018-048/2006 Uradni list RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "objava razpisa za delovno mesto direktorja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o. v tiskanem mediju" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., Slovenska cesta 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.02.2006

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 19.01.2006, se ugodi.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti "objava razpisa za delovno mesto direktorja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o. v tiskanem mediju".

Iz dokumentacije, posredovane Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je naročnik v okviru postopka oddaje javnega naročila male vrednosti pridobil ponudbi ponudnikov Delo, Časopisno in založniško podjetje, d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter vlagatelja.

Dne 16.01.2006 je naročnik na vlagatelja naslovil elektronsko poštno sporočilo, v katerem slednjemu sporoča, da je "nadzorni svet podjetja sklenil (po navodilih skupščine podjetja), da se razpis objavi v časniku Delo".

Istega dne, to je dne 16.01.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil elektronsko poštno sporočilo, v katerem slednjega prosi za dodatno obrazložitev, iz katere bo razvidno, na podlagi katerih elementov ponudbe (merila) oziroma na podlagi kakšnih navodil skupščine se je odločil za oddajo ponudbe izbranemu ponudniku.

Z elektronskim poštnim sporočilom, z dne 17.01.2006, je naročnik vlagatelja seznanil, da je želel s poizvedbo, z dne 16.01.2006, preveriti ceno kadrovskega oglasa v časopisu z večjo naklado, ki pokriva celotno ozemlje Republike Slovenije. Cena oglasa v obeh prejetih ponudbah je bila nižja od 2% vrednostnega praga iz prvega odstavka 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnikovo navodilo o oddaji naročil male vrednosti je sprejeto v skladu z Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004; v nadaljevanju: Uredba), ki v takem primeru predpisuje le vodenje evidence o oddaji, ki obsega navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Poizvedba je pokazala, da cena oglasa ne presega praga, ki ga določa Uredba, zato je naročnik oglas objavil v skladu s sklepom svojega nadzornega sveta.

Dne 19.01.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem zatrjuje, da izbira ponudbe izbranega ponudnika ni sledila zahtevam ZJN-1. V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj dalje navaja, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ponudbe izbranega ponudnika ni izbral skladno z nobeno od možnosti, ki mu jih ponuja 51. člen ZJN-1, to je niti na podlagi najnižje cene niti na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Čeprav naj ponudba nobenega od ponudnikov ne bi dosegla cenovnega praga 2% iz prvega odstavka 124. člena ZJN-1 in ne glede na z notranjimi akti predpisan način vodenja evidenc, vlagatelj meni, da bi moral naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti slediti namenom zakonodajalca in pri tem upoštevati tudi temeljna načela ZJN-1. Ne glede na prvi odstavek 2. člena Uredbe, ki naj bi odgovornim olajšal postopke oddajanja naročil male vrednosti, tudi za ta naročila še vedno velja ZJN-1. Oddaja javnega naročila brez ustrezne presoje elementov prejetih ponudb, torej izbira izvajalca brez presoje ponudbe z vidika stroška in učinkovitosti, zato pomeni popolno neupoštevanje načel, navedenih v 4. členu ZJN-1. Ogibanje presoji prejetih konkurenčnih ponudb s sklicevanjem na sklep naročnikovega nadzornega sveta, oblikovan po navodilih njegove skupščine, nikakor ne zagotavlja konkurence na trgu, kar naj bi vodilo v gospodarno porabo javnih sredstev; ob dejstvu, da je en večjih naročnikovih lastnikov tudi večji lastnik izbranega ponudnika, pa tako ravnanje hkrati druge ponudnike že vnaprej postavlja v neenakopraven položaj. Vlagatelj v zahtevku navaja tudi, da v primeru njegove utemeljenosti, skladno z 22. členom ZRPJN, zahteva povračilo stroškov, nastalih z vložitvijo revizijskega zahtevka, v višini takse za vložitev zahtevka.

Z dopisom, z dne 23.01.2006, je naročnik vlagatelja pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo. V svojem dopisu je ob tem navedel tudi, da pozna določila ZJN-1 in ta tudi spoštuje. Prav tako pozna temeljna načela tega zakona, kjer je gospodarnost javnega naročanja med pomembnejšimi. Naročnik dalje navaja, da je pri odločitvi, kje objaviti, prevladalo spoštovanje sklepa naročnikove skupščine, z dne 23.12.2005, ki je naročniku naložilo, da razpis objavi tudi pri izbranem ponudniku. Zahteva, kje objaviti, je bila zelo neposredna, zato se je naročnikov nadzorni svet odločil, da kljub sklepu skupščine opravi poizvedbe o ceni kadrovskega oglasa. To je naročnikov nadzorni svet zapisal tudi v svoj sklep na seji, ki je bila dne 13.01.2005. Poizvedba je bila opravljena po sklepu nadzornega sveta, objava pa je bila objavljena skladno s sklepom skupščine.

Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dne 24.01.2006 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 06.02.2006, v katerem je odločil, da se le-ta zavrne. V izreku svojega sklepa je zapisal tudi: "Izvršitve naročila ni bilo mogoče ustaviti glede na datum vložitve popolnega zahtevka (objava 20.01.2006, popolni zahtevek 25.01.2006)". V obrazložitvi svojega sklepa naročnik navaja, da Vlada Republike Slovenije, kot zastopnik naročnikovega večinskega družbenika, na 12. seji naročnikove skupščine, podala naslednji predlog sklepa: "Skupščina nalaga Nadzornemu svetu, da ponovi razpis za imenovanje direktorja Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o.. Javni razpis se objavi v časopisu Delo in v Uradnem listu Republike Slovenije.". Sklep je bil s potrebno večino glasov sprejet. Zahteva, kje objaviti, je bila zelo neposredna, zato je se naročnikov nadzorni svet odločil, da pred izvršitvijo sklepa skupščine naročnik opravi poizvedbe v skladu z notranjimi akti slednjega, ki urejajo naročila male vrednosti. Kot merilo za oddajo naročila, še posebej, ker je šlo za ponovljen razpis za mesto direktorja, ni bilo mogoče upoštevati samo najnižje cene, ampak se je odločitev skupščine preverjala z ugotavljanjem ekonomsko najugodnejše ponudbe, ob upoštevanju primerjave med ciljem naročila in vloženimi sredstvi na podlagi predpostavk in cilja ter meril, ki so običajna pri podobnih kadrovskih razpisih. Naročnik tako navaja, da pri oddaji javnega naročila izhajal iz naslednjih predpostavk: naročilo skupščine, dejstvo, da je direktorju potekel mandat in da podjetje nima vodstva s polnimi pooblastili, dejstvo, da gre za ponovljeni razpis, dejstvo, da je s 01.01.2006 začela izhajati kot uradna, poleg tiskane, tudi elektronska verzija Uradnega lista, ki je državno glasilo, in gre za veliko spremembo pri poslovanju podjetja, ter dejstvo, da se sklep skupščine lahko spremeni le na novi seji skupščine. Pri tem je naročnik zasledoval cilj s ponovljenim razpisom seznaniti in pozvati k prijavi čim večje število potencialnih kandidatov, kar bi omogočilo čimprejšnjo in kvalitetno izbiro direktorja, ki bi imel polna pooblastila, kar je bistvenega pomena za uspešno poslovanje podjetja. Naročnik navaja, da je pri oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti uporabil naslednja merila: cena, doseg čim večjega števila bralcev (potencialnih kandidatov) ter druge ugodnosti, relevantne za konkretni razpis. Naročnik je po elektronski pošti pridobil podatke od obeh ponudnikov, pri čemer sta imela oba ponudnika enake možnosti svoje predstavitve. Ker vlagatelj ni navedel podatkov o nakladi oziroma številu bralcev, je naročnik vpogledal splošno dostopne podatke v nacionalni raziskavi branosti za drugo polletje 2005. Iz pridobljenih podatkov je bilo mogoče ugotoviti, da se, glede na vrednost naročila, le-to lahko odda po enostavnem postopku. Vlagateljeva cena je bila nižja od cene izbranega ponudnika, doseg čim večjega števila bralcev in dodatno brezplačno objavo v elektronskem mediju pa je v obravnavanem primeru zagotavljal izbrani ponudnik. Glede na navedeno sta bili obe ponudbi ocenjeni kot primerljivi, oziroma bi, glede na predpostavke in zasledovani cilj, lahko kot primernejšo ocenili ponudbo izbranega ponudnika. Po opravljeni presoji je bilo ugotovljeno, da ni formalnih zadržkov za izvršitev sklepa skupščine.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 09.02.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 13.02.2006, Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi.

Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da je naročnik ne glede na to, ali vodi postopek oddaje javnega naročila ali pa postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. To izhaja tudi iz določil prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da "naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona". Od obveznosti spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ne odvezuje niti prvi odstavek 2. člena Uredbe, ne glede na iz le-tega izhajajočo poenostavitev siceršnjih postopkov oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru v pretežnem delu dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti kot argument za oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku navajal sklep (navodila) njegove skupščine. Državna revizijska komisija izpostavlja, da odločitev naročnikove skupščine, nadzornega sveta ali njegovega poslovodstva v nobenem primeru ne more predstavljati upoštevne pravne podlage za oddajo javnega naročila neupoštevajoč določila predpisov s področja oddaje javnih naročil; naročnikova vnaprejšnja odločitev o oddaji javnega naročila točno določenemu ponudniku, brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, pa predstavlja ravnanje, neskladno z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja.

V nasprotju z siceršnjim navajanjem sklepov skupščine oziroma nadzornega sveta kot edinih argumentov za oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku, naročnik šele v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku navaja, da je pri ocenjevanju pridobljenih ponudb upošteval merila cena, doseg čim večjega števila bralcev (potencialnih kandidatov) ter druge ugodnosti, relevantne za konkretni razpis. Državna revizijska komisija z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ugotavlja, da iz nobenega dela le-te ne izhaja, da bi naročnik omenjena merila določil že v fazi pred ocenjevanjem ponudb. Ne glede na to, ali so bila merila določena že prej, pa iz dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila izhaja, da naročnik navkljub temu, da je vlagatelja celo pisno (z elektronskim poštnim sporočilom) pozval k predložitvi njegove ponudbe, slednjega v nobeni fazi postopka ni seznanil z merili, ki jih namerava uporabiti pri ocenjevanju zbranih ponudb. Na ta način je vlagatelja omejil pri njegovi zmožnosti priprave konkurenčne ponudbe, s tem pa je ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (da bi bilo zagotovljeno spoštovanje le-tega mora biti namreč ponudnik v primeru, če najnižja cena ni edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, že pred oddajo le-te seznanjen z vsemi merili, po katerih se bo ocenjevala njegova ponudba). Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz nobenega dela dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti (tako pa tudi ne iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku) ni razvidno, na kakšen način je naročnik uporabil zatajevano uporabljena merila oziroma kakšno težo jim je namenil, ravno tako pa, sledeč razpoložljivi dokumentaciji, naročnik tudi s težo posameznih meril v nobeni fazi predmetnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila vlagatelja ni seznanil.

Sledeč zgornjim ugotovitvam gre zaključiti, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila male vrednosti vodil v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja. V primeru, če je predmetno javno naročilo oddal zgolj sledeč navodilom svoje skupščine, brez izvedbe ustreznega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, je namreč ravnal v neskladju z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja, v primeru, če je prispele ponudbe ocenjeval po merilih, navedenih v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku, pa je ravnal neskladno z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj vlagatelja ni vnaprej seznanil z domnevno uporabljenimi merili in njihovo težo.

Vlagateljev revizijski zahtevek je tako utemeljen, Državna revizijska komisija pa mu je, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila.

Upoštevajoč dejstvo, da je bilo predmetno javno naročilo male vrednosti že v celoti realizirano (objava, ki je predmet javnega naročila male vrednosti, je že bila izvedena dne 20.01.2006), sankcija razveljavitve dela ali celote postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni bila možna. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da iz dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila izhaja, da je bil vlagateljev revizijski vložen (in ga je naročnik tudi prejel) že dne 19.01.2006, torej še pred izvedbo predmetnega javnega naročila. Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vložen zahtevek za revizijo (ne glede na njegovo morebiti ugotovljeno nepopolnost) zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije, skladno s prvim in drugim odstavkom 34. člena ZRPJN pa kršitev določila iz prvega odstavka 11. člena tega zakona o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka za revizijo predstavlja prekršek.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju v celoti priznava priglašene stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 28.02.2006

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., Slovenska cesta 9, Ljubljana,
- Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana,
- Delo, Časopisno in založniško podjetje, d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran