018-018/2006 Psihiatrična klinika Idrija

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, člana Francija Kodele in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov ter na podlagi zahtevka za revizijo podjetja DIW SERVICE, storitve, trgovina in proizvodnja, d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana, (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika PSIHIATRIČNA BOLNIšNICA IDRIJA, Pot Sv. Antona 49, Idrija (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.02.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.09.2005 sprejel sklep, št. 01-400/1-2005, o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje bolnišničnih prostorov, po odprtem postopku, ki ga je objavil v Uradnem listu RS, št. 91/05, z dne 14.10.2005, pod številko objave Ob-27503/05 ter popravek v Uradnem listu RS, št. 93/05, z dne 21.10.2005, pod številko objave Ob-28462/05.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 05.12.2005, izhaja, da so za predmetno javno naročilo prispele 4 pravočasne ponudbe. Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o oddaji javnega naročila", št. 01-400/1-2005, z dne 14.12.2005, oddal javno naročilo ponudniku ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.12.2005, skladno z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov. Naročnik je z dopisom, z dne 20.12.2005, vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ter vlagatelju omogočil vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov dne 22.12.2005.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 27.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno iz razloga, ker vlagatelj naj ne bi ožigosal in podpisal vseh strani ponudbene dokumentacije, skladno s pogoji določenimi v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v svoji odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila tudi zapisal, da bi ponudniki morali ožigosati in podpisati vse strani ponudbe, torej tudi listine oziroma dokumente, izdane s strani pristojnih institucij in ne le tistih strani ponudbe, ki so jih prejeli z razpisno dokumentacijo od naročnika. Iz obrazca za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika (obrazec F) je razvidno, da je naročnik kot neustrezne označil vse predložene dokumente, ki jih je vlagatelj pridobil od državnih organov, banke, pooblaščenega revizorja in referenčnih naročnikov. Tako je naročnik kot neustrezne priloge označil izpisek iz sodnega registra, potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo banke o boniteti, poročilo pooblaščnega revizorja, izjave naročnikov, potrdilo DURS, potrdilo pristojnega sodišča, bančno garancijo in izjavo banke iz razloga, ker predložene listine oziroma priloge niso podpisane in žigosane tudi s strani ponudnika. Ob tem vlagatelj poudarja, da med strankama ni sporna vsebina, časovna veljavnost ali kak drug element predloženih listin-prilog, ampak izključno dejstvo, da predloženih listin-prilog vlagatelj ni tudi sam podpisal in žigosal. Med strankama tudi ni sporno, da so vse sporne listine-priloge podpisane in žigosane s strani pooblaščenih oseb za izdajo posameznih listin ter da vse predložene listine-priloge izražajo resnično in popolno dejansko stanje ter da vsebinsko v celoti ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je naročnik uporabil dva vsebinsko različna pravna termina in sicer termin ponudbe (ki se nanaša na obrazce, ki so del razpisne dokumentacije in morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku razpisne dokumentacije) in termin ponudbene dokumentacije (ki se nanaša na priloge v obliki listin in dokazil, izdanih s strani tretjih oseb in s katerimi ponudniki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za udeležbo). Vlagatelj je prepričan, da iz vsebine razpisne dokumentacije ne izhaja obveza ponudnikov, da podpišejo in žigosajo tudi priloge, ki so bile podpisane in žigosane že s strani izdajateljev. Po mnenju vlagatelja je treba ločiti med terminom ponudba (vsebinsko zajema le obrazce, ki so del razpisne dokumentacije) in ponudbena dokumentacija (vsebinsko zajema izključno priloge izdane s strani tretjih oseb), pri čemer še dodaja, da se dolžnost ponudnika, da se podpiše in žigosa, ne nanaša na vse strani ponudbe ter da ne zajema predloženih prilog, ki so jih izdale, podpisale in žigosale tretje osebe.
Ob tem vlagatelj poudarja, da je vsaj še en ponudnik razumel določila razpisne dokumentacije na enak način kot vlagatelj, da pa je ne glede na navedeno potrebno zaključiti, da je v primeru dvoumne določbe razpisne dokumentacije potrebno določila razpisne dokumentacije razlagati v korist ponudnikov in nikakor ne v njihovo škodo.
Vlagatelj zahteva, da naročnik razveljavi svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer takso za vložitev zahtevka za revizijo, 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, DDV ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, št. 01-14/1-2006, z dne 10.01.2006, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da se vlagatelj sicer pravilno sklicuje na del razpisne dokumentacije pod točko A00 "Posebno opozorilo", vendar je pri pripravi ponudbe očitno spregledal četrti odstavek te točke, ki določa, da mora ponudnik izjave (ki jih naročnik zahteva od posameznega ponudnika in niso v obliki obrazca del razpisne dokumentacije) sestaviti, podpisati in žigosati sam in jih priložiti ponudbeni dokumentaciji. Za presojo vlagateljevih navedb pa je pomembna tudi določba XII. (stran 11) razpisne dokumentacije, ki določa, da morajo biti vse strani ponudbe napisane z neizbrisljivo pisavo, žigosane in podpisane od zakonitega zastopnika ponudnika ali osebe, ki ima pooblastilo zakonitega zastopnika. V nadaljevanju, kot navaja naročnik, pa je v petem odstavku Splošnih navodil ponudnikom še zapisal, da je zaželjeno, da je ponudba oziroma ponudbena dokumentacija sestavljena oziroma zložena po vrstnem redu, navedenem v vsebini razpisne dokumentacije ter, da so poglavja ločena s pregradnimi kartoni. Naročnik tako ugotavlja, da vlagatelj napačno razlaga določila razpisne dokumentacije, ko navaja, da je naročnik razlikoval med pojmom "ponudba" in "ponudbena dokumentacija". Ker vlagateljeve ponudbe naročnik ni mogel mogoče obravnavati kot pravilne v smislu 13. točke 3. člena ZJN-l jo je bil naročnik dolžan zavrniti na podlagi 76. člena ZJN-l.
Naročnik zavrača tudi vlagateljevo navedbo, da je poleg vlagatelja, sporna določila razpisne dokumentacije razumel vsaj še eden izmed ponudnikov. V tej zvezi naročnik poudarja, da vlagatelj ni pooblaščenec tega ponudnika, da bi lahko v tem postopku revizije dokazoval, kako je to podjetje razumelo določila razpisne dokumentacije, prav tako pa ni mogoče slediti njegovemu zaključku, ko navaja, da je v primeru dvoumne razpisne dokumentacije potrebno določila razpisne dokumentacije razlagati v korist ponudnikov in nikakor ne v njihovo škodo. Naročnik ponovno poudarja, da razpisna dokumentacija ni bila dvoumna, saj je pri pripravi razpisne dokumentacije upošteval določilo prvega odstavka 23. člena ZJN-l. To po mnenju naročnika dokazujeta dve od štirih prejetih ponudb in sicer ponudba izbranega ponudnika in ponudnika Čistoča d.o.o., ki je bila izločena zaradi ene same nepodpisane in nežigosane strani.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.01.2006, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in priglaša povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.01.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN, z dopisom, št. 018-18/06-32-258, z dne 30.01.2006, vlagatelja pozvala k doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je z dopisom, z dne 01.02.2006, Državni revizijski komisiji posredoval potrdilo o doplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je bila njegova ponudba neupravičeno izločena iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepravilna, utemeljen. Naročnik je namreč izločil vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega postopka oddaje javnega naročila zato, ker naj bi slednji ne podpisal in ožigosal vseh strani ponudbe oziroma ponudbene dokumentacije.
ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni spora o vsebini ali časovni veljavnosti predloženih listin v ponudbi vlagatelja. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, sta si stranki edini tudi v tem, da so v ponudbi vlagatelja vse predložene listine podpisane in žigosane s strani pooblaščenih oseb za izdajo posameznih listin ter da vse predložene listine izražajo resnično in popolno dejansko stanje. Vendar pa je med strankama predvsem sporno, ali je, glede na naročnikova določila razpisne dokumentacije, potrebno vse strani ponudbe (tudi tista dokazila, ki so bila podpisana in žigosana s strani izdajateljev) podpisati in ožigosati še s strani ponudnika, ki je ponudbo predložil. Kot je razvidno iz dokumentacije o oddaji obravnavanega javnega naročila, je naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer na strani 6., pod točko A00. POSEBNO OPOZORILO, zapisal: "Ponudnik mora svojo ponudbo izdelati in oddati na izvirniku te prevzete razpisne dokumentacije! Vse strani ponudbe morajo biti podpisane in ožigosane. Obrazci iz te razpisne dokumentacije morajo biti izpolnjeni, podpisani in žigosani na izvirniku!". Pod isto točko je naročnik še dodal: "Izjave, ki jih naročnik zahteva od posameznega ponudnika in niso v obliki obrazca del razpisne dokumentacije, je ponudnik dolžan sestaviti, podpisati in žigosati sam in jih priložiti ponudbeni dokumentaciji.
Zaželjeno je, da je ponudba oziroma ponudbena dokumentacija sestavljena oziroma zložena po vrstnem redu, navedenem v vsebini razpisne dokumentacije ter da so vsa poglavja ločena s pregradnimi kartoni".
Državna revizijska komisija je nato vpogledala v ponudbo vlagatelja in pri tem ugotovila, da je vlagatelj predložil večje število obrazcev, izjav in drugih dokumentov, ki jih je tudi izpolnil, podpisal in žigosal, poleg tega pa je predložil večje število listin in dokazil, izdanih s strani tretjih pooblaščenih oseb, ki pa jih ni podpisal in žigosal. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj, poleg že vsebovanih podpisov in žigov s strani pooblaščenih oseb, ni sam podpisal in žigosal dokumente, kot so "redni izpisek iz sodnega registra izpisan na dan 30.11.2005", potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje (dokument, št. 021-7941/2005(4), z dne 30.11.2005), potrdilo banke BankAustia Creditanstalt o razvrstitvi komitenta v bonitetni razred (dokument, z dne 30.11.2005), izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (dokument, z dne 30.11.2005), poročilo pooblaščnega revizorja o ugotovitvah v zvezi s poravnanimi zapadlimi obveznostmi, z dne 21.11.2005, izjave referenčnih naročnikov (obrazec C06./4 razpisne dokumentacije v obsegu 13 strani ponudbe vlagatelja), potrdilo DURS o poravnanih davkih in prispevkih (dokument, z dne 02.12.2005), potrdilo okrožnega sodišča, da proti vlagatelju ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek (dokument, z dne 18.11.2005) ter garancijo banke BankAustia Creditanstalt za resnost ponudbe (dokument, z dne 30.11.2005).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahteve naročnika v točki A00 "Posebno opozorilo" in sicer, da mora ponudnik izjave, ki jih naročnik zahteva od posameznega ponudnika in niso v obliki obrazca del razpisne dokumentacije, podpisati in žigosati sam, ni izpolnil. Iz navedenega ter ob upoštevanju 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je ponudba vlagatelja nepravilna, naročnik pa jo je upravičeno zavrnil kot nepravilno.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju v tem, da javnih listin, izdanih s strani pooblaščenih oseb ni potrebno še posebej podpisovati in žigosati. Državna revizijska komisija izpostavlja, da gre za javno listino šteti vsako listino, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa Za javno listino torej štejejo vse listine, ki že same po sebi izkazujejo resničnost in verodostojnost podatkov in jo v mejah svojih pristojnosti, izda pristojna pooblaščena oseba. V primeru torej, da bi vlagatelj posebej ne podpisal in ožigosal le tistih listin, ki so bile izdane s strani tretjih pooblaščenih oseb in že same po sebi izkazujejo resničnost podatkov, bi bilo mogoče ugotoviti, da ponudba vlagatelja ni nepravilna. Vendar pa ob zgoraj ugotovljenem dejstvu, da v ponudbi vlagatelja poleg listin, ki so jih izdali državni organi, organi samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (in jih gre šteti za javne listine), vlagatelj ni posebej podpisal in ožigosal dokumente, kot so npr. potrdilo banke BankAustia Creditanstalt o razvrstitvi komitenta v bonitetni razred (dokument, z dne 30.11.2005), nadalje izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (dokument, z dne 30.11.2005), izjave referenčnih naročnikov (obrazec C06./4 razpisne dokumentacije), ki pa jih ne gre šteti kot javne listine, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti ravnanja s tem, ko je upošteval in ravnal skladno z lastno razpisno dokumentacijo, saj je le-ta izrecno zapisal, da bo izločil vsako ponudbo, ki ne bo izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije. Potrebno je namreč dodati, da je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila vsako določilo razpisne dokumentacije aksiom (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN) in ga je potrebno uporabiti tako, kot je zapisano, vlagatelj pa bi lahko zoper taka določila razpisne dokumentacije (kot je npr. določilo, da mora biti vsaka stran ponudbe oziroma ponudbene dokumentacije podpisana in žigosana) ugovarjal prej oziroma takoj ob dvigu razpisne dokumentacije, česar pa ni storil.
Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je zato potrebno revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neutemeljenosti izločitve njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti, zavrniti kot neutemeljene.

Neodvisno od navedenega pa Državna revizijska komisija vlagatelja v zvezi z navedbo, da je določila razpisne dokumentacije na enak način kot vlagatelj razumel tudi ponudnik Hernaus d.o.o., ki prav tako ni podpisal in žigosal prilog, s katerimi je dokazoval izpolnjevanje pogojev za udeležbo, opozarja, da v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec javnega interesa ali interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je, skladno z ZRPJN, upravičen do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov; nedopustnega posega v te pa vlagatelj ni uspel izkazati. Ne glede na zapisano pa gre tudi na tem mestu ugotoviti, da vlagatelj s svojimi navedbami ni uspel izkazati neskladnosti zanj spornih določil razpisne dokumentacije z določili predpisov s področja javnih naročil oz. temeljnimi načeli javnega naročanja, zaradi česar je potrebno njegove revizijske navedbe tudi v tem delu kot neutemeljene zavrniti.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni storil kršitev, ki mu jih očita vlagatelj v zahtevku za revizijo, je skladno s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.02.2006
predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- PSIHIATRIČNA BOLNIšNICA IDRIJA, Pot Sv. Antona 49, Idrija
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95, Maribor.
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran