018-063/2006 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "antibiotiki", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SALUS d.d., Mašera SpasiÄ"eva ul. 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.03.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 200-4/05-91, z dne 20.01.2006.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 281.368,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14.12.2005 sprejel sklep, št. 200-4/05-10, o začetku postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave za JN "antibiotiki". Naročnik je predmetni javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117/2005, z dne 23.12.2005, pod št. objave Ob-35717/05.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. 200-4/05-91, z dne 20.01.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejše ponudnike izbral: vlagatelja, podjetje SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, podjetje GOPHARM d.d., Ul. 25 junija 1d, Nova gorica in podjetje KEMOFARMACIJA d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana.

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 31.01.2006, vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.02.2006, v katerem navaja, da iz izreka odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja, da se ponudba vlagatelja glede določenih artiklov zavrne, odločitvi pa je priloženo Obvestilo o izločitvi neprimernih artiklov vlagatelja. Vlagatelj navaja, da so vsi artikli v skladu z razpisnimi zahtevami in ni razlogov za izločitev artiklov. Vlagatelj ugotavlja, da iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnikov program ne omogoča ločenih izpisov za artikle, za katere je naročnik zahteval kataloge oz. vzorce, kot tudi ne izpisa, iz katerega bi bilo razvidno, da je naročnik v primeru enakih cen pri več ponudnikih izbral ponudnika in se zato tudi artikli z enakimi cenami, za katere ponudnik ni bil izbran, nahajajo v Obvestilu o izločitvi artiklov kot neprimernih, ostali artikli pa niso bili neprimerni, ampak jih je naročnik izločil na podlagi žreba v skladu z IX. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodil).
Vlagatelj dodaja, da iz zapisnika o žrebanju, ki ga je od naročnika prejel dne 09.02.2006, izhaja, da je žrebanje opravila Skupina za javna naročila, ki ji je strokovna komisija izročila seznam artiklov z enakimi cenami za predmetno javno naročilo. Iz zapisnika o žrebanju ni razviden način žrebanja, niti kako in na kateri pravni podlagi je bila imenovana komisija (le-ta očitno ni bila pristojna za izvedbo žrebanja).
Vlagatelj zatrjuje, da je izrek odločitve o oddaji javnega naročila v nasprotju z razpisno dokumentacijo, saj je v izreku navedeno, da se javno naročilo odda ponudnikom v skladu z obdobnimi obvestili o izboru najugodnejšega ponudnika, čeprav razpisna dokumentacija določa, da se razpisujejo antibiotiki najdalj do dne 28.02.2006 (t.j. le še za 14 dni) in niso predvidene obdobne izbire.
Prav tako dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ne pojasnjuje odločitve o oddaji javnega naročila, temveč je v nasprotju z le-to. Vlagatelj opozarja, da je naročnik kot prilogo obvestilu o oddaji javnega naročila navedel "obvestilo o izločitvi neprimernih artiklov ponudnikom, ki so podali neprimerno ponudbo (neprimerni in nepreizkušeni artikli)", v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pa naročnik navaja, da ne gre za neprimerne artikle, pač pa vlagatelj ni bil izbran, ker so bili izbrani drugi ponudniki na podlagi žreba. Pri tem naročnik pojasnjuje, da računalniški program ne more ločiti neprimernih artiklov in artiklov z enako ceno, čeprav je bilo v odločitvi o oddaji javnega naročila točno napisano, da je v prilogi obvestilo o izločitvi neprimernih artiklov (naročnik bi moral navesti, da gre za artikle, za katere vlagatelj ni bil izbran, ker je bil izbran drug ponudnik na podlagi žreba), čeprav v smislu definicije neprimerne ponudbe nikakor ne gre za neprimerne artikle.
Vlagatelj še ugotavlja, da artiklov št. 075256 in 074209, za katere je tudi oddal ponudbo, naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila ni razvrstil ne med izbrane, ne med tiste z enako ceno, ki jih je naročnik označil kot "neprimerne" in je zato vprašljiva pravilnost žrebanja. Naročnik je tako nepravilno ugotovil dejansko stanje in nepravilno uporabil materialno pravo.
Vlagatelj pripominja, da bi moral naročnik že v obvestilu o oddaji javnega naročila navesti, za katere artikle so ponudniki ponudili enake cene in da je bil ponudnik izbran na podlagi žreba.
Vlagatelj navaja, da je naročnik vodil celotni postopek netransparentno ter da je dolžan evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila.
Vlagatelj predlaga, da se predmetni javni razpis v celoti razveljavi, naročniku pa naloži, da vlagatelju povrne stroške vložitve zahtevka za revizijo, in sicer odvetniške stroške v višini 2.000 točk, znesek plačane takse v višini 100.000 SIT, materialni stroški v višini 2%, povečano za DDV, vse v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. 202-18/04-54, z dne 14.02.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil njegovo zahtevo po povrnitvi priglašenih stroškov postopka. Naročnik navaja, da vlagatelju sicer priznava aktivno legitimacijo, čeprav bi vlagatelju zaradi večine zatrjevanih nepravilnosti ne mogla nastati škoda, saj tudi brez očitanih nepravilnosti ne bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik za več artiklov, kot je bil že sicer izbran z odločitvijo o oddaji javnega naročila. Vlagatelju pa bi lahko nastala škoda v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo oz. vprašanji o pravilnosti žreba, ki jo vlagatelj utemeljuje posredno z vprašanjem pristojnosti Skupine za javna naročila. Vlagatelj, kot izhaja iz njegovih navedb, posredno priznava, da mu je edini namen doseči razveljavitev javnega naročila, katerega odločitve po njegovem mnenju sploh ne bodo postale dokončne pred iztekom veljavnosti javnega naročila in posledično bremeniti naročnika plačila priglašenih odvetniških stroškov in stroškov takse. Naročnik vlagatelj opozarja, da je vprašljivo zatrjevanje, da bi vlagatelju nastala škoda zaradi nepravilnosti v žrebu, saj je izid žreba po naravi negotov in obstaja verjetnost, da bi tudi ob pravilni izvedbi žreba (na način, kot pravilnost razume vlagatelj), le-ta lahko pridobil še manj artiklov, kot jih je sicer pridobil z žrebom.
Naročnik ugotavlja, da je v zapisu izraza "obdobnimi obvestili o izboru najugodnejšega ponudnika" v izreku in kot priloge v zapisu "obdobno obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika iz izreka odločitve o oddaji" prišlo do napake, saj je v tekstu pomotoma ostala zapisana dikcija "obdobnimi". Gre za očitno pravopisno napako, ki jo lahko naročnik popravi z izdajo popravka odločitve o oddaji javnega naročila, čeprav je veljavnost obdobja določena v razpisni dokumentaciji in povzeta v izreku odločitve o oddaji javnega naročila.
Naročnik navaja, da je odločitev o oddaji javnega naročila obrazložil ter se v obrazložitvi osredotočil na ključne momente v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik dodaja, da Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ne predpisuje obsega obrazložitve, normira pa institut dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, katero je naročnik vlagatelju na njegovo zahtevo tudi posredoval, ne strinja pa se z vlagateljem, da je z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročnika posegel v odločitev o oddaji naročila. Slednja je relevantna z vidika izbranih artiklov, ki so navedeni v "obdobnem obvestilu o izboru najugodnejšega ponudnika" in ne z vidika "neprimernih" artiklov, še posebno če "neprimernost" ni sporna, saj gre v bistvu za artikle z enakimi cenami, kar je razvidno iz izpisa "več enakovrednih ponudnikov" in je vsebina "obvestila o neprimernih artiklih" zgolj posledica omejenih programskih možnosti naročnikovega programa za obdelavo podatkov o javnih naročilih. Naročnik je vlagatelju že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil, da mu program za obdelavo podatkov ne omogoča ločenega zapisa za izločene artikle, artikle izbrane z žrebom v primeru enakih cen in artikle, za katere je bil posamezni ponudnik pozvan k dostavi vzorcev.
Naročnik odgovarja, da vlagatelj za artikla št. 075256 in 074209 ni bil izbran, ker je bil skladno z merilom "najnižja cena razpisanega artikla" nek drug ponudnik cenovno ugodnejši od vlagatelja, kar naročnik dokazuje z dokumentom "Izpis cenika javnih naročil - vseh ponudnikov".
Naročnik navaja, da je žrebanje izvedla Skupina za javna naročila, ki je služba (in ne komisija), ki skladno z veljavnimi akti naročnika (Pravilnik o javnem naročanju) sodeluje v procesu nabave, v smislu izvajanja nalog, opredeljenih v pravilniku (kot npr. priprava odločitve o oddaji javnega naročila). Naročnik je v razpisni dokumentaciji zapisal, da bo v primeru enakih cen sam izbral ponudnika. Strokovni pregled ponudb torej opravi strokovna komisija naročnika, v kolikor pa želi Skupina za javna naročila pripraviti odločitev o oddaji javnega naročila, mora, upoštevaje razpisno dokumentacijo, opraviti žreb, kar je bilo opravljeno na način, razviden iz zapisnika o žrebanju. Naročnik meni, da so naloge strokovne komisije za ocenitev ponudb izčrpane s predložitvijo seznama pravilnih in primernih artiklov ponudnikov Skupini za javna naročila in da s tem, ko je Skupina za javna naročila izvedla žreb, ni kršila postopka. Nasprotno, naročnik si je to pravico pridržal z zapisom določbe v razpisni dokumentaciji. Kolikor pa je vlagatelj menil, da sam način žreba ni dovolj normiran, bi lahko do preteka roka, določenega za predložitev ponudb, vložil zahtevek za revizijo.
Naročnik pojasnjuje, da je celotni postopek vodil transparentno, postopek ocenjevanja ponudb pa je predstavil jasno.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 17.02.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je Skupina za javna naročila administrativni organ, ki nudi administrativno pomoč, žreb pa ni administrativno opravilo, saj je del izbire, ki bi ga morala izvesti komisija za ocenitev ponudb.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov postopka, in sicer 50 odvetniških točka za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka, 1.600 SIT za poštne stroške, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.02.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljeve (procesne) navedbe, da bi moral naročnik že v obvestilu o oddaji javnega naročila navesti, za katere artikle so ponudniki ponudili enake cene in da je bil ponudnik izbran na podlagi žreba. Državna revizijska komisija ugotavlja, da določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1, ki ureja odločitev o oddaji naročila, ne določa obsega obrazložitve odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Poleg tega je zakonodajalec v primeru, ko ponudnik, ki ni bil izbran in ki meni, da naročnikova obrazložitev v obvestilu o oddaji javnega naročila ni zadostna, dopustil možnost, da ponudnik še pred vložitvijo zahtevka za revizijo pridobi dodatno obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), kar je vlagatelj tudi izkoristil. Ker torej zakon ne predpisuje obsega obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, na podlagi trditev vlagatelja v tem delu ni mogoče zaključiti, da naročnik s tem, ko v obvestilu o oddaji javnega naročila ni navedel, za katere artikle so ponudniki ponudili enake cene in da je bil ponudnik izbran na podlagi žreba, kršil določilo prvega odstavka 78. člena ZJN-1.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila v nasprotju z obvestilom o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija načeloma ugotavlja, da lahko naročnik po sprejemu odločitve o dodelitvi javnega naročila svojo odločitev spremeni le v postopku pravnega varstva, t.j. v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Naročnik brez izrecno vloženega pravnega sredstva svoje odločitve tako ne more in ne sme samostojno spremeniti. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik odločitvi o oddaji javnega naročila priložil "obvestilo o izločitvi neprimernih artiklov", v zvezi s katerim je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da mu program za obdelavo podatkov ne omogoča ločenega zapisa za izločene artikle, artikle izbrane z žrebom v primeru enakih cen in artikle, za katere je bil posamezni ponudnik pozvan k dostavi vzorcev. Naročnik je tako vlagatelja v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila obvestil, da se "obvestilo o izločitvi neprimernih artiklov" nanaša na artikle, katerih naročnik na podlagi žrebanja, zaradi enakih cen pri več ponudnikih, ni izbral. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku sicer ni mogoče očitati, da je z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila bistveno posegel v obvestilo o oddaji javnega naročila, saj ugotovitve v prvi ne predstavljajo drugačnih pravnih posledic za vlagatelja, kot so izhajale iz obvestila o oddaji javnega naročila. Vendarle pa je potrebno dodati, da se samo z ustrezno atrikuliranimi ter enotno formuliranimi razlogi za nepravilnost, nesprejemljivost ali neprimernost določene ponudbe, s katerimi so ponudniki na nedvoumen način seznanjeni, lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo, skladno z določbami ZRPJN. Naročnik tako z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila ne more ponovno ocenjevati prispelih ponudb oziroma spreminjati že opravljenega ocenjevanja, s katerim je v postopku oddaje javnega naročila že seznanil vse ponudnike. Da je izpolnjen namen instituta dodatne obrazložitve obvestila o oddaji naročila, mora le-to vsebovati pojasnilo postopka pregleda in ocenjevanja, na podlagi katerega je naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 sprejel odločitev o oddaji naročila. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je tako detaljnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev) in na podlagi katerih se bo lahko ponudnik odločil, ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo, kar pa v tem postopku oddaje javnega naročila ni bilo dosledno spoštovano.

Na smiselno enako stališče se je potrebno postaviti pri presoji vlagateljevega očitka, da je izrek odločitve o oddaji javnega naročila v nasprotju z razpisno dokumentacijo, saj je v izreku navedeno, da se javno naročilo odda ponudnikom v skladu z obdobnimi obvestili o izboru najugodnejšega ponudnika. Kot navaja naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, je pri zapisu izraza "obdobnimi obvestili o izboru najugodnejšega ponudnika" v izreku in v prilogi "obdobno obvestilo o izboru najugodnejšega ponudnika iz izreka odločitve o oddaji" prišlo do napake. V skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1 mora biti obvestilo o oddaji javnega naročila sprejeto po (skrbnem) pregledu in ocenjevanju ponudb, biti mora obrazloženo, v njem pa morajo biti navedene ugotovitve in razlogi zanj. Čeprav v konkretnem primeru naročniku sicer ni mogoče očitati grobe kršitve pri izdaji obvestila o oddaji naročila (v tem delu), saj je naročnik tudi v izreku navedel obdobje, za katero se javno naročilo odda, pa velja vendarle opozoriti, da mora biti obvestilo o oddaji naročila vselej konsistentno, saj predstavlja podlago izpodbijanja s strani ponudnika, ki meni, da so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice. Tako bi lahko ponudniki, ki so bili v predmetnem postopku izbrani, na podlagi zapisa "obdobnimi obvestili o izboru najugodnejšega ponudnika" menili, da gre za več obdobij, v katerih bodo dobavljali antibiotike, čeprav se konkretno javno naročilo oddaja samo za obdobje najdalj do dne 30.04.2006, kot izhaja iz I. člena Navodil. Glede na zapisano v tem in prejšnjem odstavku Državna revizijska komisija, v skladu z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, naj opravi ocenjevanje in evidentiranje ponudb na način, določen v razpisni dokumentaciji, ZJN-1 in podzakonskimi predpisi, pri tem pa naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da naročnik artiklov št. 075256 in 074209, za katere je tudi oddal ponudbo, v obvestilu o oddaji javnega naročila ni razvrstil ne med izbrane, ne med tiste z enako ceno, ki jih je naročnik označil kot "neprimerne", Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta tako ponudnik KEMOFARMACIJA d.d., kot tudi ponudnik GOPHARM d.d. za navedena artikla ponudila enaki ceni, in sicer za artikel št. 075256 ceno 3.351,35 SIT ter za artikel št. 074209 ceno 6.115,23 SIT. Na drugi strani je vlagatelj za artikel št. 075256 ponudil ceno 4.637,43 SIT, za artikel št. 074209 pa ceno 8.493,38 SIT. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal nepravilno, ko ponudbe vlagatelja (v tem delu) ni označil kot najugodnejše.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala utemeljenost navedbe, v kateri vlagatelj ugovarja pristojnost Skupine za javna naročila za izvedbo žrebanja, poleg tega pa navaja, da iz zapisnika o žrebanju ni razviden način žrebanja. Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v členu IX. Navodil določil: "â?? Kot edino merilo bo upoštevana najnižja vrednost na enoto mere (â??). V primeru enake vrednosti na enoto mere pri dveh ali več ponudnikih za artikle, ki so za naročnika primerni, bo naročnik pri izboru kot merilo upošteval tudi rok plačila, tako da bo kot najugodnejši izbran ponudnik, ki bo naročniku nudil daljši plačilni rok. V primeru enakih tudi rokov plačila bo naročnik sam opravil izbor na podlagi žreba. â??". Kot izhaja iz citiranih določil Navodil, je pravna podlaga za opravo izbora na podlagi žreba podana ob pogoju enakih vrednostih ponudb in enakem roku plačila. Državna revizijska komisija v zvezi s pomisleki vlagatelja glede načina žrebanja ugotavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor meni, da je oprava izbire na podlagi žreba nezakonita oziroma kolikor meni, da so bila v razpisni dokumentaciji kršena določila ZJN-1, v skladu z določilom petega odstavka 12. člena ZRPJN, vložiti zahtevek za revizijo že pred že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Določila, ki so vlagatelju bila ali bi mu morala biti znana pred potekom roka za predložitev ponudb ter parametri (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določeni v razpisni dokumentaciji, postanejo po preteku tega roka aksiom, vlagatelj pa postane prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju oziroma dopolnjevanju določil razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča, razen, če vlagatelj dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila argumentom vlagatelja, da Skupina za javna naročila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni pristojna za opravo izbire na podlagi žreba. Kot izhaja iz določila prvega odstavka 21. člena ZJN-1, začne naročnik postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe. Podobno prvi odstavek 3. člena Pravilnika o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/04, 87/04) določa, da lahko naročnik istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za izvedbo posameznih nalog v izvedbi postopka oddaje javnega naročila, kot je priprava razpisne dokumentacije, potrditev razpisne dokumentacije, odpiranje ponudb, ocenitev ponudb in podobno. Pri tem pa ZJN-1 ne ureja internih razmerij pri naročniku, torej ne določa, katera oseba ali organ naročnik je pristojen za sprejem posameznih aktov v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da naročnik s tem, ko je postopek izbire na podlagi žreba opravila Skupina za javna naročila, ni kršil pravil javnega naročanja.

Državna revizijska komisija pa ni mogla opraviti meritorne presoje navedbe vlagatelja, da je bil predmetni postopek voden netransparentno ter da naročnik ni evidentiral vseh faz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04), zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Upoštevaje zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formulirane navedbe v zahtevku za revizijo (v tem delu), ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka,
- v višini 2% od protivrednosti 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo,
- 1.600 SIT za poštne stroške.

Državna revizijska komisija, na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 1.300 točk po veljavni Odvetniški tarifi (glede na vrednost spornega predmeta), povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 171.600,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk ter 1% od protivrednosti 300 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 3.036,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, skupaj tako v višini 6.732,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj podlage za priznanje le-tega v veljavni Odvetniški tarifi ni najti. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 281.368,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 01.03.2006

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana,
- GOPHARM d.d., Ul. 25 junija 1d, Nova gorica,
- KEMOFARMACIJA d.d., Cesta na Brdo 100, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran