018-003/2006 LPP d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter člana Francija Kodele in članice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nakup 11 mestnih zgibnih avtobusov in 5 primestnih linijskih avtobusov, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MAN Gospodarska vozila Slovenija d.o.o., Brnčičeva ulica 35, Ljubljana-Črnuče, ki ga zastopa odvetnik Bojan Župevc, Hrvatski trg 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.02.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, vsebovana v vlogi, z dne 28.12.2005, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

4. Naročnik mora v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji objaviti nov rok za oddajo ponudb za nakup 11 mestnih zgibnih avtobusov in 5 primestnih linijskih avtobusov.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za nakup 11 mestnih zgibnih avtobusov in 5 primestnih linijskih avtobusov objavil v Uradnem listu RS, št. 99/2005, z dne 11.11.2005, pod številko objave Ob-30370/05.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.12.2005, v katerem navaja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah kot pogoj postavil zahteve, ki so nesorazmerne z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, izpolni pa jih lahko le en ponudnik. Naročnik naj bi s takšnimi zahtevami kršil temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter očitno diskriminiral ponudnike.
Kot primer vlagatelj navaja naročnikovo zahtevo, po kateri mora biti zasteklitev vseh vrat izvedena z zeleno obarvanimi stekli. Na vlagateljevo vprašanje, zakaj morajo biti stekla obarvana zeleno, saj enako funkcijo zatemnitve opravijo tudi stekla druge barve, je naročnik odgovoril, da so stekla takšne obarvanosti na prostem tržišču ter da vztraja pri svoji zahtevi. Vlagatelj navaja, da je glede na edino merilo - najnižja cena - jasno, da bo ponudnik, ki ima zeleno obarvana stekla že v svojem rednem programu, lahko ponudil nižjo ceno od ponudnika, ki ima stekla obarvana z drugo barvo in bi moral stekla kupovati na prostem tržišču.
Vlagatelj navaja, da "enako velja tudi za zahtevo naročnika, ki se nanaša na talne obloge v mestnih zgibnih avtobusih in primestnih linijskih avtobusih", v zvezi s čimer je naročnik odgovoril samo, da od svoje zahteve ne odstopa.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se razveljavi 4. točka razpisne dokumentacije "tehnična specifikacija avtobusov - obvezne minimalne tehnične zahteve" oziroma podredno, spremembo te točke ter zadržanje postopka oddaje javnega naročila in preklic datuma za oddajo ponudb in odpiranje ponudb.
Vlagatelj v postopek revizije priglaša stroške postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 2816/KH, z dne 23.12.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov. Naročnik navaja, da vlagatelj svoje trditve, da tehničnih zahtev ne more izpolniti, posplošuje na celotno 4. poglavje razpisne dokumentacije ter zgolj pavšalno navaja, da obstaja sum, da so pogoji prilagojeni določnemu ponudniku. Pri tem vlagatelj ne pojasni, s čim oziroma kako naj bi ta naročnikova zahteva favorizirala določenega ponudnika, poleg tega pa tudi ne zatrjuje, da sam tega pogoja ne more izpolniti. Naročnik se ne strinja z navedbo vlagatelja, da so postavljene tehnične zahteve bodisi nelogične in nerazumljive ali pa take, da jih ponudniki ne morejo izpolniti, hkrati pa vlagatelj svoje trditve ne konkretizira in ne predloži nobenih dokazov oziroma argumentov, ki bi jo potrjevali.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj glede navedbe v zvezi z zasteklitvijo vseh vrat z zeleno obarvanimi stekli ne zatrjuje, da sam tega pogoja ne more izpolniti. Naročnik je zahteval zeleno obarvana stekla iz oblikovalskih, predvsem pa iz psihofizioloških razlogov; naročnik navaja, da je osnovna barva avtobusa bela, nanjo pa so na prednji, zadnji in stranskih stenah narisane poševne črte v rumeni, svetlo zeleni in temno zeleni barvi, zato se zelena barva stekel s tem odlično ujame. Uporaba stekel, ki bi bila obarvana temno rjavo ali sivo, bi podrla barvno harmonijo in s tem zmanjšala estetski izgled avtobusa, še bolj pomemben pa je pogled skozi okna avtobusa, ki ga vidijo potniki, ki so v vozilu. Naročnik opozarja, da imajo barve in svetloba psihološki vpliv na ljudi ter opisuje zeleno barvo kot temeljno barvo življenja.
V zvezi z navedbo vlagatelja, ki se nanaša na talne obloge naročnik navaja, da je pri mestnih avtobusih predvidel različno izvedbo talnih oblog kot pri primestnih linijskih avtobusih, saj so avtobusi različno obremenjeni in zahtevajo različen pristop do čiščenja talnih površin; tako so mestni avtobusi sedemkrat bolj obremenjeni kot primestni avtobusi. Naročnik ponovno poudarja, da vlagatelj podaja pavšalne navedbe in ugiba o določenih dejstvih ter da ne pojasni oziroma dokaže, kako bi zahteve naročnika favorizirale določenega proizvajalca.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 28.12.2005, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da bi moral zahtevane tehnične rešitve tehnološko pripraviti za proizvodni proces ter zagotoviti izdelavo nestandardne izvedbe avtobusov, kar je v zahtevanem 6 mesečnem dobavnem roku dokazljivo neizvedljivo.
Vlagatelj navaja, da je naročnik z odgovori na poslana vprašanja spremenil razpisno dokumentacijo (in da je ni samo omilil) ter kot primer navaja velikost rezervoarja, ki jo je naročnik kot pogoj spremenil iz 380 l na 300 l.

Naročnik je z dopisom, z dne 04.01.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN ter na podlagi 152. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, s sklepom, št. 018-3/2006-35-112, z dne 11.01.2006, za izdelavo strokovnega mnenja v predmetni zadevi imenovala dr. Petar OrbaniÄ"a, Oktobrske revolucije 18c, Izola. Strokovnjaku je Državna revizijska komisija posredovala vso relevantno dokumentacijo. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izvedbo dokaza s strokovnjakom v znesku 200.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je zahtevani znesek plačal dne 13.01.2006. Strokovno mnenje, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 31.01.2006, je le-ta istega dne posredovala strankam v postopku. Naročnik je z dopisom, z dne 01.02.2006, Državno revizijsko komisijo obvestil, da na strokovno mnenje nima pripomb.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija se je najprej opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da lahko zahtevo naročnika, po kateri mora biti zasteklitev vseh vrat izvedena z zeleno obarvanimi stekli, izpolni le en ponudnik, hkrati pa naj bi bila nesorazmerna z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v poglavju 4. razpisne dokumentacije, Tehnična specifikacija avtobusov, pod točko 4.1.3.10.2 določil, da mora biti vetrobransko steklo enodelno, električno ogrevano po vsej površini, zeleno obarvano, izdelano iz varnostnega stekla in prilepljeno na karoserijo. Poleg tega je naročnik v točki 4.1.3.10.4. določil, da mora biti zasteklitev vseh vrat ter stranskih oken in zadnjega okna izvedena z zeleno obarvanim, toplotno izolacijskim varnostnim steklom, ki je slabo toplotno prepustno. Naročnik je v točki 3.1.16.1 še zapisal, da je dobavni rok lahko največ šest mesecev od podpisa pogodbe, v kolikor je dobavni rok daljši, se ponudba izloči.

Ker je bilo za razjasnitev obravnavane navedbe vlagatelja potrebno strokovno znanje, se je Državna revizijska komisija oprla na mnenje strokovnjaka, ki je povzeto v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da mnenje strokovnjaka ter stališča strank o strokovnem mnenju predstavljajo ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

V zvezi z vprašanjem, ali lahko razpisno zahtevo, da mora biti zasteklitev izvedena z zeleno obarvanimi stekli, izpolni en sam ponudnik, strokovnjak ugotavlja, da takšno zahtevo razpisne dokumentacije, v zvezi s katero naročnik posebej ni specificiral odtenka zelene barve, na tržišču pa obstaja več različnih proizvajalcev avtomobilskih stekel, ki ponujajo stekla različnih barv, lahko izpolni več ponudnikov.

V zvezi z vprašanjem, ali lahko takšno razpisno zahtevo izpolni en sam ponudnik, povezano z določilom razpisne dokumentacije, po kateri morajo biti ponujeni avtobusi v celoti opremljeni in dobavljeni v roku šestih mesecev od dneva podpisa pogodbe, strokovnjak odgovarja, da so običajni dobavni roki za ta vrste stekel od 30 do 90 dni, zato lahko takšno zahtevo izpolni več ponudnikov.

Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija kot pravnorelevantno povzema, da naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji, po katerih mora biti zasteklitev izvedena z zeleno obarvanimi stekli, glede na dobavni rok šest mesecev, v katerem morajo biti ponujeni avtobusi v celoti opremljeni in dobavljeni, ni mogoče šteti za diskriminatorno ali objektivno neopravičljivo, saj jo lahko izpolni več ponudnikov.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da enako kot za zasteklitev, ki mora biti izvedena z zeleno obarvanimi stekli, velja tudi za zahtevo naročnika, ki se nanaša na talne obloge v mestnih zgibnih avtobusih in primestnih linijskih avtobusih, Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 7. in 212. člena ZPP, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Na enako stališče se je potrebno postaviti tudi pri obravnavi vlagateljevih splošnih in pavšalnih navedb, da je naročnik v tehničnih specifikacijah kot pogoj postavil zahteve, ki so nesorazmerne z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, izpolni pa jih lahko le en ponudnik, ter da naj bi naročnik s takšnimi zahtevami kršil temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter očitno diskriminiral ponudnike. Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Ker vlagatelj v tem delu kršitev ni konkretiziral, je Državna revizijska komisija obravnavane navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Glede vlagateljevega revizijskega predloga, naj zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija poudarja, da zahtevek za revizijo že ex lege zadrži postopek oddaje javnega naročila do določitve Državne revizijske komisije, zato se o tem predlogu ni bilo potrebno opredeljevati.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Dopolnitve zahtevka za revizijo z novotami, ki jih je vlagatelj podal v vlogi, z dne 28.12.2005, s katero nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, le-ta pri presojanju ne more upoštevati, saj je glede teh nastopila prekluzija. Podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. člen do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo in utemeljenost zahtevka za revizijo se presoja po tem trenutku. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo (ex nunc). V kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi določba o predhodnem odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pomenila nepotrebno zavlačevanje postopka. Zaradi navedenega se Državna revizijska komisija ni spuščala v meritorno obravnavo v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevim predlogom glede preklica datuma za oddajo in odpiranje ponudb Državna revizijska komisija, glede na dejstvo, da je rok za oddajo ponudb potekel dne 14.12.2005, ugotavlja, da je odločanje o le-tem brezpredmetno. Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročniku nalaga, naj v skladu z določilom 55. člena ZJN-1 določi nov rok za oddajo ponudb za nakup 11 mestnih zgibnih avtobusov in 5 primestnih linijskih avtobusov ter ga objavi v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.02.2006

Predsednik senata
Dr. Aleksij Mužina
Predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:

- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o., Celovška cesta 160, Ljubljana
- Odvetnik Bojan Župevc, Hrvatski trg 3, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran