Na vsebino
EN

018-381/2005 MJU

Številka: 018-381/2005-32-180
Datum sprejema: 19. 1. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, ter članice mag. Metke Cerar in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "dobavo, montažo in vzdrževanje fotokopirnih strojev, multifunkcijskih naprav, faksimilnih naprav in uničevalnikov papirja za potrebe državnih in upravnih organov Republike Slovenije", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Biring d.o.o., Motnica 9, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.01.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi, in se razveljavi Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-109/2005/139, z dne 10.10.2005.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 614.744,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22.07.2005 sprejel sklep št. 430-109/2005/77 o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za "dobavo, montažo in vzdrževanje fotokopirnih strojev, multifunkcijskih naprav, faksimilnih naprav in uničevalnikov papirja za potrebe državnih in upravnih organov Republike Slovenije". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 78/2005, z dne 19.08.2005, pod številko objave Ob. 22626/05.

Naročnik je dne 10.10.2005 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-109/2005/139 (v nadaljevanju: obvestilo, z dne 10.10.2005), s katerim je predmetno javno naročilo za sklope 1-10 oddal podjetju KONICA MINOLTA d.o.o., Vodovodna cesta 101, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), za sklope 11-13 pa podjetju MARAND INŽENIRING d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana (drugi izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 27.10.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik neupravičeno zavrnil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, ker vlagatelj skladno s pojasnilom št. 19, z dne 09.09.2005, ni upošteval povečanja količin v sklopih 1, 2, 4, 12a, 12b, 13a in 13b. Vlagatelj navaja, da je pojasnilo, z dne 09.09.2005, prejel šele dne 13.09.2005, kar je manj kot dva dni pred rokom za oddajo ponudbe. Vlagatelj pojasnjuje, da je imel v trenutku prejema pojasnila, z dne 09.09.2005, ponudbo v teh sklopih že pripravljeno, navodila naročnika glede ponudbenega predračuna na 4. strani razpisne dokumentacije pa je razumel tako, da originalnih obrazcev ni dovoljeno popravljati. Vlagatelj navaja, da obrazcev sicer ni popravil v skladu s pojasnilom št. 19, z dne 09.09.2005, vendar pa poudarja, da ponudbene cene za točno določeno število kosov v ničemer ne vplivajo na izbor ponudbe niti na izvajanje naročila, saj je merilo za izbor ponudbena cena na enoto. Naročnik si je na 3. strani razpisne dokumentacije pridržal pravico prilagoditi količino razpisanega blaga v specifikaciji v okviru posamezne skupine glede na razpoložljiva sredstva oziroma glede na spremenjene potrebe, iz česar po vlagateljevem mnenju izhaja, da ponudbene cene za določeno število kosov niso relevanten podatek in niso bistvena sestavina ponudbe, saj so se ponudniki zavezali s ceno na enoto, ki mora ostati nespremenjena ne glede na v specifikacijah opredeljeno in dejansko naročeno število kosov opreme. Vlagatelj zaključuje, da je v konkretnem primeru potreben odstop od načela formalnosti, saj je za primerljivost ponudb bistvena cena na enoto in le cena na enoto dejansko vpliva na izbor ponudbe in se upošteva pri kasnejšem izvajanju naročila.
Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da je navodilo pojasnila št. 21, z dne 12.09.2005, jasno, saj je naročnik v njem zahteval, da morajo ponudniki ob predložitvi potrjene reference navesti na lastnem dokumentu pogodbeno vrednost dobave, pogodbeno vrednost vzdrževanja in že izvedeno pogodbeno vrednost vzdrževanja. Vlagatelj navaja, da pojasnilo št. 21 ne govori o lastni izjavi, kot je ugotovil naročnik v obvestilu, z dne 10.10.2005 ter, da pojem "lastni dokument" v razpisni dokumentaciji ni definiran, zaradi česar je po mnenju vlagatelja potrebno kot lasten dokument obravnavati vsak dokument, ki ni kot del razpisne dokumentacije, ki jo je pripravil naročnik oz. kot potrdilo, ki ga izdajajo državni organi. K ponudbi je vlagatelj predložil pogodbo, ki po vlagateljevem mnenju predstavlja lasten dokument, zaradi česar meni, da njegova ponudba iz tega razloga ne bi smela biti izločena.
Nadalje vlagatelj navaja, da je naročnik v pojasnilu št. 5, z dne 06.09.2005, navedel, da mora ponudnik z referenco izkazati najmanj eno dobro opravljeno istovrstno dobavo in storitve vzdrževanja v zadnjih treh letih v zahtevni vrednosti, ki pa je po vlagateljevem mnenju nejasna, saj ni jasno, ali se vrednost reference nanaša na vrednost dobave in vzdrževanja posebej, ali je referenca opredeljena kot seštevek vrednosti dobave in vzdrževanja. Vlagatelj navaja, da so zaradi nejasnosti navodila ponudniki predložili reference po lastni presoji, kar lahko povzroči neprimerljivost ponudb.
Vlagatelj navaja, da iz prilog obvestila, z dne 10.10.2005, izhaja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni upošteval števila serviserjev, pač pa število servisov, s čimer je ravnal v nasprotju z določilom 50. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju: ZJN-1).
Vlagatelj navaja, da je po vpogledu v ponudbi izbranih ponudnikov ugotovil, da ponudbi drugega izbranega ponudnika ni predložena izjava principala za opremo znamke XEROX, za znamko EBA pa vlagatelj poudarja, da je sicer predložena ustrezna izjava družbe Meditrade d.o.o., vendar pa je priložena tudi izjava principala KRUG & PRIESTRE, v kateri ni izrecnega določila o prevzemanju pogodbenih obveznosti pod istimi pogoji v primeru težav ponudnika ob tržnih spremembah, kar kaže na neizpolnjevanje zahteve naročnika iz točke 3.1.. Vlagatelj poudarja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 76. člena ZJN-1, saj ponudbe drugega izbranega ponudnika ni spoznal za nepravilno in jo kot takšno zavrnil.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik na 69. strani razpisne dokumentacije v poglavju Finančna zavarovanja določil, da mora ponudnik predložiti vzorec priloženega finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter vzorec priloženega finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi, ki ju podpiše in ožigosa. Po pregledu ponudbe drugega izbranega ponudnika je vlagatelj ugotovil, da je drugi izbrani ponudnik sicer predložil vzorce omenjenih finančnih zavarovanj, ni pa jih podpisal, s čimer ni izpolnil zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, prvi izbrani ponudnik pa zahtevanih vzorcev ni niti predložil. Vlagatelj navaja, da sta izbrana ponudnika sicer predložila izjave bank, da jima bodo izdale ustrezne garancije, vendar ti dokumenti ne morejo nadomeščati dokumentov, ki so potrebni za pravilno ponudbo in na pravilnost ponudb ne morejo vplivati.
Nadalje vlagatelj navaja, da so v ponudbi prvega izbranega ponudnika cene v obrazcih ponudbe (stran 30 in 33) popravljene z belilom, kar izrecno nasprotuje navodilom naročnika, po katerem morajo biti vsi popravki in dopolnitve posredovani posebej izven originalnih specifikaciji, zaradi česar je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna.
Vlagatelj navaja, da ponudba prvega izbranega ponudnika ne vsebuje ožigosanega in podpisanega Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila. Ponudba prvega izbranega ponudnika sicer vsebuje izjavo o sprejemanju navodil, vendar nikjer iz razpisne dokumentacije ni mogoče razbrati, da bi ta izjava nadomestila predložitev podpisane in žigosane "razpisne dokumentacije". V zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika vlagatelj še dodaja, da je le-ta v okviru servisne mreže prijavil t.i. regijske centre, kot njihove sedeže pa je navedel kar domače naslove zaposlenih serviserjev, ne da bi bile na teh naslovih registrirane pravna oseba ali poslovalnica ponudnika. Po vlagateljevem mnenju naročnik navedenih servisov in serviserjev ne bi smel upoštevati pri ocenjevanju ponudbe, saj so opredeljeni v nasprotju z navodili razpisne dokumentacije. Vlagatelj predlaga, da se glede na navedene nepravilnosti ugotovi, da sta ponudbi izbranih ponudnikov nepravilni.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-109/2005/139, z dne 10.10.2005 ter, da se izmed pravilnih ponudb opravi ponovno ocenjevanje. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov v višini 3000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, v višini 100 odvetniških točk za konferenco s stranko, v višini 150 odvetniških točk za vpogled v ponudbo in v višini 100 odvetniških točk za vpogled v ponudbo ter 2% materialnih stroškov, z vključujočim DDV ter povračilo vplačane takse v višini 200.000,00 SIT.

Vlagatelj je dne 21.11.2005 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, ker naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v roku, ki ga predvideva določilo prvega odstavka 16. člena ZRPJN. Vlagatelj priglaša tudi povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, materialne stroške v višini 2%, povečano za DDV.

Naročnik je dne 22.11.2005 sprejel sklep št. 430-109/2005/149, s katerim je zahtevku za revizijo delno ugodil in vlagatelju revizije priznal povračilo polovice stroškov, nastalih z revizijo.
Glede navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo, da je le-ta nepravočasno prejel pojasnilo št. 19, z dne 09.09.2005, naročnik opozarja, da bi moral vlagatelj pred oddajo ponudbe vložiti zahtevek za revizijo vendar tega ni storil. Naročnik ugotavlja, da je bil vlagatelj s spremembo razpisne dokumentacije seznanjen in je imel za popravek že pripravljene ponudbe dovolj časa ter, da je sklicevanje vlagatelja na navodilo razpisne dokumentacije glede popravkov ponudbe neutemeljeno, saj bi moral vlagatelj, v kolikor bi želel izpolniti zahteve naročnika, spremeniti ponudbo. Naročnik zavrača tudi vse trditve vlagatelja, da je relevantna le cena na enoto, hkrati pa zavrača tudi predlog vlagatelja, da se v primeru presoje pravilnosti ponudbe vlagatelja odstopi od načela formalnosti.
Naročnik kot neutemeljeno označuje navedbo vlagatelja, da iz pojasnila št. 21, z dne 12.09.2005, ni razvidno na kaj se zahteva po predložitvi na lastnem dokumentu nanaša. Naročnik navaja, da je pri pregledu ponudbe vlagatelja ugotovil, da je le-ta kot lastni dokument predložil pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 003/2003, iz katere pa niso razvidni zahtevani podatki, ki jih je naročnik zahteval. Naročnik še navaja, da je pri naknadnem pregledu ponudbe ugotovil, da gre za distribucijsko pogodbo, kar nasprotuje zahtevam naročnika glede tehničnih pogojev, saj je navedel, da bo pri ugotavljanju sposobnosti upošteval izključno že zaključene dobave po pogodbi. Glede nejasnosti reference pa naročnik ugotavlja, da bi moral vlagatelj o tem vložiti zahtevek za revizijo pred oddajo ponudbe.
O navedbi vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni upošteval števila serviserjev, pač pa število servisov, naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, saj mu iz naslova nepravilne uporabe meril ne bi mogla nastati škoda.
Naročnik navaja, da je pri ponovnem pregledu ponudbe drugega izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta za opremo znamke XEROX ni predložil zahtevanih dokazil- izjave principala, da bo prevzel pogodbene obveznosti pod istimi pogoji v primeru težav ponudnika ob tržnih spremembah, vsled česar je naročnik ugotovil, da je ponudba drugega izbranega ponudnika nepravilna in jo je kot takšno potrebno zavrniti. Za opremo znamke EBA pa naročnik ugotavlja, da je drugi izbrani ponudnik predložil zahtevano izjavo, zato zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodil.
Glede očitka vlagatelja, da ponudbi izbranih ponudnikov ne vsebujeta podpisanih vzorcev finančnih zavarovanj, pa naročnik pojasnjuje, da sta izbrana ponudnika zahtevo naročnika izpolnila še bolj natančno, saj sta priložila izjavi banke, da zagotavljata zahtevano, zato je ta pogoj za naročnika izpolnjen v celoti in zahtevku za revizijo v tem delu ni ugodil.
Navedbo vlagatelja, da so v ponudbi prvega izbranega ponudnika cene v obrazcih ponudbe (stran 30 in 33) popravljene z belilom, kar izrecno nasprotuje navodilom naročnika, naročnik označuje za neutemeljeno, saj so bile cene ponujenih aparatur prebrane na javnem odpiranju ponudb in zato odpade vsakršen sum o eventualnih naknadnih spremembah.
Naročnik navaja, da je pri ponovnem pregledu ponudbe prvega izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta ne vsebuje ožigosanega in podpisanega Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila, zato je ponudbo prvega izbranega ponudnika označil kot nepravilno in je zahtevku za revizijo v tem delu ugodil.
Glede očitka vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju ponudbe prvega izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati navedenih servisov in serviserjev, saj so le-ti opredeljeni v nasprotju z razpisno dokumentacijo,naročnik navaja, da vlagatelju zaradi morebitne nepravilne uporabe meril ni bi mogla nastati škoda in zato ni aktivno legitimiran.
Naročnik navaja, da je pri obravnavi predmetne revizije ugotovil, da je le-ta delno utemeljena in ji je v delu, ki je utemeljen ugodil in vlagatelju priznal povračilo polovice priglašenih stroškov. Naročnik navaja, da bo za predmetno javno naročilo izdal novo obvestilo o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj je dne 02.12.2005 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ter materialne stroške v višini 2%, povečano za DDV.

Naročnik je dne 08.12.2005 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 430-109/2005/158 (v nadaljevanju: obvestilo, z dne 08.12.2005). V obvestilu, z dne 08.12.2005 je naročnik sprejel odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda v nobenem od razpisanih sklopov. V obrazložitvi obvestila, z dne 08.12.2005, naročnik navaja, da je pri ponovni evalvaciji prispelih ponudb ugotovil, da za sklope 1 do 11 nobena ponudba ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije, edina pravilna ponudba za sklop 12 pa presega višino zagotovljenih sredstev in je zato nesprejemljiva.

Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 21.11.2005), je naročnik z dopisom, z dne 28.11.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z vso dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma, po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 28.10.2005 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 27.10.2005, o zahtevku za revizijo pa je naročnik odločil s sklepom, z dne 22.11.2005. Na tem mestu je potrebno izpostaviti določilo prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki naročniku nalaga, da odločitev o zahtevku za revizijo sprejme v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek zavrnil. V predmetnem revizijskem postopku je naročnik o zahtevku za revizijo odločil po preteku 15 dnevnega roka od prejema zahtevka za revizijo, dne 22.11.2005. Vlagatelj je dne 21.11.2005 vložil zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, saj se skladno z prvim odstavkom 16. člena ZRPJN, v kolikor naročnik v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo ne prejeme odločitve v zahtevku za revizijo, šteje, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil. Pravna norma prvega odstavka 16. člena ZRPJN temelji na pravni domnevi, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, v kolikor o njem ni odločil v roku. V predmetnem revizijskem postopku je naročnik pa po preteku roka določenega za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, sprejel odločitev, s katero je zahtevku za revizijo delno ugodil. Državna revizijska komisija je zato kljub zakasnelosti sprejema sklepa, s katerim je naročnik zahtevku za revizijo delno ugodil, sklep naročnika, z dne 22.11.2005 upoštevala pri meritorni presoji zahtevka za revizijo.
V obravnavanem revizijskem postopku je naročnik s sklepom, z dne 22.11.2005, vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodil. Naročnik je ugodil vlagateljevemu zahtevku v delu, in je ugotovil nepravilnost ponudbe drugega izbranega ponudnika, ker za opremo znamke XEROX ni predložil zahtevanih dokazil in nepravilnost ponudbe prvega izbranega ponudnika, ker le-ta ponudbi ni predložil ožigosanega in podpisanega Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija poudarja, da institut vložitve zahtevka za revizijo omogoča vlagatelju uveljavljanje pravnega varstva glede očitanih kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Obstoj spora med vlagateljem in ponudnikom je predpostavka, da vlagatelj zoper morebitne očitane kršitve naročnika z vložitvijo pravnega sredstva uveljavlja pravno varstvo. V predmetnem revizijskem postopku je naročnik s sklepom, z dne 22.11.2005, zahtevku za revizijo delno ugodil, zaradi česar med strankama glede nekaterih naročniku očitanih kršitev spor ne obstoji več.
Državna revizijska komisija se zaradi navedenega, pri presoji vlagateljevih navedb v katerih je naročnik vlagatelju ugodil, ni spuščala v meritorno presojo, saj glede teh naročniku očitanih kršitev, med strankama ni več spora.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zavrnil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, ker vlagatelj skladno s pojasnilom št. 19, z dne 09.09.2005, ni upošteval povečanja količin v sklopih 1, 2, 4, 12a, 12b, 13a in 13b. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je imel v trenutku prejema pojasnila, z dne 09.09.2005, ponudbo v teh sklopih že pripravljeno, navodila naročnika glede ponudbenega predračuna na 4. strani razpisne dokumentacije pa je razumel tako, da originalnih obrazcev ni dovoljeno popravljati.
Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom št. 430-109/2005/118, z dne 09.09.2005, v pojasnilu št. 19, skladno z, v razpisni dokumentaciji pridržano si pravico prilagoditi količino razpisanega blaga, določil povečanje količin po posameznih sklopih, v spodnjem delu obravnavanega dopisa pa je naročnik zapisal, da so ti odgovori in pojasnila sestavni del razpisne dokumentacije. Po pregledu ponudbe vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pri pripravi ponudbe ni upošteval zahtevanega povečanja količin po posameznih sklopih, saj njegova ponudba ne vsebuje količin, kot jih je naročnik zahteval z dopisom št. 430-109/2005/118, z dne 09.09.2005. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je skladno z določilom 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je ugotovila, da vlagateljeva ponudba ne ustreza zahtevam naročnika po povečanju količin po posameznih sklopih, zato jo je potrebno, skladno z določilom 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, označiti kot nepravilno.
V zahtevku za revizijo vlagatelj kot razlog, da ponudbe ni pripravil v skladu z zahtevanim povečanjem količine, navaja, da je naročnik na 4. strani razpisne dokumentacije določil, da morajo biti vsi popravki oziroma dopolnitve posredovane posebej, izven originalnih specifikacij. Iz obravnavane navedbe gre razbrati, da vlagatelj ponudbe ni pripravil skladno z zahtevami naročnika, ker naj bi mu zahteve naročnika glede popravkov na 4. strani razpisne dokumentacije to onemogočale. Državna revizijska komisija izpostavlja določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so vlagatelju bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Pravna norma petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom onemogoča, da bi po poteku roka določenega za predložitev ponudb/prijav, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo razpisa in/ali razpisno dokumentacijo, a katerimi so se že seznanili. Omenjeno določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN od ponudnikov zahteva, da do roka za predložitev ponudb ugovarjajo zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so že seznanili. Državna revizijska komisija poudarja, da v kolikor ponudniki zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z razpisno dokumentacijo/objavo razpisa, s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb, do tega roka ne ugovarjajo, so v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper tovrstne kršitve naročnika, prekludirani. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je bil vlagatelj pred rokom za oddajo ponudb seznanjen tako z zahtevo naročnika po povečanju količin po posameznih sklopih, kakor tudi z zahtevo naročnika glede popravkov ponudbe in je imel do roka za oddajo ponudb čas/možnost vložiti zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija poudarja, da v kolikor je vlagatelj menil, da si zahteve razpisne dokumentacije nasprotujejo, bi moral zahtevek za revizijo s tovrstnimi navedbami vložiti pred rokom za oddajo ponudbe, ne pa šele po sprejemu obvestila, z dne 10.10.2005, zato je potrebno obravnavano navedbo označiti kot prepozno in jo je potrebno vsled tega označiti za neutemeljeno.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da naročnik v dopisu, z dne 12.09.2005, ni zahteval predložitve lastne izjave, ki bi izkazovala pogodbeno vrednost dobave, pogodbeno vrednost vzdrževanja in že izvedeno pogodbeno vrednost vzdrževanja, zato je po vlagateljevem mnenju neupravičeno izločil ponudbo vlagatelja kot nepravilno, ker le-ta vsebuje pogodbo o poslovnem sodelovanju.
Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu št. 430-109/2005/119, z dne 12.09.2005, v pojasnilu št. 21 določil, da morajo ponudniki ob predložitvi potrjene reference navesti na lastnem dokumentu pogodbeno vrednost dobave, pogodbeno vrednost vzdrževanja in že izvedeno pogodbeno vrednost vzdrževanja. Po pregledu ponudbe vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj k ponudbi predložil pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 003/2003. V obvestilu, z dne 10.10.2005, je naročnik navedel, da vlagatelj ni predložil lastne izjave, iz katere bi bila razvidna pogodbena vrednost dobave, pogodbena vrednost vzdrževanja in že izvedena pogodbena vrednost vzdrževanja.
Po pregledu predložene pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 003/2003, vsebovane v ponudbi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obravnavane pogodbe ni razvidna pogodbena vrednost dobave, pogodbena vrednost vzdrževanja in že izvedena pogodbena vrednost vzdrževanja. Glede na ugotovljeno, da iz pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 003/2003 niso razvidne vrednosti, kot jih je naročnik zahteval v dopisu št. 430-109/2005/119, z dne 12.09.2005 in glede na določilo 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudba vlagatelja nepravilna.
Upoštevajoč zgoraj zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba iz zahtevka za revizijo neutemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je referenca po izkazovanju najmanj ene dobro opravljene istovrstne dobave in storitve vzdrževanja v zadnjih treh letih v zahtevni vrednosti, ki jo je naročnik zahteval v pojasnilu št. 5, z dne 05.09.2006, nejasna in lahko povzroči neprimerljivost ponudb.
Po pregledu spisovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dopisom št. 430-109/2005/106, z dne 05.09.2005, v pojasnilu št. 5, dopolnil razpisno dokumentacijo v poglavju 2. tehnični pogoji, v točki 1.2., tako, da jo je natančneje določil. Kakor je razvidno iz poštne povratnice je vlagatelj naročnikov dopis št. 430-109/2005/106, z dne 05.09.2005, prejel dne 06.09.2005, devet dni pred rokom za predložitev ponudb. Na tem mestu Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, skladni s katerim morajo ponudniki do roka za predložitev ponudb (ki je bil v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila na dan 15.09.2005) ugovarjati zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z razpisno dokumentacijo, s katerimi so že seznanili. Glede na dejstvo, da se je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj z zahtevo naročnika glede izkazovanja tehničnega pogoja seznanil pred rokom za oddajo ponudb, zahtevek za revizijo pa je vložil šele po naročnikovem sprejemu obvestila, z dne 10.10.2005 in upoštevajoč določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba vlagatelja prepozna.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb ni upošteval merila, kot ga je določil na 16. strani razpisne dokumentacije, saj je namesto števila serviserjev upošteval število servisov.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 16. strani razpisne dokumentacije, v poglavju XV. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe za posamezni sklop, v točki 2. Servisna mreža-lastni in pooblaščeni servisi ponudnika med drugim določil, da ponudnik navede lastne in izključno pooblaščene servise in poimensko navede imena serviserjev za ponujeno znamko aparatur. Naročnik bo pri točkovanju upošteval vsak navedeni servis, vendar največ dva servisa v istem kraju. Ponudnik z navedenim največjim številom lastnih in pooblaščenih serviserjev v Sloveniji prejme 15 točk, ostali ponudniki pa odstotek točk v sorazmerju s ponudnikom, ki je prejel največ točk.
V predmetnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik določil obravnavano merilo tako, da je mogoče iz naslova 2. točke- servisna mreža-lastni in pooblaščeni servisi ponudnika razbrati, da se merilo nanaša na število servisov, medtem ko je v nadaljevanju naročnik zapisal, da bo ponudnik z največjim številom lastnih in pooblaščenih serviserjev prejel 15 točk. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil merilo, ki dopušča dvoumnost na podlagi katerega merila mora naročnik vrednotiti ponudbe. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik na podlagi postavljenega merila ni mogel objektivno preverljivo oceniti ponudb.
Glede same določitve meril pa Državna revizijska komisija opozarja na določilo drugega odstavka 50. člena ZJN-1, skladno s katerim morajo biti merila opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Naročnik mora v objavi in razpisni dokumentaciji jasno in določno opisati merila, kajti z uporabo, v razpisni dokumentaciji dvoumnih in nedorečenih meril, lahko naročnik ponudbe vrednoti neenako in subjektivno, s čimer se poseže v temeljno načelo javnega naročanja, načelo enakopravnosti ponudnikov. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik merila ni opisal tako, da bi iz opisa jasno izhajalo na podlagi katerega merila bo vrednotil ponudbe, vsled česar je potrebno ugotoviti, da takšno merilo onemogoča enako obravnavanje ponudb.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z opisom merila servisna mreža onemogočil objektivno naknadno preverjanje ocenjevanja ponudb, vsled česar gre naročniku očitati kršitev določila drugega odstavka 50. člena ZJN-1.
Na tem mestu je Državna revizijska komisija obravnavala tudi navedbo vlagatelja, da je prvi izbrani ponudnik v okviru servisne mreže prijavil t.i. regijske centre, kot njihove sedeže pa je navedel kar domače naslove zaposlenih serviserjev, ne da bi bile na teh naslovih registrirana pravna oseba ali poslovalnica ponudnika, zato je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik poleg že navedenih zahtev iz 2. točke Servisna mreža- lastni in pooblaščeni servisi ponudnika, na 46. strani razpisne dokumentacije predvidel obrazec, v katerega je navedel, da naj ponudnik v opisu navede točen naziv in naslov lastnega in pooblaščenega servisa. Državna revizijska komisija upoštevajoč predhodno ugotovljeno, da v razpisni dokumentaciji ni nedvoumno določeno, ali se merilo servisna mreža nanaša na število servisov ali na število serviserjev, ugotavlja, da so lahko posledično ponudniki pri pripravi ponudbe predviden obrazec tolmačili tako, da je potrebno kot naslov servisa vnesti naslov serviserja. Državna revizijska komisija je v svojih sklepih že večkrat zapisala, da nejasnost in dvoumnost razpisne dokumentacije ne more iti v škodo ponudnikom. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna, ker je v obrazec vnesel domače naslove serviserjev, vendar Državna revizijska komisija upoštevajoč, da dvoumnost razpisne dokumentacije ne more iti na škodo ponudnikov ugotavlja, da ponudbe prvega izbranega ponudnika na podlagi obravnavane navedbe ni moč označiti za nepravilno.
Vsled navedenega, Državna revizijska komisija zaključuje, da je revizijska navedba neutemeljena.

Državna revizijska komisija je preverila navedbo vlagatelja, da je ponudba drugega izbranega ponudnika nepravilna, ker v ponudbi za opremo znamke EBA predložil izjavo principala KRUG & PRIESTRE, ki pa ne vsebuje izrecnega določila o prevzemanju pogodbenih obveznosti pod istimi pogoji v primeru težav ponudnika ob tržnih spremembah.
Po pregledu razpisne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 13. strani razpisne dokumentacije, v točki 3. Kadrovski pogoji določil, da mora ponudnik kot dokazilo, da je uradni prodajalec in serviser za blago, ki ga ponuja predložiti izjavo (potrdilo) proizvajalca ali generalnega uvoznika (principala), s katerim dokazuje, da je uradni prodajalec in serviser za blago, ki ga ponuja. V izjavi mora principal navesti, da bo prevzel pogodbene obveznosti pod istimi pogoji v primeru težav ponudnika ob tržnih spremembah. Po pregledu ponudbe drugega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podjetje KRUG & PRIESTRE proizvajalec EBA rezalnikov papirja, ki je podjetju Meditrade d.o.o., Središče 21, Ljubljana podelil pravico za ekskluzivno distribucijo in uvoz (principal) za Slovenijo za ponudbo EBA rezalnikov papirja (izjava podjetja KRUG & PRIESTRE, z dne 06.09.2005). Naročnik je ponudnikom pustil izbiro, da predložijo izjavo proizvajalca ali generalnega uvoznika-principala. Iz ponudbe drugega izbranega ponudnika izhaja, da je k ponudbi za znamko opreme EBA predložil izjavo generalnega uvoznika- principala (Meditrade d.o.o., Središče 21, Ljubljana), z dne 05.09.2005, v kateri le-ta izjavlja, da bo prevzel vse pogodbene obveznosti pod istimi pogoji v primeru težav drugega izbranega ponudnika ob tržnih spremembah. Ugotoviti gre, da je drugi izbrani ponudnik predložil izjavo principala, z v razpisni dokumentaciji zahtevano izjavo, vsled česar Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba drugega izbranega ponudnika s tem izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije in je v tem delu, skladno z določilom 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, pravilna.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je obravnavana navedba revizijskega zahtevka neutemeljena.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da je drugi izbrani ponudnik predložil nepodpisane vzorce finančnih zavarovanj, zato je ponudba drugega izbranega ponudnika nepravilna.
Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 69. strani razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik predložiti podpisan in žigosan vzorec finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in vzorec finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi. Po pregledu ponudbe drugega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta k ponudbi priložil ožigosana, a nepodpisana vzorca finančnih zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da ponudba drugega izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zato jo je potrebno, skladno z določilom 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, označiti kot nepravilno. Pri pregledu ponudbe drugega izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija sicer ugotovila, da je drugi izbrani ponudnik k ponudbi predložil izjavi banke, da mu bo na prvi poziv izdala nepreklicno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku in nepreklicno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da predložitev izjave banke ni bila zahteva razpisne dokumentacije in je zato za ugotavljanje pravilnosti ponudbe drugega izbranega ponudnika v tem delu nebistvena.
Glede na ugotovljeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je revizijska navedba utemeljena.
Na tem mestu je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da prvi izbrani ponudnik zahtevanih vzorcev finančnih zavarovanj ni predložil, zaradi česar je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna.
Po pregledu ponudbe prvega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi izbrani ponudnik k ponudbi ni predložil vzorca finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in vzorca finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi. Državna revizijska komisija zaključuje, da ponudba drugega izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zato jo je potrebno, skladno z določilom 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, označiti kot nepravilno. Tudi prvi izbrani ponudnik je k ponudbi priložil izjavi banki, da mu bo na prvi poziv izdala nepreklicno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku ter nepreklicno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar kakor je bilo predhodno že ugotovljeno, le-to ne vpliva na presojo pravilnosti ponudbe prvega izbranega ponudnika v tem delu.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je obravnavana navedba utemeljena.

Kot slednjo je Državna revizijska komisija preverila navedbo vlagatelja, da so v ponudbi prvega izbranega ponudnika cene v obrazcih ponudbe popravljene z belilom, zaradi česar je ponudba prvega izbranega ponudnika nepravilna.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v II. poglavju Predmet javnega naročila, na 4. strani določil, da mora biti ponudbeni predračun izdelan na originalnih specifikacijah za blago, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Vsi popravki in dopolnitve morajo biti posredovani posebej izven originalnih specifikacij. Predračuni-specifikacije morajo biti v celoti izpolnjene, podpisane in potrjene. Po pregledu ponudbe prvega izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je le-ta popravil cene v ponudbenem predračunu za sklop 3 (% DDV na enoto in ponudbena cena z DDV na enoto) ter v ponudbenem predračunu za sklop 6 (cena kopij-ČB, cena kopij-barvne in cena 300.000 ČB in 30.000 barvnih kopij, skupna vrednost fotokopirnega stroja z vrednostjo vzdrževanja brez DDV in skupna ponudbena cena na enoto s kopijami z DDV). Naročnik je razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določil, da morajo biti vsakršni popravki ponudbenega predračuna predloženi posebej izven originalnih specifikacij, zato je potrebno ugotoviti, da se prvi izbrani ponudnik pri pripravi svoje ponudbe ni ravnal v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zaključuje, da je upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje in določilo 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1, ponudba prvega izbranega ponudnika v tem delu nepravilna, ter ob tem poudarja, da je zaradi drugačnega dejanskega stanja v sklepu št. 018-393/05-32-3157, z dne 15.12.2005, dopustila popravek, saj le-ta ni vplival na pravilnost ponudbe.

Glede na predhodno zapisano je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu, da se razveljavi obvestilo, z dne 10.10.2005, ugodila.
Vsled navedenega je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 430-109/2005/139, z dne 10.10.2005, razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 1. točki izreka tega sklepa.

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se izmed pravilnih ponudb opravi ponovno ocenjevanje. V zvezi s tem predlogom vlagatelja Državna revizijska komisija poudarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj.

V obravnavanem revizijskem postopku je naročnik dne 08.12.2005 sprejel odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda v nobenem od razpisanih sklopov. V obvestilu, z dne 08.12.2005, je naročnik navedel, da je po ponovnem ocenjevanju ponudb ugotovil, da za sklope od 1-11 nobena ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, edina pravilna ponudba za sklop 12 pa presega višino zagotovljenih sredstev in je kot takšna nesprejemljiva, zato je po ugotovitvi, da nobena ponudba ne izpolnjuje pogojev iz 76. člena ZJN-1, zavrnil vse ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik po ponovnem vrednotenju ponudb ugotovil, da nobena ponudba ni pravilna oziroma sprejemljiva, zato je na podlagi 76. člena ZJN-1 vse ponudbe zavrnil. Naročnik je tako sprejel novo odločitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, zoper katero imajo neizbrani ponudniki, skladno z določilom 78. člena ZJN-1, možnost vložiti pravno sredstvo.
Državna revizijska komisija izpostavlja določilo prvega odstavka 11. člena ZRPJN, skladno s katerim vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. Upoštevajoč suspenzivni učinek vloženega zahtevka za revizijo naročnik po prejemu le-tega v postopku oddaje javnega naročila ne sme izvajati nobenih novih postopkovnih dejanj ali sprejemati kakršnihkoli vsebinskih odločitev, pač pa mora počakati na pravnomočen zaključek revizijskega postopka. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik, kljub suspenzivnemu učinku vloženega zahtevka za revizijo, ponovno ocenjeval ponudbe, zaradi česar je potrebno ugotoviti, da so z tovrstnim naročnikovim ravnanjem, lahko podani znaki storitve prekrška po tretji točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov v višini 3000 odvetniških točk za sestavo revizijskega zahtevka, v višini 100 odvetniških točk za konferenco s stranko, v višini 150 odvetniških točk za vpogled v ponudbo in v višini 100 odvetniških točk za vpogled v ponudbo ter 2% materialnih stroškov, z vključujočim DDV ter povračilo vplačane takse v višini 200.000,00 SIT. V zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 21.11.2005 in v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 02.12.2005, je vlagatelj priglasil povračilo stroškov v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve in materialne stroške v višini 2%, povečano za DDV. Državna revizijska komisija je skladno z določilom tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in upoštevajoč določila Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03) priznala strošek za sestavo revizijskega zahtevka v višini 3000 odvetniških točk ter skladno s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife, materialne stroške v višini 40 odvetniških točk, dvakrat stroške v višini 50 odvetniških točk za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo in dvakrat materialne stroške v višini 1 odvetniške točke, kar ob upoštevanju odvetniške točke 110 SIT znaša 345.620,00 SIT, vse povečano za 20% DDV. Stroški revizijskega postopka tako, skupaj s stroškom vplačane takse, znašajo 614.744,00 SIT.
Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 614.744,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije v 2. točki izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 19.01.2006

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana
- KONICA MINOLTA d.o.o., Vodovodna cesta 101, Ljubljana
- MARAND INŽENIRING d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran