018-098/2006 ZZZS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup digitalnih fotokopirnih strojev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Tift biro inženiring d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.03.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Dne 19.12.2005 je naročnik izdal sklep o začetku postopka oddaje NMV s pogodbo za predmetno javno naročilo.

Dne 13.02.2006 je naročnik izdal obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti, iz katerega izhaja, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje Konica Minolta d.o.o., Vodovodna cesta 101, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 27.02.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je na podlagi vpogleda v konkurenčno ponudbo ugotovil, da sta v ponudbi izbranega ponudnika vrednosti brez DDV in z DDV Postavke 1 v predračunu enaki. Vlagatelj meni, da je bila s tem kršena zahteva iz 9. točke razpisne dokumentacije, ki določa, da mora biti davek na dodano vrednost prikazan. Vlagatelj meni, da kasnejša obrazložitev naročnika, da je zanj relevantna le Skupna ponudbena vrednost, ne zdrži, saj bi bila v primeru obračunanega DDV vlagateljeva ponudba ugodnejša. Vlagatelj pričakuje ponovno ovrednotenje ponudb in izbor njegove ponudbe kot najugodnejše.
Vlagatelj prosi, v primeru rešitve zahtevka za revizijo v njegovo korist, za povračilo stroškov.

Naročnik je dne 03.03.2006 sklenil, da se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Naročnik pojasni, da je pri ocenjevanju ponudb in izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe pri merilu cena ocenjeval in upošteval le skupno ponudbeno ceno iz ponudbenega predračuna vsakega ponudnika, kot izhaja iz prvega odstavka 18.1. točke razpisne dokumentacije, zato je navedbe vlagatelja, da bi bila v primeru obračunanega DDV pri ponudbeni ceni Postavke 1 njegova ponudba ugodnejša, ocenil kot neutemeljene.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 14.03.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.03.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil le-tej zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za oddajo javnega naročila male vrednosti v skladu z določbo prvega odstavka 124. člena ZJN-1. Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti), oziroma konkretneje se odda na podlagi določb 125. člena ZJN-1. Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija ugotovila, da je med strankami sporno predvsem to, katera cena (na enoto) je v ponudbi izbranega ponudnika pri Postavki 1 v stolpcu C oziroma D pravilna: ali cena na enoto postavke brez davka na dodano vrednost ali morda cena na enoto postavke, ki vključuje DDV.

V ta namen je Državna revizijska komisija vpogledala najprej v naročnikovo razpisno dokumentacijo, in ugotovila, da je naročnik v citirani 9. točki v zadnjem stavku zapisal: "Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem predračuna (Priloga 2)". Nadalje je naročnik v Prilogi 2 (Predračun z navodili o izpolnitvi) med drugim zapisal, da se predračun izpolni na obrazcu, ki ga je pripravil naročnik, pri čemer ponudnik vpisuje za posamezno postavko po specifikaciji iz Priloge 10 v točko I. (Ponudbene cene po postavki) med drugim:
- v stolpec C "ceno na enoto postavke brez davka na dodano vrednost",
- v stolpec D "ceno na enoto postavke, ki vključuje davek na dodano vrednost",
- v stolpec E pa "ceno skupaj za navedeno število po postavki, ki vključuje morebitne popuste, davek na dodano vrednost, kakor tudi vse stroške ponudnika, potrebne za izvedbo predmeta javnega naročila".

Nadalje je naročnik v Prilogi 2 v navodilih za izpolnjevanje predračuna zapisal, da se v točko II. (Skupna ponudbena cena) vpiše skupno ponudbeno ceno, ki se izračuna tako, da se seštejejo ponudbene cene za postavke 1 do 10 v stolpcu E.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija z namenom razjasnitve sporne zadeve vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, in ugotovila, da je le-ta v obrazcu Predračun pri postavki 1 v stolpcih C, D in E zapisal enako ceno (številko), to je 2.046.000,00 (SIT), v rubriko Skupna ponudbena cena pa je zapisal ceno 9.861.540,00 SIT.

Vlagatelja gre, glede na njegovo navedbo v zahtevku za revizijo, da "bi bila v primeru obračunanega davka na dodano vrednost njegova ponudba ugodnejša", razumeti, da je prepričan, da je v ponudbi izbranega ponudnika napačna "številka" v stolpcu D (z drugimi besedami: da je "številka" v stolpcu D navedena brez obračunanega DDV in posledično za 20 % prenizka). Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika pokaže, da s to vlagateljevo trditvijo ni skladna niti "številka" v stolpcu E (ki izkazuje "ceno skupaj za navedeno število po postavki, ki vključuje morebitne popuste, davek na dodano vrednost, kakor tudi vse stroške ponudnika, potrebne za izvedbo predmeta javnega naročila") niti "končna številka" v predračunu pod točko II., to je skupna ponudbena cena (9.861.540,00 SIT).

Vpogled v celotno spisovno dokumentacijo še pokaže, da je izbrani ponudnik naročniku z dopisom z dne 08.03.2006 (tudi) pisno že pojasnil, da je prišlo pri postavki 1 v predračunu do napake pri ceni na enoto brez DDV ter da bi pravilno moralo biti 1.705.000,00 + DDV oziroma 2.046.000,00 z DDV, pri čemer je skupni znesek z DDV 9.861.540,00.

Ob vsem zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavlja v ponudbi izbranega ponudnika v predračunu pod točko II. skupna ponudbena cena (9.861.540,00 SIT), ki je bila tudi relevantna za ocenjevanje ponudb, skladno s prvim odstavkom točke 18.1. razpisne dokumentacije, seštevek vseh ponudbenih cen za posamezno postavko, navedenih v stolpcu E. V povezavi s tem gre zavrniti tudi navedbo vlagatelja, ki zatrjuje, da je njegova ponudba ekonomsko najugodnejša, saj iz prejetih ponudb izhaja, da je bila v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ponudba izbranega ponudnika ekonomsko ugodnejša od ponudbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija se bi z vlagateljem sicer lahko delno strinjala s tem, da na prvi pogled morda obstaja dvom o tem, ali se je izbrani ponudnik zmotil pri vpisovanju zneska z DDV ali morda pri vpisovanju zneska brez DDV, a izhajajoč iz ponudbe kot celote (ter nenazadnje tudi iz pisnega pojasnila izbranega ponudnika) nedvoumno izhaja, da se je izbrani ponudnik zmotil pri vpisovanju zneska v stolpcu C in je posledično njegova ponudba tudi ekonomsko ugodnejša od vlagateljeve. (Očitne) pomote pri vpisu v omenjeni stolpec pa v konkretnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ni mogoče primerjati ali celo enačiti z "neizpolnjevanjem zahtev iz razpisne dokumentacije", pač pa v obravnavanem primeru kvečjemu z računsko napako.

Na podlagi zgornjih ugotovitev ter tudi upoštevajoč dejstvo, da gre v predmetnem postopku za oddajo javnega naročila male vrednosti, je bilo vlagateljev zahtevek za revizijo potrebno zavrniti kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen, je posledično, skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, morala zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 22.03.2006

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana,
- Tift biro inženiring d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana,
- Konica Minolta d.o.o., Vodovodna cesta 101, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran