018-082/2006 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe obstoječega avtocestnega sistema, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Elektro Gorenjska d.d., Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.03.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11.10.2005 sprejel sklep, št. 504/2005, o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe obstoječega avtocestnega sistema. Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 97/05, z dne 04.11.2005, pod številko objave Ob-29448/05.

Naročnik je izdal sklep o oddaji naročila, št. 504/2005, z dne 12.12.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Elektro Primorska d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 30.01.2006, vložil zahtevek za revizijo, z dne 03.02.2006, v katerem navaja, da naročnik glede na merilo - najnižja cena za celotno naročilo - ni izbral najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je v ponudbenem predračunu navedel ceno na enoto mere, to je kilovatno uro (kWh), vendar pa to predstavlja le tiskarsko napako, ki pa na skupno ponudbeno vrednost in ponudbeno vrednost, navedeno v pogodbi, nima vpliva. Vlagatelj poudarja, da je skupna ponudbena vrednost z in brez DDV v njegovi ponudbi pravilno navedena na vseh ostalih mestih, kjer je upoštevana cena na enoto mere MWh. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik upoštevati končno ponudbeno ceno, kot jo je ugotovil na odpiranju ponudb, v skrajnem primeru pa bi moral vlagatelja v skladu s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zaprositi za dodatno pojasnilo ponudbene cene. Ker vlagatelj v doglednem času ni prejel odločitve naročnika o izbiri, je sam podal pojasnilo k svoji ponudbi, z dne 20.12.2005, s katerim je obrazložil svojo ponudbeno ceno in poudaril, da navedeno njegove ponudbene vrednosti v ničemer ne spreminja.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik kršil določilo razpisne dokumentacije, v katerem se zavezuje, da bo vse ponudnike o svoji odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj je namreč sklep naročnika, datiran na dan 12.12.2005, prejel dne 23.01.2006, kar ni v skladu z obvezo naročnika.
Vlagatelj pripominja, da naročnik v sklepu o oddaji naročila ni nikjer obrazložil, zakaj je bil ponudba vlagatelja zavrnjena, poleg tega pa enega izmed ponudnikov v sklepu sploh ni omenil, s čimer je kršil 78. člen ZJN-1.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi sklepa o oddaji javnega naročila, z dne 12.12.2005 ter se izbere vlagatelja kot najugodnejšega. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov plačane takse.

Naročnik je s sklepom, št. 504/2005-kom sklep, z dne 24.02.2006 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil vlagateljevo zahtevo po povračilu priglašenih stroškov. Naročnik je v izrek še zapisal, da si pridržuje pravico, da bo do vlagatelja uveljavljal nadaljnjo škodo, nastalo v razliki cene med ceno, ki jo bo plačal po sklenjenem dodatku za dobavo električne energije in ceno, ki je določena v pogodbi za dobavo električne energije z izbranim ponudnikom.
Naročnik navaja, da je vlagatelj, v nasprotju z navodili za pripravo ponudbe, ponudil ceno za KWh in ne za MWh. Cena za enoto mere je bila namreč določena v MWh. Pravilni izračun ponudbene vrednosti glede na enoto mere 10,74 SIT bi torej znašal za zahtevano količino 180.432,00 SIT, z upoštevanjem DDV pa bi bila končna ponudbena cena 216.518,40 SIT. To je tudi znesek, ki bi bil ugotovljen ob pravilni uporabi 54. člena ZJN-1. Prav tako glede na izkušnje, poznavanje trga električne energije in gibanje cen na tem trgu naročnik ocenjuje, da od vlagatelja tudi po dodatno danem pojasnilu ni bilo mogoče pričakovati, da bi lahko pojasnil tako nizko ceno, upoštevaje 53. člen ZJN-1. Naročnik opominja, da bi upoštevanje navedb vlagatelja, ki celo priznava svojo napako pri pripravi ponudbe, lahko privedlo do rezultata, da bi nepravilna ponudba postala pravilna, kar je v nasprotju s 54. členom ZJN-1. Naročnik dodaja, da niso sprejemljive niti vlagateljeve navedbe glede napačno uporabljene enote mere (MWh), saj bi moral, kolikor meni, da bi veljalo v razpisni dokumentaciji uporabiti drugo enoto mere, to zahtevati pred potekom roka za oddajo ponudb.
Glede navedbe datuma v sklepu o oddaji javnega naročila naročnik ugotavlja, da je prišlo do tipkarske napake kot posledica uporabe vnaprej pripravljenih obrazcev. Iz gradiva, ki ga je obravnavala uprava naročnika je razvidno, da je bilo gradivo obravnavano na upravi v torek, dne 17.01.2006. Ker je vlagatelj prejel kopijo sklepa o izbiri dne 23.01.2006, naročnik torej ni ravnal v nasprotju s pravili, ki si jih je sam postavil in je pravočasno posredoval obvestilo o oddaji javnega naročila.
Naročnik pojasnjuje, da mora po prvem odstavku 78. člena ZJN-1 obrazložiti in navesti razloge za svojo odločitev, vendar navedeno ne velja že za obveščanje ponudnikov v prvi fazi, takšne dodatne obrazložitve pa so skoraj brezpredmetne v primerih, ko je edino merilo le najnižja cena, tako kot v predmetnem javnem naročilu. Vsak ponudnik, ki ni bil izbran, pa ima pravico zahtevati od naročnika dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kar je vlagatelj tudi izkoristil. Naročnik sicer v sklepu o oddaji javnega naročila ni navedel enega od ponudnikov, ki je oddal najdražjo ponudbo, vendarle pa navedeno ni v nasprotju z zakonom, ker noben člen ne opredeljuje vsebine obvestila. So pa v sklepu navedeni vsi prejemniki obvestila.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 28.02.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj specificirano priglaša nadaljnje stroške postopka, skupno v višini 867 odvetniških točk, povečano za DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.03.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je opredeljevala do vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na tiskarsko napako v njegovem ponudbenem predračunu, kjer je navedel ceno na enoto mere v kWh in ne v MWh, naročnik pa naj bi ga zato neutemeljeno zavrnil. Vlagatelj navaja, da je skupna ponudbena vrednost v njegovi ponudbi pravilno navedena na vseh ostalih mestih, kjer je upoštevana cena na enoto mere MWh, v skrajnem primeru pa bi ga moral naročnik pozvati na pojasnilo ponudbene cene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 5 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7) določil: "Ponudnik mora izpolniti obrazec ponudbenega predračuna tako, da cene na enoto mere pomnoži s količinami in tako dobljene vrednosti sešteje. â??", kot enoto mere pa je določil MWh. Iz ponudbenega predračuna vlagatelja izhaja, da je količino (16.800), določeno s strani naročnika, pomnožil s ceno na enoto mere (10,74 SIT) ter dobil vrednost 180.432.000,00 SIT (brez DDV). Ker vlagateljeva končna ponudbena vrednost (180.432.000,00 SIT brez DDV) ni enaka vrednosti 16.800 krat 10,74 SIT, je potrebno ugotoviti obstoj kršitve zgoraj citiranega določila razpisne dokumentacije.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je pravilna samo tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Ker v obravnavanem primeru ponudba vlagatelja ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, ko jo je kot nepravilno zavrnil. Državna revizijska komisija dodaja, da na zapisano ne vpliva merilo, ki ga je naročnik uporabil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila - najnižja cena za celotno naročilo, saj ponudba, ki ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, sploh ne more biti predmet vrednotenja po merilih.

Ker je potrebno ponudbo vlagatelja že zaradi omenjenega neskladja med ceno na enoto mere, pomnoženo s količino, in vrednostjo brez DDV označiti kot nepravilno, tudi ni mogoče slediti revizijskim navedbam, da bi ga moral naročnik na podlagi 54. člena ZJN-1 pozvati na dodatno pojasnilo ponudbene cene. Naročnik namreč ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi pojasnitev dokumenta, katerega nepravilnost že sama po sebi predstavlja neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije in posledično nepravilnost ponudbe (arg. 54. člena ZJN-1). Naročnik mora ponudbe, ki so nepravilne bodisi zaradi netočnih, manjkajočih ali nepravilnih dokumentov in podatkov, ki so bile zahtevani v razpisni dokumentaciji, že takoj izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila in ne sme zahtevati ali dovoliti njihovih dopolnitev oziroma sprememb, sicer v nasprotnem primeru povzroči nedopustno spremembo nepravilne ponudbe v pravilno in s tem krši določilo 54. člena ZJN-1.

Pomota pri zapisu številke v konkretnem primeru tudi ne predstavlja dejanskega stanja, ki bi dopuščal uporabo instituta računske napake iz 54. člena ZJN-1. Poleg tega, kar je Državna revizijska komisija ugotovila že zgoraj (vlagateljeva ponudba, ker ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, sploh ne more biti predmet dopustitve pojasnjevanja), je kot računske napake, ki jih je dovoljeno popravljati, mogoče šteti zgolj napake zaradi osnovnih računskih operacij, npr. napačni seštevki ali zmnožki, razlike med zneski, izraženimi s številkami in zneski, izraženimi z besedami, ali druge podobne primere računskih napak. Naročnik sme torej popraviti zgolj računske napake, ki jih je ugotovil pri pregledu in kontroli ponudbene cene, ob tem pa mora za popravek ponudbene cene zaradi računske napake pridobiti pisno soglasje ponudnika, s katerim le-ta nesporno izrazi voljo o višini ponudbene vrednosti. V konkretnem primeru tako ne gre niti za napako, nastalo kot posledica napačne računske operacije, pač pa za pomoto pri vpisu cene na enoto mere. Glede na to, da pomote v ponudbi izbranega ponudnika ni moč šteti za računsko napako, bi upoštevanje njenega popravka predstavljalo nedopustno spremembo ponudbe, ki ni dovoljena glede na zgoraj obravnavano določilo 54. člena ZJN-1.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje navedbam vlagatelja, da je skupna ponudbena vrednost z in brez DDV v njegovi ponudbi na vseh mestih enaka, prav tako pa vlagatelj z zapisom cene na enoto mere v kWh ni mogel imeti namena zavesti naročnika, saj je naročnik kot edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe določil najnižjo ceno za celotno naročilo. Vendarle pa je potrebno upoštevati, da je postopek oddaje javnega naročila izredno formalen in strog, saj se le na ta način zagotovi enakopravno obravnavanje ponudnikov in je posledično lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika za oddajo pravilne ponudbe. še posebno skrbnost velja nameniti izpolnjevanju ponudbenega predračuna, saj iz slednjega izhaja končna ponudbena vrednost, po kateri je ponudnik pripravljen določeno javno naročilo izvršiti, poleg tega pa ponudbena cena predstavlja predmet vrednotenja po merilu najnižja cena (kot v konkretnem primeru) ali pa je zajeta v merilu ekonomsko najugodnejša ponudba.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala očitek vlagatelja, da ga naročnik v nasprotju z določilom razpisne dokumentacije o svoji odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika ni obvestil v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Kot izhaja iz določil razpisne dokumentacije, poglavje VIII. Oddaja del (str. 12), je naročnik določil, da bo o svoji odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika obvestil vse ponudnike v roku 8 dni po sprejetju sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. V dokumentaciji, ki jo je Državni revizijski komisiji v predmetnem postopku naročnik odstopil, ni najti dokumentov, na katere se sklicuje naročnik in iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo gradivo obravnavano na upravi v torek, dne 17.01.2006. Sklep o oddaji javnega naročila nosi datum 12.12.2005, naročnik ga je oddal na pošto dne 20.01.2006, vlagatelj pa ga je prejel dne 23.01.2006 (kot izhaja iz potrjene poštne povratnice vlagatelja). Ne glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da ima rok, v katerem se je naročnik zavezal, da bo ponudnike obvestil o svoji odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika po sprejetju takšnega sklepa, naravo instrukcijskega roka, kar pomeni, da prekoračitev tega roka naročniku ne preprečuje, da bi dolžno ravnanje opravil tudi kasneje, zato takšen rok tudi ne more imeti negativnih posledic. Glede na zapisano je bilo potrebno obravnavano revizijsko navedbo zavrniti.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da sklep o oddaji javnega naročila ni obrazložen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1, ki ureja odločitev o oddaji naročila, ne določa obsega obrazložitve odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Poleg tega je zakonodajalec v primeru, ko ponudnik, ki ni bil izbran in ki meni, da naročnikova obrazložitev v obvestilu o oddaji javnega naročila ni zadostna, dopustil možnost, da ponudnik še pred vložitvijo zahtevka za revizijo pridobi dodatno obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), kar je vlagatelj tudi izkoristil. Naročnik je v sklepu o oddaji javnega naročila navedel, kdo je izbrani ponudnik, kolikšna je vrednost njegove ponudbe ter kdo so zavrnjeni ponudniki. Navedeno odločitev je utemeljil, in sicer da gre za najcenejšo ponudbo, ob izpolnjevanju pogojev 42. člena ZJN-1 ter meril iz razpisne dokumentacije. O svoji odločitvi o oddaji javnega naročila je naročnik, v skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1, obvestil vse ponudnike, ki so oddaji ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pa se ni mogla opredeljevati do vlagateljeve navedbe, da naročnik enega izmed ponudnikov v odločitvi o oddaji javnega naročila sploh ni omenil, saj ta domnevna kršitev ne posega v vlagateljev pravni položaj, prav tako pa vlagatelju zaradi takšnega naročnikovega ravnanja nikakor ne more biti povzročena škoda. Ker torej zakon ne predpisuje obsega obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, naročnik pa je svojo odločitev utemeljil, na podlagi trditev vlagatelja v tem delu ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.03.2006

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Elektro Gorenjska d.d., Ul. Mirka Vadnova 3a, Kranj
- Elektro Primorska d.d., Erjavčeva 22, Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran