merila" in da ponudnik, ki ne zagotovi nobenega dodatnega delavca ali jih zagotavlja v daljšem časovnem obdobju ali z drugimi omejitvami, ne prejme točk pri ocenjevanju po tem merilu. Glede nesorazmerja, ki naj bi bilo podano med določbama "Če ponudnik zagotovi najmanj 5 dodatnih varnostnikov v roku 12 ur prejme 3 točke" in "Če ponudnik zagotovi najmanj 5 dodatnih varnostnikov v roku 24 ur, prejme 1 točko" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj napačno povzel naročnikovo določbo, saj je naročnik za zagotovitev najmanj 5 dodatnih varnostnikov v roku 12 ur predvidel dodelitev dveh točk, ne pa treh, kot to zatrjuje prvi vlagatelj. Državna revizijska komisija zato na podlagi navedb prvega vlagatelja ni mogla ugotoviti, v čem naj bi bilo zatrjevano nesorazmerje med določitvijo točk.

    Prvi vlagatelj nadalje navaja, da pri merilu "Možnost zamenjave varnostnika" ni jasno, v kakšni povezavi je to merilo s predmetom javnega naročila, prav tako je to merilo previsoko ovrednoteno.

    Naročnik je v podtočki 3 točke 4.9 razpisne dokumentacije zapisal, da mora ponudnik podpisati izjavo o možnosti zamenjave delavcev za upoštevanje tega delnega merila. Največje možno število točk je 2. Če ponudnik nudi možnost zamenjave 3 delavcev ali več v roku do 24 ur, prejme 2 točki, če pa nudi možnost zamenjave do 2 delavca v roku do 7 dni, prejme 1 točko. Če ponudnik ne nudi možnosti zamenjave delavca ali jih zamenja po 8 dneh in kasneje, pri ocenjevanju po tem merilu ne prejme točk.

    Državna revizijska komisija na podlagi navedb prvega vlagatelja ni mogla ugotoviti, da zgoraj navedeno merilo ne bi bilo smiselno povezano z vsebino predmetnega javnega naročila. Naročnik naroča fizično varovanje, ki ga bo izvajalec zagotavljal z določenim številom varnostnikov. Kot je razumeti naročnika je slednji z obravnavanim merilom želel meriti pripravljenost izvajalca varovanja zamenjati varnostnika, za katerega naročnik meni, da svojega dela ne opravlja dovolj kvalitetno, pri čemer je naročnik predvidel dve časovni obdobji, v katerih naj bi izvajalec zamenjal določeno število varnostnikov. Naročnik je predvidel dodelitev točk tistemu ponudniku, ki bo zagotovil hitro zamenjavo enega oz. več varnostnikov v primeru, ko bo naročnik reklamiral njegovo delo pri izvajanju predmetnega javnega naročila. Za tako merilo zato ni mogoče ugotoviti, da ne bi bilo smiselno povezano s predmetom javnega naročila - fizičnim varovanjem. Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti prvemu vlagatelju v delu, v katerem navaja, da je merilo "Možnost zamenjave varnostnika" previsoko ovrednoteno. Ponudnik lahko namreč pri tem merilu prejme največ 2 točki, kar v primerjavi z ostalimi delnimi merilu pri merilu "kakovost" predstavlja le 2,5 % delež.

    Glede očitkov prvega vlagatelja v zvezi z merili "Strokovnost in izobrazba varnostnikov" ter "Izobrazba (vodje, organizatorja, kontrolorja)" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podtočkah 4 in 5 točke 4.9 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti podatke o izobrazbi in kadrovski strukturi in da bo naročnik dodeljeval točke ponudniku na podlagi izobrazbene strukture pri njem zaposlenih delavcev.

    V zvezi z navedenim gre ugotoviti, da pogoje glede kvalifikacij za posamezne kategorije delavcev na področju zasebnega varovanja določa že ZZasV v členih 19 in naslednji. Tudi naročnik je v 21. in 22. podtočki točke 4.5 razpisne dokumentacije kot pogoj določil, da mora biti iz ponudbe razvidno, da ponudnik zagotavlja delavce z zahtevano kvalifikacijo po ZZasV in da mora imeti vodilni delavec vsaj popolno srednjo izobrazbo. Navedene določbe razpisne dokumentacije gre torej razumeti na način, da naročnik kot pogoj za zaposlene delavce zahteva takšno izobrazbo oz. kvalifikacije, kot jih zahteva ZZasV, kot merilo pa bo upošteval izobrazbo, ki odstopa od minimalno predpisane. V tem delu se gre načeloma strinjati z naročnikom, ki navaja, da je izobraženi kader bolj sposoben pri opravljanju posla in da bo zato za isto ceno dobil višjo kakovost. S tega vidika bi bilo lahko takšno merilo tudi skladno z določbo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, ki zahteva smiselno povezavo med merilom in predmetom javnega naročanja. Vendar pa iz meril, opisanih v podtočkah 4 in 5 točke 4.9 razpisne dokumentacije, ni razvidno, da bo naročnik pri dodeljevanju točk po teh merilih upošteval le delavce, ki bodo izvajali varovanje pri njemu. Naročnika gre razumeti, da bo upošteval vse zaposlene pri ponudniku, ne glede na to, ali se pri ponudniku sploh ukvarjajo z dejavnostjo varovanja ali pa morda kakšno drugo dejavnostjo, za katero je ponudnik (poleg varovanja) tudi lahko registriran, in ne glede na to, ali gre za delavce, ki bodo pri naročniku dejansko izvajali dejavnost varovanja. Takšno merilo po mnenju Državne revizijske komisije ne izpolnjuje zahteve po smiselni povezavi s predmetom javnega naročila iz drugega odstavka 50. člena ZJN-1, saj npr. izobrazba delavca, ki se pri ponudniku ne ukvarja z dejavnostjo varovanja in ki pri naročniku ne bo izvajal razpisanih storitev, ni v nobeni smiselni povezavi s predmetom javnega naročila, naročniku pa tudi ne prinaša nikakršnih ekonomskih koristi. Takšno merilo postavlja tiste ponudnike, ki se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, v katerih ni posebnih zahtev glede strokovne izobrazbe in kvalifikacij, v slabši položaj, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi, saj je za predmetno javno naročilo pomemben načeloma zlasti tisti del ponudnikove kadrovske strukture, ki se ukvarja z dejavnostjo varovanja in ki bo pri naročniku tudi dejansko izvajal razpisano storitev. Merili, opisani v podtočkah 4 in 5 točke 4.9 razpisne dokumentacije, zato po mnenju Državne revizijske komisije nista opisani in ovrednoteni skladno z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1.

    Glede navedbe prvega vlagatelja, da je merilo iz 6. podtočke točke 4.9 razpisne dokumentacije pravzaprav pogoj, zaradi česar je samo s seboj v nasprotju, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v tem merilu določil, da bo ponudnikom dodelil točke na podlagi pridobljenega certifikata ISO 9000. Pri tem je zapisal, da mora ponudnik predložiti kopijo certifikata ISO 9000 in da ponudnik z doseženim certifikatom prejme 2 točki, ponudnik, ki tega certifikata ne predloži, pa ne prejme točk po tem merilu. Po mnenju Državne revizijske komisije je iz opisa tega merila razvidno, da ne gre za pogoj v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, temveč za merilo v smislu 9. točke 3. člena ZJN-1. Obravnavana določba je umeščena v točko 4.9 "Merila", pri čemer je naročnik izrecno navedel, da ponudnik, ki ne predloži dokazil o ISO 9000, ne prejme točk. To pomeni, da se obveznost predložitve certifikata nanaša le na možnost pridobitve točk, ne pa na vprašanje pravilnosti ponudbe. Glede na navedeno ni mogoče slediti prvemu vlagatelju, ki navaja, da je obravnavano merilo samo s seboj v nasprotju. Ob tem gre prvega vlagatelja ponovno opozoriti, da lahko v primeru morebitne nejasnosti določil razpisne dokumentacije od naročnika zahteva dodatna pojasnila (tretji odstavek 25. člena ZJN-1).

    Prvi vlagatelj nadalje navaja, da merilo "varnostno nadzorni center" ni smiselno glede na zakonske zahteve ZZasV in da bi naročnik varnostno nadzorni center moral določiti kot pogoj. V zvezi s temi navedbami gre uvodoma ugotoviti, da je naročnik varnostno nadzorni center opredelil kot pogoj v 42. podtočki točke 4.6 razpisne dokumentacije, kjer je kot enega izmed pogojev za lastnost ponujene storitve določil "ponudnik ima varnostno nadzorni center". Naročnik sicer navaja, da takšen center potrebuje, da pa je prepustil ponudniku, ali ima lasten varnostno nadzorni center ali pa ima do njega kakšno drugo relacijo, npr. najem, sporazum itd. To naj bi bilo razvidno tudi iz obrazca na strani 51, v katerem je dopuščal več možnosti, in sicer da ima lasten 24 urni varnostno nadzorni sistem, da prilaga licenco za upravljanje. Vendar niti iz dikcije pogoja iz 42. podtočke točke 4.6 razpisne dokumentacije niti iz obrazca na strani 51 ni razvidno, da bi naročnik dejansko dopuščal več možnosti glede varnostno nadzornega centra. V izjavi na strani 51 je namreč naročnik izrecno predvidel izjavo, da ima ponudnik "lasten 24 uren varnostno nadzorni center in zagotovljeno intervencijsko službo, oziroma prilaga licenco za upravljanje z varnostno nadzornim centrom". Takšna izjava je po mnenju Državne revizijske komisije v nasprotju z opisom merila "varnostno nadzorni center" iz podtočke 7 točke 4.9 razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik navedel, da bo ponudnik v primeru kumulativnega izpolnjevanja zahtev "lasten 24 urni varnostno nadzorni center, zagotovljena intervencijska služba, predložitev licence za upravljanje z varnostno nadzornim centrom" prejel 5 točk, v primeru alternativnega izpolnjevanja pa 2 točki.

    Glede na dejstvo, da je varnostno nadzorni center (kot navaja naročnik) eden izmed ključnih pogojev, bi moral naročnik po mnenju Državne revizijske komisije, upoštevajoč tudi določbe ZZasV, v razpisni dokumentaciji natančneje navesti, na kakšen način mora ponudnik imeti zagotovljen varnostno nadzorni center (ob tem velja pripomniti, da ZZasV v tem delu dopušča bodisi lastništvo bodisi pogodbeno razmerje), saj je sedanje določbe razpisne dokumentacije mogoče razlagati dvoumno. To velja tudi za določbo, da lahko ponudnik predloži tudi "drugo slično izjavo".

    Glede navedb prvega vlagatelja v zvezi z merilom "potrdila" iz podtočke 8 točke 4.9 razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v navedeni točki določil, da bo ponudnik prejel po 2 točki za vsako od naslednjih predloženih potrdil: potrdilo Uprave RS za zaščito in reševanje za požarno varovanje, potrdilo o članstvu v zbornici za zasebno varovanje, potrdilo o licenci za fizično varovanje. Prvi vlagatelj navaja, da merilo ni v skladu z načelom gospodarnosti, saj je članstvo v zbornici obvezno, prav tako mora vsak ponudnik imeti tudi licenco za fizično varovanje. Ne glede na dejstvo, da gre slediti prvemu vlagatelju v delu, kjer navaja, da je v skladu z ZZasV članstvo v zbornici obvezno in da je obvezno tudi imetništvo licence za fizično varovanje, iz navedb prvega vlagatelja v tem delu ni razvidno, da bi mu lahko zaradi navedenega merila nastala škoda, saj ne zatrjuje, da ni član zbornice ali da nima licence za fizično varovanje. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika sploh lahko nastala škoda, zaradi česar njegovih revizijskih navedb v tem delu tudi ni vsebinsko obravnavala.

    Glede očitkov prvega vlagatelja, da pri merilih "prevzem varnostne in gasilske službe Cankarjevega doma" in "zaposlitev varnostnikov po izboru Cankarjevega doma" ni jasno, pod kakšnimi pogoji naj bi se ponudnik zavezal to storiti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v določenih primerih sicer dopustiti vnos drugih (npr. socialnih) meril v določila razpisne dokumentacije, vendar pa je pri tem treba upoštevati določila ZJN-1. Pri določitvi takšnih meril v razpisni dokumentaciji je treba upoštevati predvsem zahtevo po smiselni povezavi med merilom in vsebino javnega naročila, merilo pa tudi ne sme biti oblikovano v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem načelom diskriminacije in transparentnosti.

    V konkretnem primeru je mogoče ugotoviti, da naročnik spornih meril "prevzem varnostne in gasilske službe Cankarjevega doma" in "zaposlitev varnostnikov po izboru Cankarjevega doma" ni določil jasno in transparentno. Ni namreč jasno, kakšno obveznost prevzema ponudnik s prevzemom varnostne in gasilske službe, saj obseg le-te ni definiran. Prav tako ni jasno, kakšne narave naj bi bilo delovno razmerje, ki ga bo izbrani ponudnik sklenil z varnostniki naročnika, ter kolikšno število varnostnikov naj bi izbrani ponudnik sploh prevzel. Naročnik tudi ni definiral, kako (če sploh) se bo sklenjeno delovno razmerje preoblikovalo po izteku pogodbenega razmerja med naročnikom in izbranim ponudnikom. Meril, kot sta obravnavani, Državna revizijska komisija zaradi njune nedoločenosti oz. nejasnosti zato niti ne more presojati z vidika skladnosti z določili ZJN-1 in temeljnimi načeli javnega naročanja. Naročnik sicer navaja, da bi podrobne informacije ponudnikom posredoval na informativnem dnevu, ki pa ga nihče od potencialnih ponudnikov ni izkoristil. V zvezi s tem gre pripomniti, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 pripraviti takšno razpisno dokumentacijo, da bo lahko ponudnik na njeni osnovi pripravil pravilno ponudbo. To pomeni, da mora razpisna dokumentacija vsebovati vse relevantne podatke za pripravo ponudbe, tako glede pogojev kot tudi glede meril, saj posredovanje podatkov, ki so ključni za pripravo ponudbe, ne more biti odvisno od tega, ali bodo ponudniki izkoristili možnost informativnega dne ali ne.

    Glede navedb prvega vlagatelja v zvezi z merilom "Izkušnje pri varovanju", da v Sloveniji ni objekta, primerljivega s Cankarjevim domom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podtočki 11 točke 4.9 razpisne dokumentacije določil, da bo ponudnik prejel določeno število točk, če bo predložil določeno število primerljivih referenc. Naročnik je v tej podtočki določil kriterije, na podlagi katerih bo reference obravnaval kot primerljive, in sicer mora referenčni objekt delovati 365 dni v letu, imeti mora površino 35.000 m2, ima 200 zaposlenih, ima 1000 prireditev na leto, ima 500.000 obiskovalcev na leto, ima vrednost zgradbe 10 milijard SIT in v zgradbi za 5 milijard SIT opreme, za vsa varovanja v enem letu porabi 30.000 ur. Naročnik je določil, da bo primerljiva tista referenca, ki vsaj v 5 alineah od sedmih dosega vsaj 60% od podanega. Naročnik je torej po mnenju Državne revizijske komisije primerljivost referenc natančno navedel, pri čemer je dopustil možnost odstopanja od zahtev, naštetih v posameznih alineah. Prvi vlagatelj sicer navaja, da v Sloveniji "praktično ni objekta, primerljivega s Cankarjevim domom, s čimer se gre načeloma strinjati. Vendar pa je treba po mnenju Državne revizijske komisije upoštevati, da je naročnik jasno objektiviziral kriterij primerljivosti referenc, pri čemer je dopustil odstopanja navzdol, saj za primerljivost reference zadostuje izpolnjevanje petih alinej od sedmih, poleg tega pa tudi pri teh petih alineah zadostuje, da so vrednosti izpolnjene vsaj do 60%. Po drugi strani prvi vlagatelj svojih navedb o diskriminatornosti obravnavanega merila ni konkretiziral, saj ni navedel nobenih konkretnih dejstev, ki bi kazala na to, da je prvi vlagatelj v slabšem položaju v primerjavi z ostalimi ponudniki. Iz navedb prvega vlagatelja tudi ni razvidno (niti ni za to predložil nobenih dokazov), da v Sloveniji ni nobenega primerljivega objekta, saj je prvi vlagatelj le splošno navedel, da "praktično" ni nobenega primerljivega objekta, pri čemer tudi ni razvidno, da bi prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo upošteval, da je naročnik določil kriterije, od katerih je dopustil znatno odstopanje navzdol. Državna revizijska komisija zato na podlagi navedb prvega vlagatelja ni mogla ugotoviti, da merilo "Izkušnje pri varovanju" ne bi bilo določeno v skladu z določbami ZJN-1.

    Prvi vlagatelj nadaljuje, da izjava, s katero se ponudnik strinja, da naročnik ni dolžan sprejeti najcenejše ali katerekoli ponudbe, ni jasna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da že prvi vlagatelj sam navaja, da naročnik glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe res ni dolžan sprejeti najcenejše ponudbe in da mora zavrniti nepravilne ponudbe, lahko pa zavrne tudi pravilne ponudbe, če za to navede razloge v skladu s 77. členom ZJN-1. Zato Državna revizijska komisija na podlagi navedb prvega vlagatelja ni mogla ugotoviti, v čem naj bi obstajala naročnikova kršitev pri oblikovanju obravnavane določbe razpisne dokumentacije. Morebitne bodoče kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila pa ne morejo biti predmet presoje Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku.

    Glede navedb prvega vlagatelja, da se ne strinja z naročnikom v delu, ko le ta zahteva izjavo, s katero se ponudnik strinja, da tudi s podpisom pogodbe ne bo edini dobavitelj in da mu ne bodo ponujene vse pozicije in vedno oddane, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dolžan natančno definirati predmet javnega naročila in javno naročilo oddati v obsegu, kot je bil definiran v razpisni dokumentaciji. Navedeno pomeni, da mora biti pogodba o izvedbi javnega naročila sklenjena v obsegu, kot je bil jasno definiran v razpisni dokumentaciji. Določba naročnika iz 5. alinee točke 5 na strani 28 razpisne dokumentacije, da ponudnik tudi s podpisom pogodbe ne bo edini dobavitelj (ekskluzivni dobavitelj ali izvajalec) in da mu ne bodo nujno vse pozicije in vedno oddane, zato po mnenju Državne revizijske komisije ni jasna, saj ni razvidno, ali so dodatne storitve varovanja vključene v predmetno javno naročilo ali ne. Kot je bilo že navedeno mora naročnik javno naročilo oddati v obsegu, kot je definiran v razpisni dokumentaciji.

    Prvi vlagatelj še navaja, da se ne strinja tudi z določbo na strani 28 razpisne dokumentacije, po kateri bo naročnik neoznačene dokumente varoval skladno z neoznačbo. To navedbo prvega vlagatelja gre razumeti kot opozorilo, da mora naročnik pri varovanju poslovnih skrivnosti ponudnikov ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, ne pa kot zatrjevano kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Kot je bilo že zapisano Državna revizijska komisija v tem revizijskem postopku ne more presojati morebitnih bodočih kršitev naročnika, za katere prvi vlagatelj domneva, da bi do njih lahko prišlo. Podobno tudi iz navedbe prvega vlagatelja, da se ne strinja z izjavo, po kateri se lahko naročnik posluži principa končnosti ponudb, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, v čem naj bi bila kršitev naročnika pri oblikovanju določb razpisne dokumentacije oz. katera določba ZJN-1 naj bi bila pri tem kršena.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

    Glede navedbe drugega vlagatelja o nedopustni izključitvi možnosti, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sodeluje samostojni podjetnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je drugi vlagatelj gospodarska družba, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi obravnavana določba razpisne dokumentacije lahko posegla v njegov pravni položaj. Drugi vlagatelj ni utemeljil, kako bi mu lahko kot pravni osebi, ki posluje v obliki d.o.o., navedena določba povzročila škodo, zato Državna revizijska komisija njegovih navedb v tem delu ni vsebinsko obravnavala.

    Glede navedb drugega vlagatelja v zvezi z varnostno nadzornim centrom je Državna revizijska komisija že pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ugotovila, da naročnik tega merila ni določil na jasen in transparenten način.

    Drugi vlagatelj dalje ugovarja pogoju iz točke 4.4 na strani 21 razpisne dokumentacije, da je letni prihodek na zaposlenega nad 2.5 milijona SIT. V zvezi s temi navedbami gre podobno kot zgoraj ugotoviti, da jih drugi vlagatelj ni konkretiziral, temveč je njegov očitek le splošne narave. Tudi drugi vlagatelj ni zatrjeval, da bi bil letni prihodek na zaposlenega v njegovem podjetju manjši od vrednostnega praga, kot ga je v razpisni dokumentaciji postavil naročnik. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi drugi vlagatelj v tem delu ni izkazal, da bi mu zaradi domnevne kršitve naročnika sploh lahko nastala škoda, zaradi česar njegovih revizijskih navedb v tem delu tudi ni vsebinsko obravnavala.

    Glede navedb drugega vlagatelja, da je naročnik kršil ZJN-1 tudi z določbo, da morajo v primeru skupne ponudbe ponudniki predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da lahko v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZJN-1 ponudbo predloži skupina izvajalcev, naročnik pa od take skupine ne sme zahtevati, da se povežejo v kakšno pravno formalno obliko, da bi predložili skupno ponudbo. V skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-1 lahko naročnik zahteva, da predloži skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani in je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Iz navedenih določil ZJN-1 je razvidno, da ZJN-1 izrecno prepoveduje le naročnikovo zahtevo, da se skupni ponudniki že ob predložitvi skupne ponudbe povežejo v določeno pravno formalno obliko, ne prepoveduje pa zahteve, da skupni ponudniki predložijo akt o skupni izvedbi naročila. Besedila drugega odstavka 47. člena ZJN-1 ne gre razumeti na način, kot to zatrjuje drugi vlagatelj, da lahko naročnik pravni akt o skupni izvedbi posla zahteva šele v primeru, če so skupni ponudniki izbrani kot najugodnejši, torej šele po izdaji obvestila o dodelitvi naročila in ne že v fazi predložitve skupne ponudbe. ZJN-1 v drugem odstavku določa le, da se pravni akt o skupni izvedbi naročila nanaša na primer, če bodo skupni ponudniki izbrani kot najugodnejši, ne prepoveduje pa, da bi naročnik takšen akt, iz katerega bi bila razvidna delitev posla, od katere je lahko odvisno tudi ugotavljanje sposobnosti posameznih skupnih ponudnikov, zahteval že ob predložitvi ponudbe.

    Očitke drugega vlagatelja glede merila "strokovnost in izobrazba varnostnikov" je Državna revizijska komisija že presojala pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in se v tem delu sklicuje na svojo zgornjo obrazložitev.

    Glede navedb drugega vlagatelja, da naročnik pri merilu "potrdila" ni opredelil vsebine potrdil in da zato ni jasno, kakšno potrdilo Uprave RS za zaščito in reševanje je potrebno predložiti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podtočki 8 točke 4.9 razpisne dokumentacije določil, da ponudnik prejme 2 točki, če predloži potrdilo Uprave RS za zaščito in reševanje za požarno varovanje. Po mnenju Državne revizijske komisije na podlagi navedb drugega vlagatelja ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi bila nejasnost zahtevanega potrdila. Ob tem velja tudi drugega vlagatelja opozoriti, da lahko v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 od naročnika v primeru nejasnih določb razpisne dokumentacije zahteva dodatna pojasnila.

    Glede navedb drugega vlagatelja v zvezi z nejasnostjo določila, po katerem bo naročnik ponudniku, ki predloži reference, primerljive z omejitvami, priznal 3 točke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sporno merilo "izkušnje pri varovanju" določil v podtočki 11 točke 4.9 razpisne dokumentacije. Kot je bilo že ugotovljeno ob obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja je naročnik v tej podtočki določil kriterije, na podlagi katerih bo reference obravnaval kot primerljive, in sicer mora referenčni objekt delovati 365 dni v letu, imeti mora površino 35.000 m2, ima 200 zaposlenih, ima 1000 prireditev na leto, ima 500.000 obiskovalcev na leto, ima vrednost zgradbe 10 milijard SIT in v zgradbi za 5 milijard SIT opreme, za vsa varovanja v enem letu porabi 30.000 ur. Naročnik je določil, da bo primerljiva tista referenca, ki vsaj v 5 alineah od sedmih dosega vsaj 60% od podanega. Po mnenju Državne revizijske komisije je naročnik s tem opredelil kriterij primerljivosti referenc in ga objektiviziral. Vendar pa tega ni mogoče trditi tudi za določbo, v skladu s katero bo naročnik ponudniku priznal 3 točke za referenco, ki bo primerljiva z omejitvami. Naročnik je namreč določil le, katere reference bo upošteval kot primerljive, ni pa določil oz. objektiviziral, katere reference bo upošteval kot primerljive z omejitvami oz. v katerih delih bi lahko reference (dodatno) odstopale od kriterijev primerljivosti, ki jih je naštel v merilu "izkušnje pri varovanju", da jih bo obravnaval kot primerljive z omejitvami. V tem delu zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da merilo "izkušnje pri varovanju" ni opisano v skladu s 50. členom ZJN-1.

    Drugi vlagatelj nadaljuje, da je naročnik pri merilu "finančna sposobnost ponudnika" uporabil izraze, ki niso definirani. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obravnavano merilo določil v podtočki 7 točke 4.9 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal, da bo ponudnikom dodeljeval točke za poslovno uspešnost, finančno stabilnost in trenutno stanje. Naročnik je vsakega od teh kriterijev razdelil na podkriterije in za vsakega določil, koliko točk mu pripada. Kriterij poslovne uspešnosti je tako razdelil na odlično, zelo dobro, povprečno in slabo uspešnost ter neuspešnost, kriterij finančne stabilnosti pa na trdno, zelo dobro, dobro, slabo in zelo slabo finančno stabilnost. Tudi trenutno stanje je razdelil na zelo dobro, dobro in slabo ter na stanje brez likvidnostnih težav in stanje z likvidnostnimi težavami. Drugi vlagatelj zatrjuje, da izrazov, ki so navedeni v tem merilu Agencija za javnopravne evidence in storitve ne opredeljuje, zato naj bi bilo to merilo neuporabno. Državna revizijska komisija tem navedbam drugega vlagatelja ni mogla slediti, saj je že iz javno dostopnih podatkov razvidno, da Agencija za javnopravne evidence in storitve gospodarske družbe uvršča v bonitetne razrede glede na poslovno uspešnost in finančno stabilnost. Vir za izračun so podatki iz letnih poročil za zadnjih pet let. Razredi so označeni pri poslovni uspešnosti s številkami od 1 do 5, pri finančni stabilnosti pa s črkami od A do E. Bonitetne ocene so podane za vsako leto posebej za zadnjih pet let. Poleg bonitetnih razredov za zadnjih pet let je v bonitetni informaciji navedeno tudi trenutno stanje. Ta ocena temelji na podatkih o neporavnanih obveznostih ter na podatkih o obsegu poslovanja v tekočem letu. Ob tem je razvidno, da Agencija za javnopravne evidence in storitve uporablja enako terminologijo in razdelitev, kot jo je uporabil naročnik v merilu "finančna sposobnost ponudnika". Navedbam drugega vlagatelja, da Agencija za javnopravne evidence in storitve ne uporablja izrazov, kot jih navaja naročnik, zato ni mogoče slediti, posledično pa tudi mogoče slediti drugemu vlagatelju, da bi bilo obravnavano merilo zato neuporabno.

    Tudi navedbam drugega vlagatelja, da sta določba iz točke 2.27 razpisne dokumentacije in določba na strani 22 razpisne dokumentacije glede poprave ponudbene cene v nasprotju s 54. členom ZJN-1, ni mogoče slediti. Naročnik je v teh določbah zapisal, da v primeru najpreprostejših napak zadošča ustno ali telefonično pojasnjevanje, kadar gre za pomembnejša pojasnila, pa je potrebna pisna izjava ponudnika, ter da bo komisija upoštevala napake, ki bodo narejene v tabeli o ceni. Na podlagi navedb drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, zakaj naj bi bile navedene določbe razpisne dokumentacije v nasprotju s 54. členom ZJN-1, ki določa, da sme naročnik zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb po zaključenem postopku odpiranja ponudb. Naročnik ni navedel, da bo enostransko popravljal napake v ponudbeni dokumentaciji, izrecno pa je navedel, da ne bo dopustil napak, ki bi vplivale na veljavnost, pravilnost ali ugodnost ponudbe.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

    Prvi in drugi vlagatelj sta zahtevala povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval 200.000,00 SIT za takso in 3.000 točk z 20% DDV ter 3% materialnih stroškov z 20% DDV.

    Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja delno utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se prvemu vlagatelju delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Potrebni stroški prvega vlagatelja so v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN 100.000 SIT za takso ter v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.500 odvetniških točk z 20% DDV za sestavo zahtevka za revizijo in 25 odvetniških točk z 20% DDV za materialne stroške, skupaj torej 301.300,00 SIT. Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja glede na njegov revizijski predlog delno utemeljen, je Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP priznala stroške v višini 150.650,00 SIT. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi in ZRPJN.

    Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval 100.000 SIT za takso ter 3.300 točk z 20% DDV. V obvestilu o nadaljevanju drugi vlagatelj zahteva še 50 točk z 20% DDV ter 420 SIT za poštnino.

    Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja delno utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se drugemu vlagatelju delno povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Potrebni stroški drugega vlagatelja so v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN 100.000 SIT za takso ter v skladu z Odvetniško tarifo in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.500 odvetniških točk z 20% DDV za sestavo zahtevka za revizijo, 50 odvetniških točk z 20% DDV za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka ter 371,00 SIT za poštne stroške, skupaj torej 304.971,00 SIT. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja glede na njegov primarni revizijski predlog delno utemeljen, je Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ob upoštevanju drugega odstavka 154. člena ZPP priznala stroške v višini 152.485,50 SIT. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa.

    POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

    V Ljubljani, dne 24.2.2006

    Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
    član Državne revizijske komisije



    Vročiti:

    - Cankarjev dom kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana
    - Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
    - Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
    - Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

    Natisni stran