018-037/2006 DARS d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata, ter članice mag. Metke Cerar in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "dobavo posipnih materialov za potrebe zimske službe", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MA.CO.T., d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Vida Gaberc, šmartinska cesta 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji- DARS, d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.02.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.10.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo posipnih materialov za potrebe zimske službe. Naročnik je predhodni razpis za predmetno javno naročilo razdeljeno v 5 (pet) sklopov objavil v Uradnem listu RS, št. 82, z dne 09.09.2005, pod številko objave Ob-24100/05, predhodni razpis (popravek v Uradnem listu RS, št. 93, z dne 21.10.2005, pod številko objave Ob-28464/05) v Uradnem listu EU, št. S 175, z dne 10.09.2005, pod številko objave 173596, pa predhodno informativno obvestilo. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 95-96, z dne 28.10.2005, pod številko objave Ob-28794/05, ter Uradnem listu EU, št. S 205, z dne 22.10.2005, pod številko objave 202773, popravek pa v Uradnem listu RS, št. 4, z dne 13.01.2006, pod številko objave Ob-37472/05, ter Uradnem listu EU, št. S 3, z dne 06.01.2006, pod številko objave 3023.

Vlagatelj je dne 18.01.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ni vložil ponudbe, saj meni da je njegov interes dovolj zavarovan z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vlagatelj se ne strinja z zahtevo razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik navedel, da se dobavitelj strinja, da bo naročnik količine in vrsto posipnih materialov naročal sukcesivno in naročila prilagajal dejanskim potrebam glede na vremenske razmere ter, da je dobavitelj v zvezi s tem seznanjen z vsemi riziki, ki bodo spremljali njeno realizacijo. Po vlagateljevem mnenju mora v primeru, da v 36 mesecih od sklenitve pogodbe ne bo snega oziroma ne bo dano naročilo za posipanje cest, dobavitelj izpolniti vse svoje pogodbene obveznosti, medtem ko naročnik ni dolžan izpolniti nikakršne pogodbene obveznosti, zaradi česar vlagatelj meni, da so tovrstne zahteve in pogoji razpisne dokumentacije v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskih razmerij, načelom vestnosti in poštenja ter načelom enake vrednosti dajatev. Sporna razpisna dokumentacija je tudi v nasprotju z opredelitvijo javnega naročila po prvem odstavku 1. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1), po katerem predstavlja javno naročilo v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, v konkretnem primeru pa gre za nevzajemno razmerje, saj naročnik morebitno dobavo pogojuje z obstojem vremenskih razmer, dobavitelju pa nalaga nesorazmerno velik obremenitve. Vlagatelj naročniku tudi očita, da ni naredil statističnega izračuna verjetnostnega obsega bodoče predvidene minimalne in maksimalne porabe soli v naslednjih 36 mesecih, na podlagi katere bi predvidel količine dobave posipnih materialov, ki bi jo bil dolžan vsako sezono prevzeti in s tem izpolniti zakoniti pogoj odplačnosti pogodbe.
Po vlagateljevem mnenju je določitev merila najnižje cene primerna takrat, ko naročnik vnaprej pozna količine vseh dobav in predvidi njihov časovni razpored. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je dobava soli odvisna od naročnikovega suksesivnega naročanja, zato vlagatelj meni, da je določeno merilo neprimerno ter, da bi bilo primerneje kot merilo določiti ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
Granulacijska sestava natrijevega klorida, kot jo je naročnik za sklop 4 zahteval v točki 2.1.4., poglavja II, po mnenju vlagatelja ni strokovno utemeljene in ni v skladu s Tehničnimi specifikacijami za javne ceste TSC 04.931, ki ga je kot predlog standarda za določanje lastnosti in vrednosti NaCl, izdalo Ministrstvo za promet. Vlagatelj izpostavlja, da se zahtevano vsebnost in velikost zrn dosega le s postopkom s topljenjem soli in sušenjem, kar lahko zagotovi le dobavitelj Salinen Avstrija, zato so takšne tehnične zahteve diskriminatorne. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija imenuje izvedenca ustrezne stroke, ki naj poda mnenje o primernosti in ustreznosti zahtev naročnika glede na vsebnosti in velikosti zrn sklopa 4.
Nadalje vlagatelj navaja, da določilo 6. člena vzorca pogodbe (sestavni del razpisne dokumentacije) ne ustreza zahtevam Pravilnika o valorizaciji denarnih obveznosti, saj le-ta ni v neposredni ekonomski zvezi s predmetom javnega naročila.
Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter, da se skladno z 11. členom ZRPJN vse nadaljnje aktivnosti naročnika v celoti zadrži in naročniku naloži, da določi nov rok za oddajo ponudb. Vlagatelj priglaša tudi povračilo stroškov v višini 4000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povračilo za izdatke za stranko v višini 50 odvetniških točk, vse povečano za DDV in strošek vplačane takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je dne 30.01.2006 sprejel sklep št. 402-8/056-496/05-2, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Uvodoma naročnik navaja, da je že sprejel odločitev, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, kateremu je Državna revizijska komisija tudi delno ugodila. Glede navedbe vlagatelja, da razpisna dokumentacija ne omogoča vsega potrebnega za izdelavo ponudbe, saj niso določene količine, ki jih bo naročnik v času izvajanja pogodbe prevzel, naročnik navaja, da so v razpisni dokumentaciji navedene razpisane količine posipnih materialov za vsak posamezni sklop ter, da je podana tabela, iz katere je razviden delež potrebnih posipnih materialov za posamezno lokacijo naročnika. Navedeni podatki v razpisni dokumentaciji omogočajo ponudnikom, da na njihovi osnovi sami ocenijo povprečno potrebno količino posipnih materialov za eno zimsko sezono. Naročnik navaja, da je količina posipnega materiala odvisna zgolj od vremenskih pogojev ter, da naročnik razpolaga s skladiščinimi kapacitetami v avtocestnih bazah kar zadošča za 5 do 7 dnevno delovanje zimske službe v primeru sneženja. Poleg teh kapacitet, ki jih naročnik napolni ali dopolni v začetku izvajanja zimske službe pred 15.11. vsako tekoče leto, naročnik ne razpolaga z dodatnimi skladiščnimi kapacitetami za posipne materiale, zaradi česar ne more prevzeti pogodbene obveznosti, da bo v posameznem obdobju prevzel večjo količino posipnih materialov kot jih dejansko potrebuje. Naročnik še dodaja, da z obravnavano razpisno dokumentacijo ne vnaša nove prakse na področju nabave posipnih materialov ter, da je vlagatelj z naročnikom že sklenil pogodbo (ki je priloga sklepa naročnika, z dne 30.01.2006) iz katere jasno sledi, da bo vlagatelj dobavljal posipne materiale suksesivno in glede na dejanske potrebe naročnika, ki so odvisne od vremenskih razmer. Naročnik na podlagi dejstva, da podatki v razpisni dokumentaciji omogočajo ponudnikom, da ocenijo potrebno količino posipnih materialov za zimsko sezono in dejstvo, da je vsebinsko enak očitek v predhodni reviziji na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Droga Kolinska d.d., Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, zavrnila kot neutemeljen, očitek vlagatelja zavrača.
Naročnik vlagateljev očitek glede neprimernosti merila najnižje cene zavrača kot neutemeljen, pri čemer dodaja, da je tovrstni očitek kot neutemeljen spoznala tudi Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005. Naročnik še dodaja, da je naročnik pri izbiri odprtega ali omejenega postopka povsem avtonomen, pri čemer mora upoštevati veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja.
Naročnik navaja, da je v odgovoru na zahtevek za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Droga Kolinska d.d., dokazal, da lahko zahtevano granulacijo soli za sklop 4 poleg podjetja Salinen Austria, dobavlja tudi ponudnik Esco iz Nizozemske. Naročnik dodaja, da v razpisni dokumentaciji ni predpisal tehnološkega postopka, s čimer bi ravnal v nasprotju z 32. členom ZJN-1, hkrati pa še dodaja, da so Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 04.931 predlog Ministrstva za promet, ki pa še ni bil sprejet in kot takšen ne velja. Naročnik tudi dodaja, da je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, tovrstni očitek zavrnila kot neutemeljen.
Naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na uporabo valute in valorizacije pripravljena v skladu z določbami Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 17/91 in 33/92) ter v povezavi z 13. členom ZJN-1. Naročnik dodaja, da je ta očitek Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-319/2005-34-3199 zavrnila kot neutemeljen.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 02.02.2006), je naročnik z dopisom, z dne 03.02.2006 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se skladno z 11. členom ZRPJN, vse nadaljnje aktivnosti naročnika v celoti zadrži in naročniku naloži, da določi nov rok za oddajo ponudb.
Državna revizijska komisija je dne 23.01.2006 sprejela sklep št. 018-20/2006-35-209, v katerem je naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa, z dne 19.01.2006, da vloženi zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN, ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, delno ugodila tako, da se ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika do vključno izvedbe zbiranja ponudb, njihovega odpiranja, pregledovanja in vrednotenja, do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka vodenega na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo, pa ne sme sprejeti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Pri odločanju o (ne)suspenzivnosti pravnega sredstva mora Državna revizijska komisija pretehtati interese vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, pri čemer mora še posebej skrbno oceniti razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.
V zahtevku za revizijo vlagatelj ob predlogu, da naj vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika, ni navedel nikakršnih razlogov, ki bi utemeljevali potrebnost tovrstne odločitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati interesa, ki bi prevladal nad javnih interesom (ki se kaže v nujnosti zagotovitve posipnih materialov za potrebe zimske službe), kakor tudi ni uspel izkazati nastanka škodljivih posledic zaradi nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je tako ocenila, da sprememba ali razveljavitev sklepa sklep št. 018-20/2006-35-209, z dne 23.01.2006, ni potrebna. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-20/2006-35-209, z dne 23.01.2006, naročniku že naložila, da mora določiti nov rok za oddajo ponudb in nov datum odpiranja ponudb, zato obravnava tovrstnega vlagateljevega predloga ni potrebns.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik z določitvijo suksesivne dobave, katero bo prilagajal vremenskim razmeram, ravnal v nasprotju z opredelitvijo javnega naročila, saj gre za nevzajemno razmerje med dobaviteljem in naročnikom in je v nasprotju z temeljnimi načeli obligacijskega prava, načelom vestnosti in poštenja in načelom enake vrednosti dajatev.

Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 2. členu vzorca pogodbe (ki predstavlja sestavni del razpisne dokumentacije) določil, da bo naročnik količine (in vrsto posipnih materialov) naročal suksesivno in naročila prilagajal dejanskim potrebam glede na vremenske razmere, v 6. členu iste pogodbe pa je naročnik določil, da se dobavitelj strinja, da bo lahko naročnik svoja naročila po vrsti in količini posipnih materialov prilagajal glede na dejanske vremenske razmere in svoje potrebe v mejah skupne pogodbene vrednosti. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik svojo zavezo suksesivnega naročila in prevzema količine posipnega materiala vezal na bodoče vremenske razmere. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je narava predmeta javnega naročila (dobava posipnih materialov) sama po sebi vezana na bodoče nastale vremenske razmere (velika količina padavin, nizke temperature), saj se namen predmeta javnega naročila uresniči le ob določenih vremenskih razmerah, od katerih je odvisna tudi količina dobavljenega posipnega materiala.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja primer, če v 36 mesecih od sklenitve pogodbe ne bo snega, naročnik ni dolžan izpolniti nikakršne pogodbene obveznosti, zaradi česar sploh ne gre za vzajemno odplačno razmerje, kar nasprotuje opredelitvi javnega naročila po 2. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Določilo 2. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pogodbo o oddaji javnega naročila opredeljuje kot v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve. Državna revizijska komisija ugotavlja, da s sklenitvijo pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom nastane dvostranski pravni posel, v katerem je dobavitelj zavezan skladiščiti in dobaviti naročene količine posipnega materiala, naročnik pa je zavezan posipni material naročiti in ga prevzeti, upoštevajoč dejanske vremenske razmere. Dobavitelj (izbrani ponudnik) mora v času veljavnosti pogodbe skladiščiti, v 4.1. točki II. poglavja razpisne dokumentacije, predvidene potrebne minimalne količine posipnega materiala, dobavo in prevzem konkretnih količin posipnega materiala iz teh skladišč pa bo naročnik prilagajal glede na potrebe-glede na nastale vremenske razmere. Primer, ki ga izpostavlja vlagatelj, da v 36 mesecih ne bi bilo snega, je glede na statistiko preteklih zimskih sezon in dejstvo, da živimo v zmernotoplem pasu, malo verjetno in gre pričakovati, da bodo dobavljene količine posipnega materiala, kot jih je naročnik predvidel v 4.1. točki II. poglavja razpisne dokumentacije Predvidene potrebne količine v deležih po lokacijah naročnika. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila se bo pogodba med naročnikom in izbranim ponudnikom/dobaviteljem sklenila za obdobje 36 mesecev, zato je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da naročnik vsako leto pred 15. novembrom napolni svoja skladišča z zalogami, iz česar izhaja, da bo na podlagi sklenjene pogodbe z izbranim ponudnikom/dobaviteljem to količino posipnega materiala za bodoče tri zimske sezone dobavljal od le-tega. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je predmet javnega naročila sam po sebi vezan na vremenske razmere, zato mora breme rizika pogojenosti z vremenskimi razmerami nositi ponudnik. Ponudnik pa ima možnost, da breme/višino rizika morebitne "slabe zimske sezone" vračuna v ponudbeni ceni oziroma, v kolikor rizik zanj predstavlja preveliko breme, na javnem razpisu ne sodeluje. Nenazadnje je potrebno tudi poudariti, da prilagoditev suksesivnega naročila in prevzema posipnega materiala, upoštevajoč vremenske razmere, od naročnika zahteva tudi temeljno načelo javnega naročanja; načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita, da je naročnik s tovrstno določitvijo pogodbenih obveznosti ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in načelom enake vrednosti dajatev. Načelo vestnosti in poštenja od udeležencev obligacijskopravnega razmerja zahteva, da si pri izpolnjevanju pravic prizadevajo tudi za uresničitev interesov druge stranke. Državna revizijska komisija je upoštevajoč naravo pravnega posla in njeno odvisnost od vremenskim razmer, po pregledu vzorca pogodbe ugotovila, da iz le-te ne izhaja, da bi bilo naročniku mogoče očitati prezrtje interesov dobavitelja in s tem postopanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Načelo ekvivalentnosti načelno od strank pravnega posla zahteva medsebojno uravnoteženje pravic in dolžnosti, ki pa zaradi narave pravnega posla in njegove odvisnosti od vremenskih razmer, v predmetnem postopku ne pride v poštev.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja glede neustreznosti izbire postopka in merila najnižje cene.
Vlagatelj trdi, da bi bilo glede na dejstvo, da naročnik ni mogel natančno določiti količin in rokov dobave, ustrezneje, da bi izvedel postopek za sklenitev okvirnega sporazuma ter uporabil merilo ekonomsko najugodnejšega ponudnika.
Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, o vsebinsko enakem očitku že odločala, pri čemer je ugotovila, da je v skladu z določilom prvega odstavka 51. člena ZJN-1 merilo za ocenitev ponudbe lahko ekonomsko najugodnejša ponudba ali najnižja cena. ZJN-1 omogoča naročniku, da se pri izbiri merila za ocenitev ponudbe avtonomno odloči za alternativno ponujeni merili, pri čemer morajo biti merila nediskriminatorna, smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). Ob tem Državna revizijska komisija poudarja, da merilo najnižja cena kot edino merilo ne more biti (neupravičeno) diskriminatorno, nesmiselno povezano z vsebino javnega naročila ipd., zato ni mogoče govoriti o neprimernosti tega merila. Naročnik ima pravico kvaliteto javnega naročila določiti kot pogoj, ki je izločilni element, in kot edino merilo za ocenjevanje najugodnejše ponudbe določiti merilo najnižje cene.
V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik kot edino merilo določil merilo najnižje cene, ki ga zakon poleg merila ekonomsko najugodnejše ponudbe enakovredno dopušča, zato Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je presojala navedbo vlagatelj, da je tehnična zahteva za granulacijsko sestavo za sklop 4 v Poglavju II (Tehnične značilnosti in pogoji), točka 2.1.4, neupravičeno diskriminatorna.
Vlagatelj očita naročniku, da lahko zahtevano vsebnost in velikost zrn, po posebnem postopku s topljenjem soli in sušenjem, dosega le dobavitelj Salinen Avstrija. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, izdanega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Droga Kolinska d.d, ugotovila, da lahko poleg omenjenega ponudnika Salinen Avstrija zahtevano granulacijo ponudi tudi ponudnik Droga Kolinska d.d., s čimer je ovrgla očitek, da lahko zahteve granulacijske sestave za sklop 4 ponudi le en ponudnik in ugotovila, da so obravnavane tehnične zahteve nediskriminatorne. Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na predlog standarda za določanje lastnosti in vrednosti NaCl- Tehnične specifikacije za javne ceste (TSC 04.931), ki ga je pripravilo Ministrstvo za promet. Predlagane Tehnične specifikacije za javne ceste še niso bile sprejete s strani pristojnega organa, zato Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da kot takšne ne morejo imeti pravnih učinkov. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija imenuje izvedenca ustrezne stroke, ki naj poda mnenje o primernosti in ustreznosti zahtev naročnika glede granulacijske sestave za sklop 4. Ker je Državna revizijska komisija že ugotovila, da tehnične zahteve granulacijske sestave za sklop 4 niso diskriminatorne, tudi mnenje izvedenca glede granulacijske sestave za sklop 4 ni potrebno.
Glede na zapisano Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da izbrani način in tečaj USD za revalorizacijo (6. člen vzorca pogodbe) ne ustreza zahtevam Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti (Uradni list RS št. 01/04; v nadaljevanju: Pravilnik), saj le-ta ni v neposredni zvezi s predmetom pogodbe. Vlagatelj navaja, da se cena ladijskega prevoza lahko obračunava v USD, kar še ne pomeni, da obstaja neposredna ekonomska zveza med gibanjem tečaja USD in ceno ladijskega prevoza.
Državna revizijska komisija je vsebinsko podobno trditev v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, izdanega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Droga Kolinska d.d, ovrgla.
Državna revizijska komisija poudarja, da določilo 4. člena Pravilnika določa, da morajo subjekti v pogodbah, ki so sklenjene za obdobje daljše od leta dni, dogovarjati, da se denarne obveznosti v prvem letu ne smejo valorizirati, ter da če je valorizacija utemeljena, se denarne obveznosti po preteku tega obdobja lahko valorizirajo na način, določen s Pravilnikom. Določilo 5. člena Pravilnika določa, da se kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti po drugem odstavku 4. člena Pravilnika lahko uporabi faktor, ki je v neposredni ekonomski zvezi s predmetom pogodbe oziroma z elementi, ki vplivajo na določitev denarnih obveznosti, ter da se praviloma kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti uporabi indeks cene, ki ga uradno objavlja Statistični urad Republike Slovenije, EUROSTAT ali Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije ali tečaj tuje valute, pri čemer se praviloma upošteva srednji tečaj Banke Slovenije.
Po vpogledu v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 6. členu vzorca pogodbe in točki 14.6 v Navodil ponudnikom določil fiksnost cen za obdobje 12 mesecev od veljavnosti pogodbe, za vsakih nadaljnjih 12 mesecev v okviru pogodbenega roka pa se cene valorizirajo v skladu s Pravilnikom, in sicer s tečajem tuje valute USD (ameriški dolar) po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Vlagatelj navaja, da se cena ladijskega prevoza lahko obračunava v USD, kar še ne pomeni, da obstaja neposredna ekonomska zveza med gibanjem tečaja USD in ceno ladijskega prevoza. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-319/2005-34-3199, z dne 21.12.2005, ugotovila, da so tri vrste potencialnih ponudnikov, ki bi lahko sodelovali na predmetnem javnem naročilu in sicer; ponudniki morske soli, ki sol uvažajo predvsem iz dežel v Mediteranu (uporabljajo ladijski prevoz za uvoz iz Severne Afrike, Italije, Francije), ponudniki kamene soli, ki se ladijskega prevoza ne poslužujejo (cestni ali železniški prevoz) in ponudniki kamene soli, ki kameno sol prav tako tovorijo z ladjo. Naročnik je razpisno dokumentacijo pripravil tako, da je omogočil sodelovanje vseh treh vrst ponudnikov; tako tistih, ki za uvoz soli uporabljajo cestni in tirni prevoz, kakor tudi tistih ponudnikov, ki se poslužujejo ladijskega prometa. Naročnik je glede na predmet javnega naročila- dobava posipnih materialov za 36 mesecev, za revalorizacijsko osnovo izbral srednji tečaj Banke Slovenije za USD, kar mu Pravilnik omogoča, zato mu ni moč očitati neupravičenega omejevanja konkurence med ponudniki.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih je zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1, ki jih zatrjuje vlagatelj, zato je skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, tako kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z določilom 22. člena ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo zavrnila, zato je potrebno, skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, ki povrnitev potrebnih stroškov nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 15.02.2006

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Vida Gaberc, šmartinska cesta 10, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran