018-046/2006 Ministrstvo za finance

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članov mag. Metke Cerar in Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo tobačnih znamk in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UAB Garsu Parsaulis, Ukmerges str. 349, Vilnius, Litva, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.3.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka revizije se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v Uradnem listu RS št. 106, z dne 25.11.2005, pod številko objave Ob-32187/05, ter v Uradnem glasilu EU št. S 222, z dne 18.11.2005, objavil javni razpis s predmetom "izdelava in dobava tobačnih znamk". Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel dve pravočasni ponudbi.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj naročniku z dopisom, z dne 1.12.2005, posredoval zaprosilo za dodatna pojasnila nekaterih razpisnih določil, med drugim:
1. vprašanje: "2.4.3.5 - od pravnih oseb se zahteva BON-2, za tuje ponudnike pod 2.4.4. ustrezna dokazila pristojnih institucij. Ali zadošča potrdilo o boniteti banke tujega ponudnika, ali zahtevate njegov full financial audit report""
2. vprašanje: "2.4.6.3 - zahtevate, da na obrazcu 4a naročniki podajo izjave - ali je dopustno, da naročniki podajo svoje izjave na svojih lastnih obrazcih (dopisih), ker je nemogoče dobiti od naročnikov izjavo na predpisanem obrazcu"".
Naročnik je na navedeni vprašanji odgovoril na naslednji način:
1. Tuji ponudnik naj priloži potrdilo, iz katerega bodo razvidni po vsebini enaki podatki (lahko jih je tudi več), kot so navedeni v točki B (FINANČNA DISCIPLINA) obrazca BON-2. Katere podatke vsebuje navedeni obrazec, je možno videti na vzorcu obrazca, ki je objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve http://www.ajpes.si/docDir/storitve/Bonitete/vzorec_BON_2.pdf.
2. Naročnik zahteva od ponudnika samo tri reference za dobro izkazana istovrstna dela v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe, in sicer v vrednosti nad 100 mio SIT skupaj z DDV. Več dokazil ponudniku ni potrebno prilagati, saj za pogoj zadostujejo le tri. â??
V primeru, da resnično ni možno dobiti potrdila na zahtevanem obrazcu, naj ponudniki predložijo izjave naročnikov (kupcev) na njihovih - lastnih obrazcih (dopisih, lastnih izjavah ipd.) s podatki (informacijami), ki so navedeni na obrazcu 4a.

Naročnik je dne 23.12.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika Cetis, d.d., Čopova ulica 24, Celje (ki ga v predmetnem postopku zastopa odvetnik Borut Zajc, Slomškova ul. 12a, Ljubljana; v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot izhaja iz obrazložitve, je naročnik ponudbo vlagatelja v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb izločil kot nepravilno, saj naj ne bi izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je dne 29.12.2005 na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je le-ta posredoval dne 5.1.2006, ter ga z dopisom, z dne 3.1.2006, zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Kot je razvidno iz zapisnika o vpogledu, je naročnik vlagatelju vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (razen v dele, ki so označeni z "interno": priloga 4 in priloga 7) omogočil dne 6.1.2006.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 18.1.2006, v katerem zahteva, da naročnik svojo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je vsebovana v sklepu, z dne 23.12.2005, razveljavi in ugotovi pravilnost njegove ponudbe, podrejeno pa, naj ugotovi nesprejemljivost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer iz naslednjih razlogov: 1) iz priloženega obrazca bančne garancije za resnost ponudbe naj ne bi bilo razvidno, kdo je bančno garancijo sploh podpisal, niti ni naveden položaj oziroma pristojnost podpisnika, zaradi česar naj bančna garancija ne bi ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije; 2) izbrani ponudnik naj ne bi predložil bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot je bila ta zahtevana v prilogi št. 9/b razpisne dokumentacije, saj garant ni podal izjave, da bo znesek nepreklicno in brezpogojno plačal v roku 15 dni; 3) iz posameznih delov ponudbe izbranega ponudnika naj ne bi bilo razvidno, kdo jo je podpisal, oziroma naj bi dele ponudbe podpisali vsaj dve različni osebi; 4) ponudba izbranega ponudnika naj bi bila zapečatena z nalepko, ki jo je mogoče odstraniti in ponovno zalepiti. Vlagatelj obenem navaja, da mu je naročnik neupravičeno odklonil vpogled v referenčno listo ponudnika (priloga št. 4) in Opis in zaščito proizvodnje, skladiščenja in transporta (priloga št. 7), s čimer naj bi kršil načelo javnosti in transparentnosti postopka.
Nadalje navaja vlagatelj razloge, iz katerih naj bi bila njegova ponudba pravilna in v celoti sprejemljiva. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo iz sklepa o oddaji javnega naročila, da vlagatelj ni predložil podatkov o finančni disciplini (zahteva točke 2.4.3.5. razpisne dokumentacije), vlagatelj poudarja, da je predložil ustrezna potrdila različnih državnih organov, ki naj bi izkazovala izpolnjevanje navedenih naročnikovih zahtev. Glede potrdila o referencah vlagatelj ugovarja, da je namesto izpolnjenih in potrjenih naročnikovih obrazcev predložil dokumente, ki naj bi vsebovali vse zahtevane podatke, zato meni, da je njegova ponudba tudi v tem delu pravilna in jo je naročnik neupravičeno izločil iz postopka.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov revizije po priloženem stroškovniku.

Naročnik je izdal sklep, z dne 1.2.2006, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljenega. Glede očitane nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi podpisa bančne garancije za resnost ponudbe naročnik ugotavlja, da je bila le-ta predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in po vzorcu garancije za resnost ponudbe iz Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj). Naročnik navaja, da je skladno z vzorcem potreben le žig in podpis banke, kar pa bančna garancija v ponudbi izbranega ponudnika vsebuje. Naročnik pri tem poudarja, da je oseba, ki daje garancijo, banka, torej pravna in ne fizična oseba, pri čemer je pravna oseba zavezana že na podlagi podpisa bančnega uslužbenca, ki je zaposlen pri pravni osebi.
Glede bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval le izjavo banke, da bo, v primeru, da bo ponudnik izbran kot najugodnejši, takšno bančno garancijo izdala, kar pa je izbrani ponudnik izpolnil.
V zvezi s podpisovanjem ponudbe izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da ni nikjer v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti posamezni deli ponudbe vedno podpisani s strani iste osebe ali da mora biti oseba, ki parafira, vedno določljiva. Naročnik meni, da so osebe, pooblaščene za parafiranje, določene z akti oziroma pooblastili, ki se nanašajo na notranje poslovanje naročnika, medtem ko navzven nastopa zastopnik pravne osebe, v konkretnem primeru direktorica vlagatelja. Hkrati naročnik poudarja, da je posamezne dele ponudbe izbranega ponudnika podpisala ena in ista oseba in da je le-ta določljiva, saj je na prvi strani ponudbe dopis, ki ga je podpisala glavna direktorica izbranega ponudnika, na katerem so navedeni njeno ime in priimek, izobrazba, položaj in podpis, ki je identičen podpisom, ki se pojavljajo skozi razpisno dokumentacijo. Naročnik še poudarja, da je ta podpis tudi na prilogah št. 2 in 3, ki ju vlagatelj navaja kot primer nepravilnosti. Naročnik potrjuje vlagateljevo ugotovitev, da je poleg parafe glavne direktorice tudi parafa tretje osebe, ki je napravila popravek številke objave v Uradnem listu, vendar se naročniku to ne zdi sporno.
Glede vezave ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji obliko ponudbe navedel le kot zaželen pogoj, ne pa obvezen, pri čemer še poudarja, da pa ponudba vlagatelja sploh ni bila zvezana z vrvico ter da so vsi dokumenti vloženi v "U" mapo, tako da jih je možno vzeti ven, jih pregledati ali celo zamenjati.
V zvezi z očitkom, da naročnik vlagatelju ni dovolil vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki jih je slednji označil z oznako "interno", naročnik opozarja, da je bil k takšnemu ravnanju zavezan zaradi spoštovanja želja izbranega ponudnika, ki tudi po pozivu ni dovolil umika stopnje zaupnosti.
Nadalje naročnik navaja, da vlagatelj ni predložil dokumenta oziroma dokumentov, ki bi v celoti ustrezali vsebini točke B iz obrazca BON-2, saj je predložil dokument (priloga 2.4.3.4.b), ki govori le o poravnanih obveznostih do državnega in občinskih proračunov (in še to zgolj na dan izdaje potrdila, ne vsebuje pa informacije o številu dni neporavnanih dospelih obveznosti v zadnjih šestih mesecih, kot to izkazuje obrazec BON-2), ne pa tudi o poravnanih morebitnih obveznostih, ki bi jih vlagatelj lahko imel iz naslova zakonitih preživnin, odškodnin za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnin zaradi izgube delovne zmožnosti, odškodnin zaradi smrti preživljalca in iz naslova sodnih sklepov o izvršbi. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj predložil potrdilo Državne inšpekcije za davke pri ministrstvu za finance Republike Litve, potrdilo Urada za informatiko in zveze pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Litve (ki je starejši kot en mesec od dneva oddaje ponudbe, zaradi česar ga naročnik v postopku ni upošteval) ter potrdilo Uprave Fondacije državnega socialnega zavarovanja pri Ministrstvu za socialno varstvo in delo Republike Litve, ki naj bi nadomeščali obrazec BON-2, vendar po naročnikovem mnenju ne ustrezajo vsebini le-tega. Naročnik namreč navaja, da je vlagatelju na zastavljeno vprašanje glede izpolnjevanja zahteve po obrazcu BON-2 izrecno odgovoril, da tuji ponudnik lahko predloži potrdila, iz katerih bodo razvidni po vsebini enaki podatki, kot so navedeni v točki B obrazca BON-2.
Glede ustreznosti dokazil, ki se nanašajo na reference, naročnik poudarja, da je vlagatelj predložil reference na lastnih obrazcih naročnikov (kupcev), vendar pa le-ti ne vsebujejo vseh podatkov, kot jih je naročnik zahteval z obrazcem 4/a, kar naročnik dokazuje z analizo vsake reference posebej po posameznih podatkih. Naročnik vztraja pri odločitvi, da je ponudba vlagatelja nepravilna, ter pri odločitvi o izbranem ponudniku.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 6.2.2006) je naročnik z dopisom z dne 22.9.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Izbrani ponudnik je s pripravljalno vlogo, z dne 20.2.2006, v postopku revizije prijavil stransko intervencijo. V vlogi izbrani ponudnik zavrača vlagateljeve navedbe v zvezi z nepravilnostjo njegove ponudbe in navaja razloge proti takšnim trditvam. Izbrani ponudnik je z dopisom, z dne 22.2.2006, zahteval vpogled v spisovno dokumentacijo, ki se pri Državni revizijski komisiji vodi pod številko 018-46/06, kar mu je bilo omogočeno dne 13.3.2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom prve alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva obravnavala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi z nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika. Glede prve vlagateljeve navedbe, da naj iz priloženega obrazca bančne garancije za resnost ponudbe ne bi bilo razvidno, kdo je bančno garancijo sploh podpisal, niti ni naveden položaj oziroma pristojnost podpisnika, zaradi česar naj bančna garancija ne bi ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je predložena bančna garancija podpisana in žigosana s strani banke, skladno z zahtevo razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz vzorca bančne garancije za resnost ponudbe, ki ga je naročnik priložil na obrazcu št. 9/a, izhaja le zahteva: "banka (žig in podpis)", ne pa morebitna zahteva po navedbi podpisnika, njegovega položaja ali pristojnosti. Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvam naročnika, kot izhajajo iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da garancijo za resnost ponudbe izdaja pravna oseba, torej banka, ne pa fizična oseba; slednja le sklepa posle v imenu in za račun banke. Skladno z navedenim gre obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni predložil bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot je bila ta zahtevana v prilogi št. 9/b razpisne dokumentacije. Pri vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb, v točki 2.4.2.2 zahteval "izjavo prvovrstne banke, da bo ponudniku (naročniku garancije), v primeru, da bo izbran kot najugodnejši, izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (priloga št. 9/b), ter v točki 9 (Finančna zavarovanja) razpisne dokumentacije, v podtočki 9.2 med drugim navedel: "Bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (vzorec teksta je priložen v prilogi št. 9/b) bo izbrani ponudnik predložil v 10-ih dneh po sklenitvi pogodbe, in sicer v višini 10% pogodbene vrednosti. â??". Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta navedeno zahtevo razpisne dokumentacije izpolnil tako, da je predložil podpisano in ožigosano izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter podpisan bianco vzorec iz priloge št. 9/b razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je izbrani ponudnik naročnikovo zahtevo izpolnil v skladu z razpisno dokumentacijo, zaradi česar njegove ponudbe iz tega razloga ne gre obravnavati kot nepravilne, vlagateljevo navedbo pa je potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

Glede vlagateljeve navedbe, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker naj iz posameznih delov ponudbe izbranega ponudnika ne bi bilo razvidno, kdo jo je podpisal, oziroma ker naj bi dele ponudbe podpisali vsaj dve različni osebi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zaradi v nadaljevanju navedenih razlogov neutemeljena. Naročnikova zahteva v zvezi s podpisovanjem ponudbe je razvidna iz točke 2.10.1 "Oblika ponudbe" Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, kjer je med drugim določil: "Vse priloge morajo biti izpolnjene, podpisane in žigosane s strani ponudnika, razen prilog št. 10, 12 in 13, ki jih izpolnijo, podpišejo in žigosajo samo tisti ponudniki, ki ne nastopajo s podizvajalci, ter prilog št. 9/a in 9/b (vzorci bančnih garancij), ki so podlaga za izdajo originalnih bančnih garancij s strani banke v posameznih fazah postopka javnega razpisa. â??". Pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je na prvi strani le-te podpisnik naveden z imenom, priimkom, položajem osebe in podpisom, ter da je mogoče iz ponudbe zaključiti, da je v celoti vključno s prilogami podpisana s strani te iste osebe (t.j. glavne direktorice, ki je kot zakonita zastopnica navedena tudi v sodnem registru); Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je popravek tipkarske napake na vzorcu pogodbe podpisal tudi nekdo drug (očitno oseba, ki je napravila popravek), vendar ocenjuje, da takšno ravnanje ne pomeni neskladja z zahtevo razpisne dokumentacije. Opozoriti gre, da je naročnik zahteval le podpis ponudnika, ne pa točno določene osebe, pri čemer vlagatelj ni dokazal oziroma niti ne zatrjuje, da ponudbe izbranega ponudnika ne bi podpisal slednji. Skladno z navedenim je bilo potrebno tudi to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika zapečatena z nalepko, ki jo je mogoče odstraniti in ponovno zalepiti in iz tega razloga nepravilna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji med drugim določil, da je zaželeno, da so vsi dokumenti, predloženi v ponudbi, zvezani z vrvico v celoto in zapečateni tako, da posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oz. pečata. Iz zapisanega je razvidno, da ne gre za izločilen pogoj, ki bi ga morali ponudniki obvezno izpolniti, da bi bilo njihovo ponudbo šteti za pravilno, temveč le za željo oziroma neobvezen napotek naročnika, v kakšni obliki lahko ponudniki pripravijo svoje ponudbe.

Glede vlagateljevega očitka, da mu je naročnik neupravičeno odklonil vpogled v prilogo št. 4 (referenčna lista) in prilogo št. 7 (opis in zaščita proizvodnje, skladiščenja in transporta) ponudbe izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da ni utemeljen.
Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) v 8. členu kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Zaupnost podatkov varuje tudi drugi odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Ob zapisanem mora naročnik pri tem presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije. Ne glede na to pa mora naročnik upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.: 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01; v nadaljevanju: ZGD), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD). K varovanju slednjih podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Potrebno je poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe, v kolikor pa kot tak označi njen del, je naročnik dolžan upoštevati razumne interese ponudnika. Glede na to, da je v konkretnem primeru izbrani ponudnik prilogo št. 4 k ponudbeni dokumentaciji označil z "interno", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je varoval zaupnost navedenih podatkov in posledično vlagatelju odklonil vpogled v ta del ponudbene dokumentacije.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija skladno z vlagateljevimi navedbami presojala, ali je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno označil za nepravilno in jo kot tako izločil iz postopka. Kot namreč izhaja iz sklepa o oddaji javnega naročila, z dne 23.12.2005, je naročnik ocenil, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje dveh zahtev razpisne dokumentacije, in sicer predložitve ustreznega potrdila o finančni disciplini in predložitve izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca referenčne liste ponudnikov vključno z izjavami naročnikov.

Naročnik je v točki 2.4.3.5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval "Podatke o finančni disciplini (ne sme biti starejše od enega meseca od dneva oddaje ponudb);
â"˘ pravne osebe - gospodarske družbe predložijo obrazec BON-2"
Kot izhaja iz naročnikovega odgovora (dokument z dne 2.12.2005) na zastavljeno vlagateljevo vprašanje s tem v zvezi, bi moral ponudnik za izpolnitev tega pogoja vsaj predložiti potrdilo oz. potrdila, ki bi vsebovali po vsebini enake podatke kot so navedeni v točki B obrazca BON-2.

Iz obrazca BON-2 je nadalje razvidno, da le-ta v točki B vsebuje naslednje podatke:

"B. FINANČNA DISCIPLINA

Pravna oseba na dan pred sestavitvijo obrazca NI IMELA dospelih neporavnanih obveznosti.
ali
Pravna oseba JE IMELA na dan pred sestavitvijo obrazca dospele neporavnane obveznosti.

Vrstni redi neporavnanih obveznosti:
1. _ tisoč tolarjev iz naslova zakonitih preživnin, odškodnin za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnin zaradi izgube delovne zmožnosti, odškodnin zaradi smrti preživljalca,
2. _ tisoč tolarjev iz naslova davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave,
3. _ tisoč tolarjev iz naslova sodnih sklepov o izvršbi.

V zadnjih 6 mesecih je imela pravna oseba dospele neporavnane obveznosti â?? dni."

Pri vpogledu v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta pod točko 2.4.3.5 predložil naslednje dokumente:
- izjava
- poročilo o pregledu računov (v angleščini)
- poročilo o dobičku (izgubi) 2004
- potrdilo o finančnem stanju
V izjavi je vlagatelj navedel, da "ne more predložiti zahtevanega obrazca BON-2, ker po zakonodaji in pravnih aktih Republike Litve to ni reglementirano. Po zakonodaji in pravnih aktih Republike Litve evidenco neporavnanih obveznosti kontrolira Državna inšpekcija za plačila pri Ministrstvu za finance. Zato prilagamo takšno potrdilo o poravnanih obveznostih (priloga št. 2.4.3.4.b). Namesto obrazca BON-2 predlagamo celotno poročilo o finančnem stanju l. 2003-2004 (poročilo o pregledu računov v angleščini - priloga št. 2.4.3.5.b). Dodatno predlagamo poročilo o dobičku (izgubi) l. 2004 (priloga št. 2.4.3.5.c) ter poročilo naše banke o stanju na našem transakcijskem računu (priloga št. 2.4.3.5.d)".

Iz potrdila Državne inšpekcije za davke o poravnanju računov državnega in občinskega proračuna ter državnih denarnih fondov izhaja, da je vlagatelj do dne 30.11.2005 poravnal račune državnega in občinskega proračuna ter državnih denarnih fondov. Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi navedeno potrdilo šlo šteti kot dokazilo o tem, da vlagatelj en mesec pred oddajo ponudbe ni imel neporavnanih obveznosti iz naslova davčnega dolga in stroškov prisilne izterjave, s čimer je zadoščeno podtočki 2, točki B (Finančna disciplina) obrazca BON-2.

Pri pregledu ostalih dokumentov, ki jih je pod točko 2.4.3.5 navedel vlagatelj, je Državna revizijska komisija ugotovila, da so glede na zahtevo razpisne dokumentacije irelevantni ter da nobeden od njih vsebinsko ne pokrije podatkov, ki so zahtevani v točki B obrazca BON-2, še posebej ne morebitnih neporavnanih obveznosti iz naslova zakonitih preživnin, odškodnin za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnin zaradi izgube delovne zmožnosti, odškodnin zaradi smrti preživljalca, ali iz naslova sodnih sklepov o izvršbi, niti ne posreduje informacij o tem, koliko dni je imela pravna oseba dospele neporavnane obveznosti v zadnjih 6 mesecih. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija potrdila ugotovitev naročnika, da je vlagateljevo ponudbo iz tega razloga potrebno šteti za nepravilno, in zavrnila vlagateljeve navedbe s tem v zvezi kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je nazadnje presojala, ali je vlagatelj izpolnil naročnikovo zahtevo v zvezi s predložitvijo izpolnjenih referenc.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 2.4.6.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval: "Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec - Referenčna lista ponudnika (priloga št. 4) vključno z izjavami naročnikov (priloga 4/a). V referenčni listi ponudnik navede naročnike, pri katerih je do sedaj opravljal ali še opravlja storitve s področja predmeta javnega naročila oziroma sorodnih vrst dobav (kot npr. znamke, kolki, čeki, bankovci ipd.)". Kot izhaja iz dodatnih pojasnil naročnika, z dne 2.12.2005, bi lahko ponudnik za izpolnitev pogoja predložil tudi izjave naročnikov (kupcev) na njihovih - lastnih obrazcih s podatki, navedenimi na obrazcu 4/a.

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja je razvidno, da je le-ta pravilno izpolnil prilogo št. 4, kjer je navedel 8 referenčnih naročnikov, ter priložil prazno, vendar podpisano in žigosano izjavo - prilogo št. 4/a, z opombo, da nima možnosti predložiti potrjenih obračunov po zahtevah priloge št. 4/a, ker so njegovi osnovni naročniki varnega tiska državne ustanove, ter da namesto le-tega prilaga rekomendacije naročnikov. Pri pregledu t.i. rekomendacij (gre za priporočila Državne bolniške blagajne, Državne inšpekcije za davke, Ministrstva za finance Republike Gruzije, Vlade Kastilje in Leona ter Uprave fondacije državnega socialnega zavarovanja) je Državna revizijska komisija ugotovila, da nobeno izmed le-teh ne vsebuje vseh podatkov, ki jih je naročnik določil z zahtevano izjavo naročnikov (priloga št. 4/a), in sicer: predmet pogodbe, številka, dan sklenitve in znesek pogodbe, obdobje sklenitve pogodbe, ocene kvalitete opravljenih storitev, reševanja reklamacij oziroma pritožb in osebja ponudnika, odgovornega za izvedbo storitve. Skladno z navedenim gre ugotoviti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo iz obravnavanih razlogov izločil kot nepravilno.

Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po priloženem stroškovniku. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je bilo skladno z 22. členom ZRPJN potrebno zavrniti tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 15.3.2006

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana,
- Odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana
- Odvetnik Borut Zajc, Slomškova ul. 12a, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran