018-066/2006 Elektro Maribor d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članice Vesne Cukrov in člana mag. Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po omejenem postopku za izvedbo nezahtevnih gradbenih del, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ELSA Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev breg 15, Gornja Radgona, (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.03.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Obvestilo o nepriznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih del, št. 12-MP/N-880/05, z dne 13.12.2005.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 03.10.2005 sprejel sklep št. 12-IM/JN-41/05 o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo nezahtevnih gradbenih del. Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 99-101/05, z dne 11.11.2005, pod številko objave Ob. 30174/05.

Vlagatelj je dne 23.01.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnika po prejemu Obvestila o nepriznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih del, št. 12-MP/N-880/05, z dne 13.12.2005 (v nadaljevanju: obvestilo, z dne 13.12.2005), dne 23.12.2005 pozval, za dodatno obrazložitev Obvestila, z dne 13.12.2005 in predložitev overjene kopije zapisnika o odpiranju ponudb po 75. členu Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju ZJN-1). Vlagatelj pojasnjuje, da mu je naročnik dne 10.01.2006 izdal obrazloženo obvestilo iz katerega ni razvidno kdo so ostali zainteresirani uspešni ali neuspešni prijavitelji. Vlagatelj kot napačno ocenjuje ugotovitev naročnika iz obrazloženega obvestila, da le-ta skladno z določilom 74. člena ZJN-1 ni dolžan voditi zapisnika o odpiranju ponudb. Nadalje vlagatelj navaja, da izpolnjuje pogoje iz točke 6. razpisne dokumentacije, saj je v ponudbi priložil lastno izjavo, da mu na katerikoli način ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezana s poslovanjem naročnika ter, da zaključek naročnika, da je s tem, ko je dne 11.05.2001 sam podal prijavo elektroenergetskemu inšpektorju vlagatelju že dokazana huda strokovna napaka, nepravilen. Vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje tudi pogoj iz 16. točke razpisne dokumentacije, kar je naročnik v obrazložitvi obvestila, z dne 13.12.2005, napačno navedel in navajal neizpolnjevanje 9. točke razpisne dokumentacije. Vlagatelj pojasnjuje, da je predložil lastno izjavo o neobstajanju terjatev do naročnika, saj v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje nobenih neporavnanih terjatev, ki bi izhajale iz dosedanjih poslovnih odnosov. Po vlagateljevem mnenju bi moral naročnik predhodno preveriti verodostojnost izjave, ne pa samovoljno zaključevati vsebino izjave na osnovi postopkov za katere naročnik navaja, da tečejo pred sodiščem in da so predmet izvršilnega postopka, vsled česar se vlagatelj tudi ne strinja z ugotovitvijo naročnika v obrazloženem obvestilu, z dne 10.01.2006, da ne izpolnjuje pogoja iz 13. točke razpisne dokumentacije- izjava o nezavajajočih podatkih. Vlagatelj še navaja, da se je naročnik šele po prejemu naknadnega obvestila vlagatelja, da zahteva vpogled v prijavitveno dokumentacijo ostalih ponudnikov (dopis, z dne 09.01.2006), dne 23.01.2006 (zadnji dan roka za vložitev zahtevka za revizijo) odzval in istega dne omogočil vpogled. Vlagatelj je vpogledal le v ponudbi dveh ponudnikov (Gradbeništvo Lendava d.o.o. in Granit d.d.), pri čemer naj bi mu naročnik ne bi omogočil vpogleda v vse, po ZJN-1, javne dokumente. Ob pregledu ponudbe Granit d.d. je vlagatelj ugotovil, da je iz OBR-8 odgovorna oseba in zakoniti predstavnik g. Peter Kosi, vsa prijavitvena dokumentacija pa je bila podpisana s strani direktorja komercialnega sektorja Borisa Ignjatoviča, pri čemer vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni opazil pooblastila. V ponudbi ponudnika Granit d.d. je bilo tudi ugotovljeno, da je datum revizijskega poročila z dne 18.04.2005, kar je starejši datum od, v razpisni dokumentaciji, zahtevanih devetdeset dni. Ob vpogledu v ponudbo ponudnika Gradbeništvo Lendava d.o.o., pa je vlagatelj ugotovil, da ponudba ni zvezana in vloženi dokumenti v celoti niso podpisani.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi sklep o nepriznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih del in se vlagatelju zaradi pravilnosti njegove ponudbe prizna usposobljenost in sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj priglaša tudi povračilo vplačane takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je dne 07.02.2006 sprejel odločitev, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da se skladno z določilom 73. člena ZJN-1 javno odpiranje ponudb izvaja v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka, zato prijavitelj v prvi fazi omejenega postopka ne more zahtevati in dobiti zapisnika o odpiranju ponudb, ker do odpiranja ponudb še sploh ni prišlo. Naročnik navaja, da iz zapisnika elektroenergetskega inšpektorja izhaja ugotovitev inšpektorja, da je vlagatelj v kritičnem obdobju leta 2001 ravnal v nasprotju s pravili elektroenergetske stroke in pravili varnega dela na elektroenergetskih objektih. Naročnik pojasnjuje, da iz kopij, ki jih je naročnik priložil odločitvi o zahtevku za revizijo (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, Pg 45/2004, pritožba zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, predlog za izvršbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 436/2005 in ugovor zoper ta sklep) izhaja, da vlagateljeva izjava o neobstoju terjatev do naročnika ni resnična. Glede očitka vlagatelja, da naročnik ni dopustil vpogleda v prijavitveno dokumentacijo naročnik navaja, da sta pozivu vsem ponudnikom glede dopustitve vpogleda v njihovo prijatveno dokumentacijo, z dne 20.01.2006, vpogled dovolila Gradbeništvo Lendava d.o.o. in Granit Slovenska Bistrica d.d.. Naročnik navaja, da je prijavitelj Granit d.d. po pozivu naročnika predložil potrdilo, iz katerega je razvidno, da lahko dokumente ponudbe podpisuje Boris Ignjatovič. Glede revizorskega poročila pa naročnik navaja, da je bilo le-to v originalu izdano dne 18.04.2005, vendar je notarsko overjeno in je ustreznega datuma. Kar pa se tiče nepravilnosti ponudbe Gradbeništvo Lendava d.o.o. naročnik tovrstne navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene z obrazložitvijo, da je bil vlagatelj na vpogledu ponudb seznanjen s tem, da Gradbeništvo Lendava d.o.o. ni bila priznana usposobljenosti in sposobnost za izvajanje predmetnega javnega naročila.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 14.02.2006), je naročnik z dopisom, z dne 16.02.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da iz obrazloženega obvestila, z dne 10.01.2006, ni razvidno kdo so ostali zainteresirani uspešni ali neuspešni prijavitelji.
Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik obvestilo o priznanju sposobnosti in usposobljenosti za izvedbo predmetnega javnega naročila pošiljal za vsakega prijavitelja posebej. Vlagatelj je naročnikovo obvestilo o nepriznanju sposobnosti in usposobljenosti vlagatelja št.12-MP/N-88005, z dne 13.12.2005, prejel dne 16.12.2005. V obvestilu, z dne 13.12.2005, je naročnik vlagatelja obvestil, da mu ni bila priznana usposobljenost in sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila in podal obrazložitev te odločitve ter zgolj navedel, da bo priznal usposobljenost in sposobnost prijaviteljem, ko bodo izpolnili vse razpisne pogoje. Vlagatelj je skladno z določilom 78. člena ZJN-1 naročnik pozval k obrazložitvi obvestila, z dne 13.12.2005. Naročnik je obrazloženo obvestilo št. 12-MP/N-19/06 izdal dne 10.01.2006. V obrazloženem obvestilu, z dne 10.01.2006, je naročnik opisal razloga za nepriznanje usposobljenosti vlagatelja, ni pa poimensko navedel prijavitelje, katerim je (ne)priznal usposobljenost. Na tem mestu je potrebno izpostaviti določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1, skladno s katerim mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo in o njej obvestiti vse ponudnike. Iz navedenega določila ZJN-1 izhaja zaveza naročnika, da svojo odločitev o oddaji naročila/priznanju sposobnosti obrazloži. Ob presojanju na kakšen način mora naročnik svojo odločitev o oddaji naročila ali priznanju sposobnosti obrazložiti, je potrebno upoštevati temeljna načela javnega naročanja, načelo enakopravnosti ponudnikov (določilo 7. člena ZJN-1) in načelo transparentnosti postopka javnega naročanja (določilo 8. člena ZJN-1). Načelo enakopravnosti ponudnikov zahteva takšno postopanje naročnika, ki med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne povzroča razlikovanja, medtem ko načelo transparentnosti vsakomur, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, podeljuje pravico, da skladno z določili ZJN-1 pridobi podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila. V težnji, da se sledi omenjenim temeljnima načeloma, mora naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila/priznanju sposobnosti navesti, katerim ponudnikom je oddal javno naročilo (in katerim ga ni oddal) oziroma priznal sposobnost (in katerim je ni priznal) in razloge za svojo odločitev. Naročnik lahko le s takšnim načinom obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila/(ne)priznanju sposobnosti omogoči ponudnikom, da se seznanijo s postopkom javnega naročila in preverijo ali je med posameznimi ponudniki morebiti nastalo neupravičeno razlikovanje. Ugotoviti torej gre, da je potrebno določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1 razlagati razširjajoče v smeri, da naročnik svojo odločitev o oddaji naročila/priznanju sposobnosti obrazloži tako, da navede katerim ponudnikom je/ni oddal javnega naročila oziroma (ne)priznal sposobnosti in razloge za svojo odločitev in tako obrazloženo odločitev posreduje vsem ponudnikom. Vse navedeno glede obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, pa posledično velja tudi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zaključiti gre, da mora naročnik, skladno z določilom 78. člena ZJN-1, odločitev o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti (kar posledično velja tudi za dodatno obrazložitev te odločitve) obrazložiti na zgoraj naveden način. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik v obvestilu, z dne 13.12.2005 in obrazloženem obvestilu, z dne 10.01.2006, ni navedel katerim ponudnikom je (ne)priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 78. člena ZJN-1.
Vsled navedenega je Državna revizijska komisija obravnavani revizijski navedbi sledila kot utemeljeni.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi moral naročnik, skladno z določilom 74. člena ZJN-1, voditi zapisnik o odpiranju ponudb in ga skladno z določilom 75. člena ZJN-1 izročiti vsem ponudnikom.
V določilu 73. člena ZJN-1 je opredeljeno, da se odpiranje ponudb v odprtem postopku in v drugi fazi omejenega postopka izvaja javno. Zahteva po vodenju zapisnika je opredeljena v določilu prvega odstavka 74. člena ZJN-1 in zavezuje naročnika, da v postopku odpiranja ponudb vodi zapisnik, v katerega se vpišejo zlasti, v istem členu, taksativno našteti podatki. Namen vodenja zapisnika v postopku javnega odpiranja ponudb je v zagotovitvi načela javnosti, enakopravnosti ponudnikov in transparentnosti postopka oddaje javnega naročila, saj se večinoma v odprtem postopku/ drugi fazi omejenega postopka oddaje javnega naročila ugotavljajo zlasti tisti podatki na podlagi katerih se ponudbe vrednotijo. Faza predmetnega postopka oddaje javnega naročila o kateri poteka revizijski postopek je končana prva faza omejenega postopka, katere namen je ugotovitev sposobnosti potencialnih ponudnikov (določilo 19. člena ZJN-1). Izročitev zapisnika je opredeljena v določilu 75. člena ZJN-1 in zavezuje naročnika, da v roku treh dni pošlje zapisnik o odpiranju ponudb ponudnikom. Upoštevajoč določila 73. in 74. člena ZJN-1 se zahteva po vodenju zapisnika nanaša na odprti postopek in drugo fazo omejenega postopka, zato je potrebno ugotoviti, da obravnavanem postopku oddaje javnega naročila naročnik glede na prvo fazo omejenega postopka ni zavezan voditi zapisnika in ga posledično tudi ni dolžan izročiti.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je obravnavana navedba revizijskega zahtevka neutemeljena.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da izpolnjuje pogoje iz točke 6. razpisne dokumentacije, saj je v ponudbi priložil lastno izjavo, da mu na katerikoli način ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezana s poslovanjem naročnika.
Skladno z določilom 6. točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 lahko naročnik, za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti, določi da mora ponudnik izkazati, da mu na katerikoli način ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika. Tako je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila naročnik v točki 6. razpisne dokumentacije navedel, da mora prijavitelj za izkazovanje tega pogoja predložiti pod kazensko in materialno odgovornostjo podano lastno izjavo. Po pregledu ponudbe vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta priložil lastno izjavo, z dne 24.11.2005, iz katere izhaja, da vlagatelju na noben način ni bila dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika. Naročnik je v obvestilu, z dne 13.12.2005, navedel, da je vlagatelj povzročil hudi strokovno napaka s katero je ogroženo zdravje in življenje odjemalcev, saj je kandidat dne 04.04.2001 in 11.05.2001 nedovoljeno posegel v elektroenergetske objekte na območju naselja Hrastje- Mota, kar je razvidno iz Zapisnika elektroenergetskega inšpektorja, z dne 11.05.2001 (v nadaljevanju: Zapisnik) in Zaprosila za posredovanje podatkov s strani policijske postaje Gornja Radgona, z dne 05.08.2001 (v nadaljevanju: Zaprosilo), ki jih je naročnik priložil k odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 07.02.2006. Naročnik sme na podlagi šestega odstavka 42. člena ZJN-1 iz postopka izbire izločiti ponudnika, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev ali če je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Pred morebitno izločitvijo ponudnika v postopku izbire, pa mora naročnik dokazati, da je ponudnik podal zavajajoče podatke. Skladno z Direktivo 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.04.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev), katere nekatera določila imajo od dne 1.2.2006 na področju javnih naročil v Republiki Sloveniji neposredne učinke, je lahko, skladno z določilom c. točke drugega odstavka 45. člena te Direktive, vsak gospodarski subjekt izključen iz sodelovanja pri naročilu, če je bil spoznan za krivega zaradi neprofesionalnega ravnanja, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko izkazujejo. Z Direktivo 2004/18/ES je dokazno breme, da v postopku oddaje javnega naročila z dokaznimi sredstvi izkaže neobstoj obravnavanega pogoja za priznanje sposobnosti, na naročniku. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik vlagateljevo neizpolnjevanje pogoja 6. točke razpisne dokumentacije utemeljuje z Zapisnikom in Zaprosilom, iz katerih izhaja ugotovitev inšpektorja, da je vlagatelj opravil nezakonit poseg na elektroenergetskih napravah, saj naj bi odklenil varovalno-razdelilno omaro transformatorske postaje ter pod napetostjo izvajal določena elektro montažna dela. Zapisnik inšpektorja sicer predstavlja javno listino o ugotovitvah inšpektorja, ne pa tudi o ugotovljenih kršitvah, zatorej takšna listina ne predstavlja sredstva, ki bi predstavljal zadosten dokaz o vlagateljevi hudi strokovni napaki na področju poslovanja naročnika. Skladno z Ustavo RS je namreč podeljena pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) ki vsakomur zagotavlja pravic do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbah sodišč ali drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Glede na omenjeno ustavno pravico mora imeti posameznik možnost vložitve pravnega sredstva zoper odločitve organov, s katerim se odloča o njegovih pravicah. Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v revizijskem postopku vlagateljevo neizpolnjevanje, v 6. točki razpisne dokumentacije, določenega pogoja sicer dokazuje z Zapisnikom in Zaprosilom, vendar naročnik ni predložil dokumentov, kateri bi izkazovali, da je vlagatelj zoper omenjeni listini uveljavljal pravno sredstvo in bi tako kot dokazno sredstvo izkazovali, da je bila vlagatelju dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezana s poslovanjem naročnika. Ob navedenem je potrebno poudariti, da ne gre izključevati siceršnje možnosti subsumpcije podobnega dejanskega stana pod storitev hude strokovne napake, vendar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni predložil takšnih dokumentov, ki bi kot dokazno sredstvo izkazovali vlagateljevo storitev hude strokovne napake na področju poslovanja naročnika.
Glede na navedeno gre zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom šestega odstavka 42. člena ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija sledila obravnavani revizijski navedbi in jo označila kot utemeljeno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da izpolnjuje pogoj iz 16. točke razpisne dokumentacije, ker je predložil lastno izjavo o neobstoju terjatev do naročnika, saj v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje nobenih neporavnanih terjatev, ki bi izhajale iz dosedanjih poslovnih odnosov.
Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik, skladno z določilom pete točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1, v 16. točki razpisne dokumentacije med drugim določil, da mora prijavitelj priložiti lastno izjavo o neobstoju terjatev do naročnika in za to predvidel obrazec Obr.-9i. Iz ponudbe vlagatelja je razvidno, da je-le ta predložil podpisan in ožigosan obrazec Obr.-9i, z dne 24.11.2005. Naročnik je v obvestilu, z dne 13.12.2005, navedel, da vlagatelj na obrazcu Obr.-9i navedel neresnične podatke, saj iz pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod Opr. št II Pg 45/2004 izhaja, da vlagatelj uveljavlja zoper naročnika plačilo terjatve v višini 23.436.541,42 SIT , v izvršilnem postopku pred Okrajnem sodiščem v Mariboru Opr. št. I Ig 436/2005 pa uveljavlja zoper naročnika plačilo terjatve v višini 407.929,92 SIT s pripadajočimi obrestmi. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik skladno z določilom šestega odstavka 42. člena ZJN-1 izloči ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti, vendar mora sam poprej dokazati neizpolnjevanje pogoja. Naročnik je tudi v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru poteka pravdni postopek in pred Okrožnim sodiščem v Mariboru poteka izvršilni postopek in predložil dokumente, ki kažejo na tek navedenih postopkov. Državna revizijska komisija ponovno opozarja na temeljno ustavno pravico do pravnega sredstva, skladno s katerim ima posameznik pravico do vložitve pravnega sredstva, zato morajo biti postopki pred sodišči pravnomočno končani, da bi imele njihove odločitve posledice (izvzemši izdajo začasnih odredb, dokončnih odločb v upravnem postopku, itd.). Naročnik je kot dokaze k odločitvi o zahtevku za revizijo predložil priložil razne sklepe sodišč iz katerih pa ni razvidno, da bi postali pravnomočni. Ob zapisanem Državna revizijska komisija dodaja, da je zahtevano izjavo o neobstoju terjatev do naročnika kvečjemu moč interpretirati kot odpust dolga ali drug način prenehanja obveznosti po obligacijskem pravu. Upoštevajoč navedeno, gre zaključiti, da iz dokumentov, ki jih je naročnik predložil kot dokaze, ni moč ugotoviti, da bi bila izjava vlagatelja na Obr. 9i, neresnična.
Državna revizijska komisija tako ni mogla slediti argumentaciji naročnika in je revizijsko navedbo spoznala za utemeljeno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik nepravilno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz 13. točke razpisne dokumentacije.
Naročnik je v 13. točki razpisne dokumentacije določil, da mora prijavitelj predložiti lastno izjavo, da ni dal zavajajočih podatkov, za kar je naročnik predvidel Obr-9f. V obvestilu, z dne 13.12.2005, je naročnik navedel, da vlagatelj tega pogoja ne izpolnjuje, ker ne izpolnjuje dveh, že obravnavanih pogojev (pogoj iz točke 6. in točke 16. razpisne dokumentacije). Vlagatelj je v ponudbi predložil z dne 24.11.2005 podpisan in ožigosan obrazec Obr.-9f, iz katerega izhaja, da so podatki v ponudbi vlagatelja resnični in nezavajajoči. Državna revizijska komisija se je meritorno že spustila v presojo pravilnosti ponudbe vlagatelja in ugotovila, da le-te iz razlogov iz katerih jo je naročnik izločil iz nadaljnjega postopka, ni moč izločiti. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da obravnavana vlagateljeva izjava iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi izpolnjeval pogojev iz 6. in 16. točke razpisne dokumentacije, ni neresnična.
Glede na zapisano je Državna revizijska komisija revizijski navedbi sledila in jo označila kot utemeljeno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku tudi očita, da je vpogledal le v ponudbi dveh ponudnikov (Gradbeništvo Lendava d.o.o. in Granit d.d.), pri čemer naj bi mu naročnik ne bi omogočil vpogleda v vse, po ZJN-1, javne dokumente.
V zvezi s pravico vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, gre ugotoviti, da določilo 6. člena ZJN-1 uvaja načelo transparentnosti porabe. Zahteva po transparentnosti postopkov javnega naročanja vključuje tudi načelo javnosti, kar se primarno zagotavlja skozi objave javnih naročil v javnih glasilih. Namen načela transparentnosti oziroma javnosti je v zagotavljanju konkurence, enakopravnega položaja vseh ponudnikov na trgu javnih naročil in posledično gospodarne porabe javnih sredstev, po drugi strani pa predstavlja javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb ter s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom kot enega izmed temeljnih načel zagotavlja ZRPJN.
Državna revizijska komisija ob tem opozarja, da zagotavljanje javnosti v postopkih javnega naročanja ni neomejeno. Skladno z zahtevo 8. člena ZJN-1 je naročnik dolžan varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in podatke, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis. Naročnik je tako dolžan odkloniti dajanja tistih informacij, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Omenjeno določilo ZJN-1 napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, 30/93, 29/94, 40/94, 20/98, 6/99, 45/01, 59/01, 50/02, 93/02, 57/04 in 139/04, v nadaljevanju: ZGD), ki se nanašajo na poslovno skrivnost in prepoved konkurence. Skladno z določilom 39. člena ZGD, za poslovno skrivnost štejejo tisti podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektiven način) ter, ne glede na to, ali so posamezni podatki kot zaupni že določeni s sklepi družbe, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektiven način). Zaupnost podatkov varuje tudi določilo 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Tako lahko naročnik, skladno z določilom 78. člena ZJN-1, zavrne zahtevo za dodatno obrazložitev delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki in drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili ZJN-1 o varstvu podatkov.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj dne 23.12.2005 prvič zahteval vpogled v ponudbene dokumentacije ponudnikov, katerim je bila usposobljenost in sposobnost priznana, ponovno pa je to zahteval dne 18.01.2006, pri čemer je navedel, da želi vpogled v Obr. 8, Obr. 9b, Obr.-9d, izjavo k točki 06 in 07, obr-9e, Obr.10, izjavo k točki 09, 10, Obr.-9a, Obr-9f, Obr-9c, Obr-9h, Obr-9i, izjave k točkam 17-21, Obr 11, Obr.13 in tudi drugo morebitno dokumentacijo. Naročnik je dne 20.01.2006 z enako zahtevo vse ponudnike pozval, ali dopustijo vpogled v svoje ponudbe. Iz posredovane dokumentacije je razvidno, da sta vpogled v svoji ponudbi sta dopustila le podjetji Gradbeništvo Lendava d.o.o. in Granit d.d., v čigar ponudbi je naročnik dopustil vpogled. Glede na zgoraj navedeno pravne norme in sledeč določilu 78. člena ZJN-1, lahko naročnik zavrne vpogled v tiste dele ponudb prijaviteljev, ki bi bili v nasprotju s predpisi ali bi lahko razkrili poslovno skrivnost oziroma bi seznanitev s podatki lahko povzročila nepošteno konkurenco na trgu. Če se poenostavi, naročnik ne sme dopustiti vpogleda v tiste dele ponudb, katere je ponudnik označil kot poslovno skrivnost, ter tiste dokumente, ki so že po zakonu označeni kot poslovna skrivnost in tiste, katerih seznanitev bi omogočila ravnanja ponudnikov v nasprotju s pošteno konkurenco. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je iz odstopljene dokumentacije razvidno, da sta ponudnika Gradbeništvo Lendava d.o.o. in Granit d.d., dopustila vpogled v svoji ponudbi, medtem ko se ostali ponudniki o vpogledu niso izjasnili. Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik ne sme apriori zavrniti vpogleda v ponudbe ponudnikov, pač pa mora upoštevati temeljno načelo javnega naročanja, načelo javnosti, in dopustiti vpogled v ponudbe, pri čemer mora upoštevati tudi načelo zaupnosti podatkov. V predmetnem postopku bi moral naročnik (vsaj) počakati na odgovor vseh prijaviteljev glede vpogleda v njihove ponudbe, ne pa vlagatelju iz razloga, ker se ostali ponudniki o vpogledu niso izjasnili, zavrniti vpogled v te ponudbe. Skladno z določilom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZRPJN in ZJN-1 ne urejata drugače. Namen, da ima ponudnik, ki ni bil izbran možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila/priznanja sposobnosti (vpogled v ponudbe) je v seznanitvi ponudnika z morebitnimi kršitvami naročnika v postopku oddaje javnega naročila, s čimer se ponudniku omogoči, da zoper nepravilno ravnanje naročnika vloži zahtevek za revizijo.
Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik iz razloga, ker se ponudniki o možnosti vpogleda niso izjasnili ne bi smel zavrniti vpogleda v ponudbe, saj je s tovrstnim ravnanjem vlagatelju onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, vsled česar je potrebno naročniku očitati postopanje v nasprotju z določili ZJN-1.

Vlagatelj prereka pravilnost ponudbe ponudnika Granit d.d., saj iz obrazca Obr-8 razvidno, da je odgovorna oseba in zakoniti predstavnik g. Peter Kosi, vsa prijavitvena dokumentacija pa je podpisana s strani direktorja komercialnega sektorja Borisa Ignjatoviča, pri čemer vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni opazil pooblastila.
Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni zahteval, da mora prijavitveno dokumentacijo podpisati zakoniti zastopnik oziroma, da se mora v primeru, da dokumentacije ne podpisuje zakoniti zastopnik predložiti pooblastilo podpisovalca. Državna revizijska komisija poudarja, da mora ponudnik pripraviti ponudbo skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, kar po analogiji nasprotja pomeni, da ponudnikom ni potrebno pripraviti nič drugega, kar razpisna dokumentacija ne zahteva. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je očitek vlagatelja neutemeljen. V pojasnilo k svoji ugotovitvi, pa Državna revizijska komisija dodaja, da iz izpiska iz sodnega registra za ponudnika Granit d.d. izhaja, da je direktor in zastopnik g. Peter Kosi. Iz priloženega pooblastila k naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo pa je razvidno, da je direktor Peter Kosi dne 01.10.2001 do preklica pooblastila, pooblastil Ignjatovič Borisa, da v ga času njegove odsotnosti zastopa in predstavlja direktorja podjetja.
Glede na zapisano Državna revizijska komisija ni sledila revizijski navedbi in jo je označila kot neutemeljeno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je ponudbi podjetja Granit d.d. datum revizijskega poročila z dne 18.04.2005, kar je starejši datum od, v razpisni dokumentaciji, zahtevanih devetdeset dni.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot posebno zahtevo določil, da ne smejo biti dokumenti (razen dokumenti iz VII. člena navodil razpisne dokumentacije) starejši od 90 dni od dneva oddaje ponudb. Naročnik je v 20. točki navodil med drugim zapisal, da mora ponudnik predložiti neodvisno revizijsko mnenje za zadnje poslovno leto, v kolikor je prijavitelj zavezanec k reviziji. Namen te naročnikove zahteve je v predložitvi revizorskega mnenja za zadnje poslovno leto, torej leto 2004. Ponudnik Granit d.d. je predložil poročilo pooblaščenega revizorja o računovodskih izkazih, z dne 18.04.2005, v katerem je le-ta ugotovil pošteno sliko finančnega stanja gospodarske družbe na dan 31.12.2004. Ponudnik Granit d.d. je s tem zadostil zahtevi naročnika, saj je predložil revizorsko poročilo za zadnje poslovno leto. Naročnikovi zahtevi po predložitvi neodvisnega revizijskega mnenja za zadnje poslovno leto in zahteva, da takšen dokument ni starejši od 90 dni od dneva oddaje ponudb, sta si v koliziji, pri čemer pa je potrebno slediti prvemu, saj je namen predložitve tega dokumenta v tem, da se naročnik seznani z finančnim stanjem podjetja na dan zadnjega poslovnega leta (31.12.2004). Poudariti je potrebno, da bi bilo revizorsko poročilo za zadnje poslovno leto enako tudi 90 pred oddajo ponudb, saj se v njem presoja finančno stanje podjetja na določen dan zadnjega poslovne leta, na dan 31.12.004, zato je potrebno ugotoviti, da je ponudnik Granit d.d. izpolnil zahtevo po predložitvi neodvisnega revizijskega poročila za zadnje poslovno leto.
Vsled navedenega je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo označila kot neutemeljeno.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo, da ponudba ponudnika Gradbeništvo Lendava d.o.o., ni zvezana in vloženi dokumenti v celoti niso podpisani.
Naročnik je v VI. členu določil, da mora biti prijavitvena dokumentacija s prijavo zvezana skozi prijavo s pečatno vrvico in zapečatena tako, da do posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oz. pečatov. Iz obrazloženega obvestila št. 12-MP/N-933/05, z dne 27.12.2005, ki ga je naročnik posredoval Gradbeništvo Lendava d.o.o. izhaja, da je eden izmed razlogov za izločitev tudi dejstvo, da prijavitvena dokumentacija s prijavo ni bila zvezana skozi prijavo s pečatno vrvico in zapečatena. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo, z dne 07.02.2006, navedel, da je bil vlagatelj na vpogledu ponudb seznanjen s tem, da Gradbeništvo Lendava d.o.o. ni bila priznana usposobljenosti in sposobnost za izvajanje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj seznanjen z ugotovitvijo naročnika glede nepravilnosti ponudbe ponudnika Gradbeništvo Lendava d.o.o. in tej ugotovitvi v zahtevku za revizijo ne oporeka, zato gre ugotoviti, da med strankama o tem dejstvu ni spora.

Glede na predhodno zapisano je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu, da se razveljavi obvestilo, z dne 13.12.2005, ugodila.
Državna revizijska komisija je skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, Obvestilo o nepriznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih del, št. 12-MP/N-880/05, z dne 13.12.2005, razveljavila.

S tem utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil stroške, ki jih je imel v zvezi z revizijo, in sicer stroške plačila takse višini 200.000,00 SIT. Določilo tretjega odstavka 22. člena ZRPJN veže povračilo potrebnih stroškov, nastalih z revizijo na utemeljenost zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila, zato je naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se za njegovo ponudbo prizna usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih ponudbo. V zvezi s tem predlogom vlagatelja Državna revizijska komisija poudarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj.
Skladno z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik mora odločitev o (ne)priznanju usposobljenosti in sposobnosti za izvedbo nezahtevnih gradbenih skladno z določilom 78. člena ZJN-1obrazložiti in o novi odločitvi obvestiti vse ponudnike. Ponudniki pa imajo skladno z določilom 12. člena ZRPJN zoper odločitev naročnika o (ne)priznanju sposobnosti in usposobljenosti zagotovljeno pravno varstvo.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 03.03.2006

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- ELSA Gornja Radgona d.o.o., šlebingerjev breg 15, Gornja Radgona
- ELEKTRO MARIBOR d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor-
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije,
- Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran