018-058/2006 Mestna občina Koper

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter člana mag. Francija Kodela in članice mag. Metke Cerar, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava in montaža opreme za novo osnovno šolo v Kopru (notranja oprema šole, oprema telovadnice, zunanja igrala)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ensico, d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.02.2006 soglasno

odločila:

1. Vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 26.01.2006, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.12.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "dobava in montaža opreme za novo osnovno šolo v Kopru (notranja oprema šole, oprema telovadnice, zunanja igrala)", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36681/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 2, z dne 05.01.2006, pod številko objave 2656. Popravek javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 6, z dne 20.01.2006, pod številko objave Ob-462/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 9, z dne 14.01.2006, pod številko objave 9100.

Dne 27.01.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, z dne 26.01.2006, v katerem predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila in njegovo ponovitev s spremenjenimi pogoji. V svojem zahtevku vlagatelj zatrjuje naslednje kršitve Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1):
1. "Dopustnost predložitve delne ponudbe"; javno naročilo se sestoji iz treh različnih, med seboj nepovezanih sklopov. Na trgu ni ponudnika, ki bi bil proizvajalec vsaj dveh sklopov opreme, kaj šele vseh treh. Ponudbe bi bile zato sestavljene z vsaj enim ali dvema podizvajalcema. Naročnik ne bi dobil zanj optimalne ponudbe z najmanjšo ceno kateregakoli od treh sklopov, kar pomeni, da poraba sredstev za naročnika ne bi bila gospodarna. To je v neskladju s 4. členom ZJN-1. Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razpisno dokumentacijo spremeni tako, da ponudnikom dopusti, da ponudijo tudi samo en sklop opreme.
2. "Dopustnost predložitve variantnih ponudb"; pod variantno ponudbo je mišljeno, da ponudnik lahko predloži variantni ponudbi dveh ali več dobaviteljev za isti sklop opreme. S tem bi imel naročnik boljšo možnost izbire, z minimalnim dodatnim delom ob izbiranju boljšega sklopa opreme, kar pa je opravičeno zaradi pozitivnih ekonomskih posledic. Na ta način bi naročnik dobil in izbral optimalno ponudbo, kar pomeni, da bi bila poraba sredstev zanj najbolj gospodarna (4. člen ZJN-1). Vlagatelj zato predlaga, da naročnik razpisno dokumentacijo spremeni tako, da ponudnikom dopusti, da opremo variantno ponudijo po sklopih.
3. "Reference 1"; V Sloveniji se pojavlja nov ponudnik s celovito ponudbo na področju opreme za športne objekte, ki na tem področju še nima referenc. Vlagatelj predlaga, da naročnik razpisno dokumentacijo spremeni tako, da bo upošteval reference novega ponudnika na drugih področjih oziroma reference ponudnikovih sodelavcev, ki že desetletje delujejo na tem področju. Vlagatelj se ob tem sklicuje na 5. člen ZJN-1.
4. "Dopustnost predložitve delne ponudbe- drugič oz. Reference- drugič"; Naročnik ponudnikom ne dopušča, da predložijo ponudbo enega samega sklopa opreme, ob tem pa zahteva, da predložijo reference po sklopih opreme, to je za šolsko opremo posebej in za opremo telovadnic ali šolskih dvoran posebej. Reference za šolsko opremo ne morejo biti pogoj za izbiro opreme telovadnice in obratno, ob čemer se reference za zunanja igrala ne zahtevajo. Vlagatelj predlaga, da naročnik razpisno dokumentacijo spremeni tako, da ponudnikom dopusti, da ponudijo tudi samo en sklop opreme, ter da upošteva reference ponudnika na drugih področjih, reference samo enega ali drugega sklopa oziroma osebne reference ponudnikovih sodelavcev, ki že desetletje delujejo na tem področju.
5. "Podizvajalec podizvajalca"; vlagatelj kot sporno izpostavlja naročnikovo zahtevo, da podizvajalec ne sme imeti še dodatnih podizvajalcev. Le-ta naj bi bila v neskladju z 5. in 7. členom ZJN-1, zato vlagatelj predlaga njeno odpravo.
6. "Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije"; Naročnik je s četrtim pojasnilom, z dne 25.01.2006, dopolnil razpisno dokumentacijo. Dopolnilo je bilo ponudnikom posredovano manj kot šest dni pred rokom, določenim za oddajo ponudbe. Ob tem naročnik ni pravočasno podaljšal roka za predložitev ponudb. S tem je kršil svoja Navodila ponudnikom (točka 2.5. Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije).
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 200.000,00 SIT, povečano za 2% materialnih stroškov ter 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo in materialne stroške, ter v višini 100.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo.

Na poziv naročnika, z dne 31.01.2006, je vlagatelj z vlogo, z dne 03.02.2006, svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 07.02.2006, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi svojega sklepa je navedel, da se je odločil, to pa je zapisal tudi v razpisno dokumentacijo, da ne dovoljuje predložitve ponudb po sklopih in zato predmeta javnega naročila tudi ni razdelil na sklope. S tem pa ni kršil temeljnega načela učinkovitosti in gospodarnosti porabe javnih sredstev. Iz operativnih razlogov se je naročnik namreč odločil skleniti pogodbo samo z enim ponudnikom za celoten obseg javnega naročila. Javno naročilo je namreč vezano na samo izgradnjo nove šole- gradbena dela potekajo in bodo zaključena 31.07.2006, naročnik pa želi, da bi učenci s 01.09.2006 pričeli pouk v novih prostorih. Oddaja javnega naročila po sklopih pomeni tudi možnost sklenitve več pogodb, z različnimi dobavitelji, in s tem večjo potrebo po koordinaciji del in koordinacijo med izvajalci. Naročnik nima zadostnih kapacitet, ki bi zagotavljale uspešen potek del, samo koordinacijo in s tem zagotovitev zastavljenega cilja, poleg tega pa nima za to namenjenih niti dodatnih finančnih sredstev. V končni fazi oddaja javnega naročila v celoti ne pomeni, da bo ponujena višja cena od cene, ki bi jo naročnik dosegel v primeru oddaje po sklopih.
Naročnik dalje navaja, da je upoštevajoč določili prvega in drugega odstavka 52. člena ZJN-1 v razpisni dokumentaciji in objavi zapisal, da ponudbe v variantah ne dovoljuje.
V nadaljevanju naročnik navaja, da sta ga pri izbiri in določitvi pogoja referenc vodila predvsem orientacijska vrednost javnega naročila, to je 640.000.000,00 SIT, ter kompleksnost in pomembnost same investicije. Zahtevane reference se smiselno navezujejo na predmet in obseg javnega naročila. Naročnik je zagotovil, da razpisani pogoj izpolnjujeta najmanj dva, oziroma več morebitnih ponudnikov v Sloveniji, po vsej verjetnosti pa tudi kakšen tuj ponudnik. Poleg tega lahko ponudnik dokazuje izpolnjevanje referenc kumulativno s podizvajalcem oziroma podizvajalci.
Kot naslednje naročnik navaja, da je dopustil izvedbo predmetnega javnega naročila s podizvajalci, pri čemer je določil tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati sami ter tiste, ki jih lahko izpolnijo kumulativno s ponudnikom. Ponudnik naročniku v celoti odgovarja za izvedbo naročila, ne glede na število podizvajalcev. Niti ZJN-1 niti Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/1999, 78/1999 ter 64/2001) oziroma drugi podzakonski akti s področja javnih naročil ne predvidevajo okoliščin in ne urejajo razmerij, ko ima podizvajalec še svojega podizvajalca. Ponudnik, ki sam ne more zagotoviti dobave vseh artiklov, bo to zagotavljal s podizvajalcem ali več podizvajalci. Cilj naročnika je jasen- pridobiti izvajalca (dobavitelja), ki bo v določenem, relativno kratkem roku, dobavil in montiral vso razpisano opremo. Naročnik z razpisanimi pogoji ne omejuje konkurence in ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo kakršnokoli neenakopravnost ponudnikov.
Kot slednje naročnik navaja, da je dne 24.01.2006 prejel zadnjo, četrto zahtevo za pojasnilo razpisne dokumentacije, na katero je odgovoril v obliki pojasnila, z dne 25.01.2006. Istega dne je zahtevano pojasnilo po faksu in pisno dostavil vsem, ki so dvignili razpisno dokumentacijo. Iz same vsebine dopisa je razvidno, da gre dejansko za pojasnila in ne za dopolnitve ali spremembe razpisne dokumentacije, zaradi katerih bi moral naročnik podaljšati rok za oddajo ponudbe. Pri določenih postavkah v količinsko tako obširnem popisu opreme je prišlo do manjših napak pri izpisu samega popisa (gre za očitno pomoto- tipkarske napake pri izpisu številk). Morebitni ponudnik si je lahko na podlagi šifre postavke pogledal opis v "Splošnih opisih opreme", ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in tudi v ostalih postavkah opisa opreme. Ker je prišlo do očitne pomote- tipkarske napake pri zapisu številk, je pri navedenih postavkah prišlo tudi do neskladja med šifro postavke in opisom le-te. Naročnik je navedeno pojasnil. Naročnik je na željo enega izmed morebitnih ponudnikov tudi vsem ostalim prevzemnikom razpisne dokumentacije posredoval CD z načrtom (projektom) arhitekture notranje šolske opreme, športne opreme ter opreme zunanje ureditve, hkrati pa so bili navedeni projekti vseskozi na vpogled v naročnikovi sprejemni pisarni.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo slednjega po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 15.02.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.02.2006, na slednjo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, Državni revizijski komisiji pa je odstopil tudi dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ni sledila predlogu naročnika, da na podlagi drugega odstavka 11. člena ZRPJN sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje
javnega naročila, ampak je meritorno odločila o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da glede na predmet javnega naročila pospeši postopek oddaje javnega naročila.

Tako je v okviru revizijskega postopka Državna revizijska komisija najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo ne (ne)dopustnost predložitve delne ponudbe. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da naročnik le-tega ni razdelil na sklope, temveč ga oddaja kot celoto.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik pri odločitvi o tem, ali bo predmet javnega naročila razdelil na sklope ali pa ga bo oddajal kot celoto, svoboden; skladno z določili prvega odstavka 26. člena ZJN-1 namreč naročnik lahko, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote tako, da jih je mogoče oddajati ločeno, ni pa tega dolžan storiti. Ob zapisanem gre ugotoviti tudi, da je naročnik v konkretni zadevi prepričljivo argumentiral svojo odločitev o oddaji naročila kot celote, vlagatelj pa po drugi strani ni uspel izkazati, da bi bila oddaja predmetnega javnega naročila po sklopih bolj gospodarna. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na (ne)dopustnost predložitve variantnih ponudb. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 2.11.4 le-te določil, da variantne ponudbe niso dopustne.

Iz prvega in drugega odstavka 52. člena ZJN-1 izhaja: "1) Če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročnik upošteva variante, ki jih predloži ponudnik in ki ustrezajo minimalnim zahtevanim tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti minimalne tehnične specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev. (2) Če variantna ponudba ni dopustna, mora naročnik to v objavi in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.".

Iz zgoraj citiranih določil ZJN-1 je razvidno, da je naročnik pri odločitvi o tem, ali bo dopustil variantne ponudbe ali ne, svoboden. Dejstvo, da se naročnik za dopustitev variantnih ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni odločil, to pa je v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji tudi izrecno navedel, tako z omenjenimi določili ZJN-1 ni neskladno. Ker vlagatelj ravno tako ni uspel izkazati, da bi bila naročnikova nedopustitev variantnih ponudb neskladna z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, je potrebno tudi s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na reference. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila pod točko "4.1. Pogoji za priznanje sposobnosti" med drugim določil, da bo iz nadaljnjega postopka izločil ponudnika v primeru, "če ponudnik nima referenc". V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tega pogoja je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim določil:

"Ponudnik mora predložiti reference:
a) da je bil v zadnjih treh letih pozitivno ocenjen pri dobavi opreme dveh šol (ne nujno javnega naročila), ki sta po vsebini podobna razpisanemu in v višini vsaka najmanj 200.000.000,00 tolarjev in
b) da je bil v zadnjih treh letih pozitivno ocenjen pri dobavi opreme dveh telovadnic ali športnih dvoran (ne nujno javnega naročila), ki sta po vsebini podobna razpisanemu in v višini vsaka najmanj 100.000.000,00 tolarjev.

Iz potrdila mora izhajati, da je naročnik ocenil izvedbo z oceno "zelo dobro" vsaj za eno dobavo opreme šole in eno dobavo opreme telovadnice (ostali dve dobavi sta lahko ocenjeni z oceno "dobro")â??".

Tako opredeljeno izpolnjevanje pogoja referenc je naročnik s pojasnilom, z dne 12.01.2006, spremenil tako, da se je odtlej glasilo:

"Ponudnik mora predložiti reference:
a) da je bil v zadnjih treh letih pozitivno ocenjen pri dobavi opreme dveh šol (ne nujno javnega naročila), ki sta po vsebini podobna razpisanemu in v višini: ena najmanj 70.000.000,00 tolarjev, druga najmanj 100.000.000,00 tolarjev in
b) da je bil v zadnjih treh letih pozitivno ocenjen pri dobavi opreme dveh telovadnic ali športnih dvoran (ne nujno javnega naročila), ki sta po vsebini podobna razpisanemu in v višini: ena najmanj 50.000.000,00 tolarjev in druga najmanj 80.000.000,00 tolarjev.

Iz potrdila mora izhajati, da je naročnik ocenil izvedbo z oceno "zelo dobro" vsaj za eno dobavo opreme šole in eno dobavo opreme telovadnice (ostali dve dobavi sta lahko ocenjeni z oceno "dobro".

Naročnik ne dopušča, da ponudnik(i) namesto (pozitivnih) referenc s področja opreme šolskih objektov, športnih dvoran in telovadnic predloži(jo) pozitivne reference v zahtevanih višinah investicij za opremo po vsebini še zahtevnejših objektov (npr. bolnišnic, hotelov, laboratorijev, kulturnih dvoran in podobnih drugih objektov). Upoštevale se bodo le reference vezane na dobavo in montažo opreme šolskih objektov, športnih dvoran in telovadnic.".

Državna revizijska komisija je v zvezi z na tem mestu obravnavanimi revizijskimi navedbami najprej preverila, ali je naročnikova zahteva po referencah sorazmerna z naravo, vsebino in obsegom predmetnega javnega naročila. Ob tem je ugotovila, da se naročnikova zahteva po referencah nanaša na opremo šol ter telovadnic ali športnih dvoran, ki so "po vsebini podobne razpisanemu", iz česar izhaja, da je le- ta dopustna glede na vsebino in naravo predmetnega javnega naročila. Glede na dejstvo, da je ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, 638.831.000,00 SIT, gre ugotoviti tudi, da naročnikova zahteva po referencah v skupni višini najmanj 300.000.000,00 SIT, iz obdobja zadnji treh let, sama po sebi ni nedopustna tudi glede na obseg predmetnega javnega naročila.

Vlagateljeva navedba, da bi moral naročnik dopustiti reference "novega ponudnika" tudi na drugih področjih oziroma reference ponudnikovih sodelavcev, ki že desetletje delujejo na tem področju, so neutemeljene. Reference z "drugih področij" namreč niso povezane s predmetom javnega naročila in bi bila zahteva po njih nedopustna, naročnik pa javnega naročila ravno tako ne oddaja posameznim ponudnikov delavcem, temveč ponudniku, s katerim bo sklenil tudi pogodbo o izvedbi naročila in ki za izvedbo le-tega napram naročniku tudi odgovarja (ne pa njegovi delavci).

Neutemeljena je tudi vlagateljeva navedba, da bi moral naročnik upoštevati tudi zgolj reference za del opreme (za šolsko opremo posebej in za opremo telovadnic ali športnih dvoran posebej). Kot že navedeno, naročnik predmetno javno naročilo oddaja kot celoto. Ker v slednjo sodijo tako šolska oprema, kot tudi oprema telovadnic ali športnih dvoran, je naročnik od ponudnikov upravičen zahtevati reference v zvezi z dobavami obeh navedenih skupin opreme.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neustreznosti pogoja, ki se nanaša na reference, glede na vsebino, naravo in obseg predmetnega javnega naročila, ravno tako pa ne tudi njegovega zatrjevanega neskladja s načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na (ne)dopustitev podizvajalca podizvajalca. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej dopustil, da imajo ponudniki svoje podizvajalce. Pri tem pa je v dodatnih pojasnilih, z dne 19.01.2006, izrecno navedel, da ne dopušča, da ima podizvajalec še svojega podizvajalca.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgoraj opredeljeno zahtevo izpostavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila vsekakor upravičen do seznanitve z vsemi ponudnikovimi podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta javnega naročila, ravno tako pa je upravičen tudi do postavitve (ustreznih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati le-ti, da bi bila ponudnikova ponudba pravilna. V konkretnem primeru je naročnik dopustil, da imajo ponudniki svoje podizvajalce, pri čemer omejitev v zvezi s številom podizvajalcev oziroma v zvezi s tem, v kolikšnem delu lahko ponudnik javno naročilo izvede z le-temi, ni postavil. Iz navedenega izhaja, da ima lahko vsak ponudnik poljubno število podizvajalcev, s katerimi lahko zagotovi tudi izvedbo tistih delov javnega naročila, ki jih sam sicer ne bi mogel izvesti. Upoštevajoč navedeno naročnikova nedopustitev podizvajalčevih podizvajalcev ni v neskladju s 5. in 7. členom ZJN-1, saj ne omejuje konkurence med ponudniki niti ne krši načela enakopravnosti med slednjimi, oziroma takšnega značaja obravnavane naročnikove omejitve vlagatelj ni uspel izkazati.

Vlagatelj v konkretnem primeru spornost naročnikovega določila, da podizvajalec ne sme imeti dodatnih podizvajalcev, tudi sicer navezuje predvsem na izkazovanje v razpisni dokumentaciji zahtevanih referenc. Državna revizijska komisija je v tem sklepu že navedla, da je naročnikov pogoj v zvezi z referencami ustrezen glede na vsebino, naravo in obseg predmetnega javnega naročila, vlagatelj pa ni uspel izkazati niti neustreznosti v razpisni dokumentaciji predvidenega način izkazovanja izpolnjevanja le-tega. Vlagatelj lahko izpolnjevanje pogoja referenc izkazuje bodisi sam, bodisi s poljubnim številom podizvajalcev, na ta način pa je zagotovljeno spoštovanje obeh načel (5. in 7. člen ZJN-1), ki naj bi bili po mnenju vlagatelja kršeni.

Iz navedenih razlogov je potrebno tudi na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek ugotavlja, da slednji v njem sicer navaja dejstvo, da je naročnik dokument "Pojasnilo razpisne dokumentacijeâ??", št. K4142-525/2005, ki ga sam šteje za dopolnitev razpisne dokumentacije, izdal dne 25.01.2006, pri čemer roka za predložitev ponudb ni podaljšal; ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da bi mu zaradi opisanega naročnikovega ravnanja nastala škoda, da zaradi le-tega ne bi mogel pripraviti svoje ponudbe ali podobno.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Ne glede na to, ali je do s strani vlagatelja zatrjevane kršitve v zvezi z dopolnitvijo razpisne dokumentacije dejansko prišlo, je zaradi dejstva, da vlagatelj v zvezi z le-to ne zatrjuje nikakršne škode, ki bi mu nastala, tudi s tem povezane revizijske navedbe slednjega potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati neskladja zanj spornih določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Glede na dejstvo, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen pred odpiranjem ponudb, zaradi česar naročnik le-tega ni izvedel, mora naročnik v primeru nadaljevanja postopka oddaje predmetnega javnega naročila določiti nov rok za oddajo ponudb in nov datum odpiranja ponudb. V skladu z načelom enakopravnosti mora naročnik vsem zainteresiranim ponudnikom v tem primeru hkrati omogočiti, da do roka, določenega za odpiranje ponudb, vložijo novo ponudbo, ali pa svojo morebiti že predloženo ponudbo umaknejo ali spremenijo. O spremembi roka za predložitev ponudb in določitvi datuma za odpiranje ponudb mora naročnik, skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1, pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 24.02.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper,
- Ensico, d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran