018-415/2005 Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava šasije za izdelavo gasilskega vozila, s kompaktno dvojno kabino, ki bo v skladu s tipizacijo vozil GZS nadgrajeno v gasilsko vozilo GVC 24/50" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DUMIDA, Trgovina, proizvodnja in storitve, d.o.o., Spodnje Dobrenje 42/a, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUšTVO KOČEVJE, Roška cesta 10, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.01.2006

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.10.2005 v Uradnem listu RS, št. 93/05, pod številko objave Ob-28340/05 objavil javni razpis za dobavo šasije za izdelavo gasilskega vozila, s kompaktno dvojno kabino, ki bo v skladu s tipizacijo vozil GZS nadgrajeno v gasilsko vozilo GVC 24/50. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 09.11.2005, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Dne 12.11.2005 je naročnik izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: GVC-24/50 KOČ, iz katerega je razvidno, da se za izvedbo predmetnega javnega naročila izbere ponudba ponudnika Gasilska vozila Pušnik d.o.o., Črešnjevec 120 a, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.11.2005, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izdal dne 23.11.2005.

Zoper naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 29.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila kršil določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) in sicer 3. člen, točki 10. in 13. ter 44., 45. in 76. člen ter določila pravil iz razpisne dokumentacije, točki 6.5.2 in 5.2.2.. Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ter dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, pri čemer naj naročnik na podlagi ponovnega pregleda ponudb zavrne ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika MAN Gospodarska vozila d.o.o., Ljubljana kot nepravilni in izbere njega kot najugodnejšega ponudnika, ker je edini oddal pravilno ponudbo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo in sicer stroške takse v višini 100.000,00 SIT ter materialne stroške v višini 10.000,00 SIT (fotokopije, poštnine, idr.), vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve, da je zahtevek za revizijo utemeljen do plačila in morebitne druge stroške, ki jih bo imel vlagatelj s tem zahtevkom.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik pri javnem odpiranju ponudb ugotovil, da njegova ponudba vsebuje vse potrebno, kar je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji in da je pravilna. Vlagatelj je preko svojega pooblaščenega predstavnika naročnika že na odpiranju ponudb opomnil, da morajo ponudbe ponudnikov pod točko 6.5.2. razpisne dokumentacije vsebovati dve potrdili. Iz naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker je na podlagi ocenjevanja prejela največje število točk ter da se ostali dve ponudbi ne izbereta, ker sta prejeli nižje število točk. Iz navedenega in drugih naročnikovih navedb v obvestilu o oddaji javnega naročila torej jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo štel kot pravočasno in pravilno ter jo kot takšno ocenjeval po merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika. Naročnik pa je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila ugotovil, da vozilo, ki ga je ponudil vlagatelj, ne izpolnjuje osnovnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, saj je v razpisni dokumentaciji opredeljena osnovna moč motorja od 200-210 kW, vlagatelj pa ponuja vozilo z močjo 228 kW, hkrati se od vozila zahteva tahometer, ki ga ponujeno vozilo nima, zato njegova ponudba ni sprejemljiva in jo je kot takšno treba tudi v skladu z ZJN-1 izločiti. Glede potrdil pod točko 6.5.2. razpisne dokumentacije naročnik navaja, da ponudbe ponudnikov vsebujejo vse potrebne podpisane izjave ter da se je zahtevalo eno dokazilo pristojnega sodišča, ki ni starejše od 30 dni. Izbrani ponudnik je predložil izjavo Okrožnega sodišča v Mariboru, ki potrjuje, da zoper podjetje ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek in da ni prenehalo na podlagi sodne ali druge odločbe ter se zato smatra, da je izpolnil pogoje, ki jih zahteva razpisna dokumentacija glede zahtevanega potrdila. V prid tej utemeljitvi naj bi govorila tudi lastna izjava o zahtevanih potrditvah vseh zahtev v tej točki in dokazila Ministrstva za pravosodje, ki je bilo zahtevano v točki 6.5.3., iz česar je razvidno, da je izbrani ponudnik podal vse potrebne izjave in potrdila, kakor tudi ponudnik MAN Gospodarska vozila d.o.o., Ljubljana.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je za izpolnjevanje pogoja, določenega v razpisni dokumentaciji v točki 6.5.2., svoji ponudbi priložil dve potrdili in sicer potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, oddelek za gospodarsko sodstvo, s katerim sodišče potrjuje, da zoper vlagateljevo družbo ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek in da ni prenehala na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe ter tudi potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, kazenski oddelek, s katerim sodišče potrjuje, da vlagatelj pred sodiščem ni v kazenskem postopku. Vlagatelj je s predložitvijo dveh potrdil natančno sledil naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj je naročnik pod točko 6.5.2. zahteval predložitev "dokazila pristojnega sodišča, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, da njegovo poslovanje ni predmet obravnave pred sodiščem ali predmet sodne preiskave, da njegovo poslovanje ni s sodno ali drugo odločbo ustavljeno", pri čemer dokazilo pristojnega sodišča ni smelo biti starejše od 30 dni pred odpiranjem ponudb. Vsebino, kot jo zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji pod spodbijano točko, lahko po prepričanju vlagatelja potrdita dve sodni potrdili in nikakor ne samo eno, saj se insolvenčni postopki zoper pravne osebe in s.p. (prisilna poravnava, stečajni postopek) kot tudi prenehanje družb vodijo in evidentirajo na gospodarskih oddelkih pristojnih okrožnih sodišč, medtem ko postopke sodnih preiskav in obravnav zoper poslovanje pravnih oseb evidentira in vodi kazenski oddelek pristojnega okrožnega sodišča, pa tudi sicer postopek sodne preiskave kot takšen nima nikakršne zveze s postopki po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Sodna preiskava je namreč upoštevaje splošno znana pravna dejstva in ustrezna določila Zakona o kazenskem postopku del kazenskega postopka. Dokazilo sodišča, da pravna oseba, v tem primeru izbrani ponudnik in ponudnik MAN Gospodarska vozila d.o.o., Ljubljana, nista v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ter da poslovanje ni prenehalo na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe, sicer res dokazuje del zahtev pod točko 6.5.2., nikakor pa ne dokazuje dejstva, da poslovanje navedenih družb ni predmet obravnave pred sodiščem ali predmet sodne preiskave. Naročnik je pri tem očitno kršil določila svoje razpisne dokumentacije, kot tudi določila 10. točke 3. člena ZJN-1, po kateri je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave ter določilo 13. točke tega člena, na podlagi katerega je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Prav tako lastna izjava obeh ponudnikov ne izpolnjuje citiranega pogoja, saj bi morala biti ustrezno overjena ali dana pod kazensko in materialno odgovornostjo ter bi bila skladno z določilom 44. člena ZJN-1 kot nadomestna izjava dopustna le v primeru, če v Republiki Sloveniji državni organi ne bi izdajali tovrstnih potrdil, izpisov ali drugih listin, temu pa v primeru dokazovanja, da pravna oseba ni v kazenskem postopku oziroma da njeno poslovanje ni predmet obravnave pred sodiščem ali sodne preiskave, ni tako. Naročnik bi zato moral ponudbi ostalih dveh ponudnikov zaradi neizpolnjevanja pogojev razpisa z določili 45. in 76. člena ZJN-1 kot nepravilni izločiti.
Vlagatelj v celoti izpodbija tudi naročnikove trditve, da bi bila njegova ponudba zaradi neustreznosti glede na tehnične zahteve nepravilna in bi jo bilo kot takšno potrebno izločiti. Res je, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil tovorno vozilo Iveco Eurotrakker z maksimalno močjo motorja 228 kW (310 KM) pri 1950 obr/min. S tem vlagatelj ustreza pogojem iz naročnikove razpisne dokumentacije, saj slednja v dodatnih tehničnih zahtevah za šasijo (str.14) določa moč motorja minimalno 205 kW ali več, torej je navedena dodatna tehnična zahteva s strani vlagatelja v celoti in pravilno izpolnjena (228 kW). Naročnik sicer v osnovnih tehničnih zahtevah navaja moč motorja od 200-210 kW, a je takšna opredelitev očitno orientacijska, saj je dodatna tehnična zahteva naročnika strožja od osnovne. Naročnik bi moral torej ponudbe s tovornimi vozili, ki imajo moč motorja manjšo od 205 kW, izločiti. Ne drži pa, da s strani vlagatelja ponujeno tovorno vozilo nima tahometra, kot napačno zatrjuje naročnik. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel, da ponujeni tovornjak nima tahografa, da pa ima tahometer, torej tako, kot je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik.Tovorno vozilo ima namreč lahko tahograf ali tahometer, ni pa si moč predstavljati tovornega vozila, ki ne bi imelo niti tahografa niti tahometra. Naročnik je torej kršil določila svoje razpisne dokumentacije v zvezi s tehničnimi zahtevami, ob tem pa storil še dodatno očitno kršitev postopka oddaje javnega naročila, ker je vlagateljevo ponudbo v obvestilu o oddaji javnega naročila štel kot pravilno in jo tudi ocenjeval po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe, nakar je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila odločil, da je njegova ponudba nesprejemljiva in jo je potrebno izločiti.

Naročnik je dne 14.12.2005 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljenega ter hkrati zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Naročnik navaja, da je, kot je navedeno v obvestilu o oddaji javnega naročila in dodatni obrazložitvi tega obvestila, jasno navedel, da so bile ponudbe najprej pregledane v smislu pravilnosti v razpisni dokumentaciji zahtevanih obrazcev, izjav in potrdil ter drugih dokumentov. Ob tem je bilo ugotovljeno, da ponudbe vseh ponudnikov vsebujejo vse potrebne predpisane izjave in so z vidika formalnosti primerne za nadaljnje ocenjevanje in pregled ustreznosti ponujenega vozila osnovnim in dodatnim tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije (poglavje 5.2 - gasilsko vozilo). Stališče glede podanih dokazil pri naročniku ostaja nespremenjeno in obrazloženo v obvestilu o oddaji javnega naročila in razširjenem obvestilu, hkrati pa ne gre prezreti dejstva, da v RS ne obstaja centralna evidenca o kazenskih postopkih, na način, kot to primeroma velja za evidenco obsodb kaznivega dejanja, ki ga izdaja Ministrstvo za pravosodje, zaradi česar tudi izhaja praktičen problem večih pristojnosti različnih okrožnih in okrajnih sodišč v RS, zaradi česar je napačno sklicevanje na način, kot ga navaja vlagatelj, ki navaja za ta primer le eno pristojno sodišče.
Pri pregledu izpolnjevanja pogojev glede osnovnih zahtev za šasijo je naročnik ugotovil, da vozilo vlagatelja ne izpolnjuje osnovnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, saj je v razpisni dokumentaciji opredeljena osnovna moč motorja od 200 - 210 kW, vlagatelj pa ponuja vozilo z močjo 228 kW, hkrati se zahteva tahometer, ki ga ponujeno vozilo nima. Vse navedeno je bilo podano v obvestilu o oddaji javnega naročila in razširjenem obvestilu. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo obrazložil svojo navedbo v ponudbi: "brez tahografa" na način, da vozilo tahometer ima. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da je vlagatelj ponudil vozilo z močjo motorja 228 kW, ki ne ustreza osnovni tehnični zahtevi za šasijo (poglavje 5.2.1 razpisne dokumentacije - str. 13), zaradi česar ponujeno vozilo ne more biti predmet preverjanja dodatnih tehničnih zahtev v točki 5.2.2. (str. 14), saj vozilo ne izpolnjuje osnovnih zahtev. Tudi dodatno (strožjo) zahtevo - "moč motorja minimalno 205 kW ali več" je moč razumeti le v povezavi z osnovno zahtevo na način, da je dovoljena in zahtevana moč motorja med 205 in 210 kW. Navedena obrazložitev je nedvoumna, saj nihče od ponudnikov, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, v času do oddaje ponudb ni zahteval dodatne obrazložitve, zaradi česar je kasnejše sklicevanje na napačno razumevanje pogojev razpisne dokumentacije nesprejemljivo.
Naročnik še navaja, da ocenjevalne tabele ponudb ni moč razumeti na način, kot ga navaja vlagatelj (pravilnost ponudbe), ampak je podal le teoretični izračun točk ob pogoju izpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije. V obvestilu o oddaji javnega naročila pa je navedeno, da vozilo vlagatelja ne izpolnjuje osnovnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, iz česar jasno izhaja, da to vozilo oziroma ponudba vlagatelja ne more biti izbrana.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.12.2005, naročnika obvestil, da v celoti vztraja pri navedbah v zahtevku za revizijo ter da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa je dodatno navedel, da glede pristojnosti sodišč za kazniva dejanja velja 29. člen Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ki določa, da tovrstna potrdila izdajajo pristojna okrožna sodišča.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.12.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljevo navedbo, da je njegova ponudba pravilna ter da iz naročnikovih navedb v obvestilu o oddaji javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik njegovo ponudbo štel kot pravilno, saj jo je ocenjeval po merilih za izbiro najugodnejšega ponudnika. Iz vpogleda v obvestilo o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik ugotovil, da so vse ponudbe v smislu pravilnosti predloženih obrazcev pravilne. Glede izpolnjevanja osnovnih in dodatnih tehničnih zahtev za vozilo, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, pa je naročnik za vozilo vlagatelja navedel, da "vozilo ponudnika DUMIDA d.o.o. ne izpolnjuje osnovnih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, saj je v razpisni dokumentaciji opredeljena osnovna moč motorja od 200 - 210 kW, ponudnik pa ponuja vozilo z močjo 228 kW, hkrati pa se od vozila zahteva tahometer, ki ga ponujeno vozilo nima.".
Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila povzel citirano ugotovitev o neizpolnjevanju tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije za vlagateljevo ponudbo ter dodal, da je iz tega razvidno, da vlagateljeva ponudba ni sprejemljiva, saj je v razpisni dokumentaciji (str. 7) jasno navedeno, da ponudba, ki ni pravočasna ali za katero se po odpiranju na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam, ne ustreza kriteriju sprejemljivosti. Takšno ponudbo je potrebno tudi v skladu z ZJN-1 izločiti.

Ob zgoraj navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila ni navedel, da je ponudba vlagatelja pravilna, obratno, naročnik je navedel, da njegova ponudba ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija preverila, kako je naročnik določil izpolnjevanje tehničnih zahtev v razpisni dokumentaciji in ugotovila naslednje:
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 5. "podatki o zahtevanem blagu" določil opis predmeta javnega naročila ter v podtočki 5.2.1 navedel osnovne tehnične zahteve za šasijo, v podtočki 5.2.2. pa dodatne tehnične zahteve za šasijo. V podtočki 5.2.1 je naročnik med osnovnimi tehničnimi zahtevami za šasijo med drugim navedel:
" - moč motorja od 200 - 210 kW Euro 3
- tahometer.".

V podtočki 5.2.2 je naročnik med dodatnimi tehničnimi zahtevami za šasijo navedel tudi:
" - moč motorja minimalno 205 kW ali več."

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja je razvidno, da je le-ta v opisu vozila glede zgoraj navedenih zahtev naročnika navedel:
" - Motor: max. moč: 228 kW (310 KM) pri 1950 obr./min
- brez tahografa (tahometer).".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni v celoti izpolnil tehničnih zahtev naročnika, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji v osnovnih zahtevah določil, da mora biti moč motorja v razponu od 200 do 210 kW. V dodatnih tehničnih zahtevah je naročnik sicer ta pogoj konkretiziral in sicer, da mora biti minimalna moč motorja 205 kW ali več, vendar v okviru v osnovnih tehničnih zahtevah določenega razpona. Iz navedenih ugotovitev sledi, da izbrani ponudnik ni izpolnil v razpisni dokumentaciji določene tehnične zahteve glede moči motorja v ponujenem vozilu, saj je navedel, da ponuja vozilo z močjo motorja 228 kW, kar presega zgornjo mejo, določeno v razpisni dokumentaciji za moč motorja, to je 210 kW. Vlagateljevi interpretacij v zahtevku za revizijo glede v razpisni dokumentaciji določenega pogoja o moči motorja, da namreč njegova ponudba ustreza pogoju iz razpisne dokumentacije, ker v dodatnih tehničnih zahtevah določa moč motorja minimalno 205 kW ali več, vlagatelj pa je ponudil moč motorja 228 kW, ni mogoče slediti, saj je naročnik v osnovnih tehničnih zahtevah jasno določil maksimalno moč motorja 210 kW. Vlagatelj torej s ponudbo vozila, v kateri je ponudil moč motorja, ki presega zgornjo mejo moči motorja, zahtevano s strani naročnika, ni izpolnil enega izmed v razpisni dokumentaciji določenih pogojev. Pogoj pa je v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. 13. točka 3. člena ZJN-1 pa določa, da je pravilna le tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Tudi Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št 33/04) v tretji alinei 2. člena določa, da je ponudba nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Ker je zaradi neizpolnjevanja enega izmed v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev ponudba vlagatelja nepravilna, je bil naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, ponudbo vlagatelja zavrniti. Naročnik je, kot je razvidno iz obvestila o oddaji javnega naročila, ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepravilna, vendar je ravnal nepravilno, ker je to ponudbo ocenjeval po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe. Ker pa naročnik nepravilne ponudbe vlagatelja ni izbral kot najugodnejše, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta nepravilnost ni vplivala na izbiro najugodnejšega ponudnika, zato iz tega razloga ni razveljavila postopka o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija ob vsem navedenem ugotavlja, da je v tem delu vlagateljeva revizijska navedba neutemeljena.

Državna revizijska komisija je preverila tudi navedbo vlagatelja, da naročnik napačno zatrjuje, da njegovo vozilo nima tahometra. Kot je razvidno iz vlagateljeve ponudbe, je le-ta glede naročnikove zahteve, da mora imeti vozilo tahometer, navedel: "brez tahografa (tahometer)". V zvezi s ponudbo vlagatelja glede izpolnjevanja citiranega pogoja je sicer treba ugotoviti, da je vlagatelj izpolnjevanje tega pogoja navedel nejasno, saj je navedel, da vozilo nima tahografa, čeprav ga naročnik sploh ni zahteval, besedo "tahometer" pa je navedel v oklepaju, zato je naročnik menil, da vlagatelj tahometra ne ponuja. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ponudil vozilo s tahometrom ter s tem izpolnil v razpisni dokumentaciji zahtevani pogoj, zato je ta revizijska navedba utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika in tudi ponudba ponudnika MAN Gospodarska vozila d.o.o., Ljubljana nista pravilni, ker nista izpolnila naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, točke 6.5.2, saj bi glede na vsebino navedene zahteve morala predložiti dve potrdili sodišča ter da je edino njegova ponudba v tem delu pravilna. Državna revizijska komisija je pri presoji te vlagateljeve revizijske navedbe najprej preverila, kako je naročnik v razpisni dokumentaciji določil sporni pogoj. Naročnik je v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 3.5. navedel dokazila za priznanje usposobljenosti in sposobnosti, ki jih morajo predložiti ponudniki, ter v podtočki 3.5.2 zahteval naslednje dokazilo:
"dokazilo pristojnega sodišča, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, da njegovo poslovanje ni predmet obravnave pred sodiščem ali predmet sodne preiskave, da njegovo poslovanje ni s sodno ali drugo odločbo ustavljeno (dokazilo ne sme biti starejše od 30 dni pred odpiranjem ponudb).".
Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil obrazce ponudbene dokumentacije, med njimi obrazec 5, točka 6.5. dokazila o usposobljenosti in sposobnosti, kjer je v podtočki 6.5.2 določil zahtevo za predložitev naslednjega dokazila:
"Dokazilo pristojnega sodišča, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, da njegovo poslovanje ni predmet obravnave pred sodiščem ali predmet sodne preiskave, da njegovo poslovanje ni s sodno ali drugo odločbo ustavljeno (dokazilo pristojnega sodišča ne sme biti starejše od 30 dni pred odpiranjem ponudb; 42. čl. ZJN-1).".

Glede zgoraj citirane zahteve naročnika v podtočki 6.5.2 razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik navedel, da je ta pogoj postavil v skladu z 42. členom ZJN-1. V zvezi s to navedbo naročnika je treba ugotoviti, da citirani pogoj sicer povzema besedilo pogoja iz 1. točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1, vendar ga hkrati razširja. Kot izhaja iz besedila citiranega pogoja, je naročnik zahteval kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz podtočke 6.5.2 eno dokazilo, zaradi česar je ta pogoj postavljen nejasno. Ponudniki namreč s predložitvijo potrdila pristojnega okrožnega sodišča, oddelka za gospodarsko sodstvo, ki je sicer običajno potrdilo za izpolnjevanje pogoja iz 1. točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 (da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek â??) niso mogli dokazati, da njihovo poslovanje ni "predmet sodne preiskave". Vlagatelj je sicer svoji ponudbi poleg potrdila Okrožnega sodišča v Mariboru, oddelka za gospodarsko sodstvo, da zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek in da poslovanje ni prenehalo na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe, priložil še potrdilo Okrožnega sodišča v Mariboru, kazenskega oddelka z navedbo, da "pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ni v kazenskem postopku".

Trditev vlagatelja, da je s potrdilom Okrožnega sodišča v Mariboru, kazenskega oddelka, ki ga je priložil svoji ponudbi, izpolnil pogoj, da njegovo poslovanje ni predmet sodne preiskave, je napačno. Vlagatelj je to svojo trditev oprl na določilo 29. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Uradni list RS, št. 98/04 - u.p.b.; v nadaljnjem besedilu: ZOPOKD) ter navedel, da se glede na krajevno pristojnost na ustaljen način izdajo tovrstna potrdila na pristojnih okrožnih sodiščih. 29. člen ZOPOKD sicer določa naslednjo krajevno pristojnost:
"V primeru, ko je krajevna pristojnost sodišča po zakonu o kazenskem postopku (Ur.l. RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 25/96 - Odločba US, 5/98 - Odločba US, 72/98 in 6/99) odvisna od prebivališča obdolženca, postopek pa teče samo zoper obdolženo pravno osebo, je pristojno sodišče, na območju katerega ima obdolžena pravna oseba svoj sedež oziroma kjer ima obdolžena tuja pravna oseba podružnico.".

V zvezi s trditvijo vlagatelja, da potrdila o tem, da zoper ponudnika ne teče kazenski postopek, izdajajo le okrožna sodišča, kjer ima ponudnik svoj sedež, je potrebno najprej ugotoviti, da se v skladu z 42. členom ZOPOKD v kazenskem postopku zoper pravno osebo smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 96/04 - u.p.b.), tudi če postopek teče samo zoper pravno osebo. 24. člen Zakona o kazenskem postopku določa, da sodišča sodijo v kazenskih zadevah v mejah svoje stvarne pristojnosti, ki jo določa zakon. V skladu s 26. členom Zakona o kazenskem postopku je krajevno pristojno praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Kazenski postopki tečejo glede na vrsto kaznivega dejanja na okrajnih, okrožnih in višjih sodiščih ter na vrhovnem sodišču. Iz navedenih zakonskih določil je torej razvidno, da kazenski postopki zoper pravno osebo lahko tečejo pred različnimi sodišči in le v primeru iz 29. člena ZOPOKD obvezno tečejo pri sodišču, na območju katerega ima obdolžena pravna oseba svoj sedež. Ker pa v državi ni vzpostavljena centralna evidenca za tovrstne postopke, je napačna trditev vlagatelja, da je s potrdilom okrožnega sodišča, na območju katerega ima pravna oseba sedež, mogoče zadostiti spornemu pogoju. Iz navedenega sledi, da tudi vlagatelj ni dokazal, da ni "predmet sodne preiskave", saj s predloženim potrdilom Okrožnega sodišča v Mariboru, kazenskega oddelka, ni dokazal, da pred nobenim drugim sodiščem ne teče zoper njega sodna preiskava, zato predloženo potrdilo ni relevantno dokazilo za izpolnitev spornega pogoja. Vlagateljeva revizijska navedba je zato neutemeljena.

Citirani del pogoja iz podtočke 6.5.2 razpisne dokumentacije, da namreč poslovanje ponudnika ni predmet sodne preiskave, ponudnik tudi ne more ustrezno izpolniti s predložitvijo lastne izjave, kot navaja naročnik. Nadomestno izjavo lahko v skladu z določilom 44. člena ZJN-1 namreč predloži ponudnik le v primeru, če državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena ZJN-1, ali pa taka potrdila, izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona. Lastna izjava mora biti v pisni obliki, overjena pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik sedež, v Republiki Sloveniji pa mora biti izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo. Izbrani ponudnik tudi ni podal lastne izjave, da njegovo poslovanje ni predmet sodne preiskave, v skladu z določili 44. člena ZJN-1, zato njegova izjava, da izpolnjuje citirani pogoj oziroma zgolj podpisan in žigosan obrazec z njegove strani, ni relevanten dokument kot dokaz za izpolnitev tega pogoja.

ZJN-1 v prvem odstavku 23. člena določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Iz zgoraj navedenih ugotovitev je razvidno, da je bil v razpisni dokumentaciji, podtočki 6.5.2 določen pogoj nejasen oziroma ga je nemogoče izpolniti, saj je naročnik zahteval za izpolnitev pogoja (le) eno dokazilo (pristojnega okrožnega sodišča, oddelka za gospodarsko sodstvo), ki pa ni moglo vsebovati dokaza, da ponudnik izpolnjuje sporni pogoj, da ni predmet sodne preiskave. Naročnik potencialnim ponudnikom tudi ni dal navodila, na kakšen način naj izpolnijo zahtevani sporni pogoj. Iz navedenega sledi, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal pogoj, ki ga ponudniki niso mogli izpolniti na zahtevani način. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije ni ravnal skladno z določilom prvega odstavka 23. člena ZJN-1, zato takšna razpisna dokumentacija v tej fazi postopka ne more iti v škodo ponudnikom in zgolj zaradi tega ponudb ni mogoče šteti kot nepravilno izpolnjenih. Ob tem velja pripomniti, da glede na fazo postopka oddaje javnega naročila v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN meritorna obravnava spornega pogoja ni več mogoča, vlagatelj pa tudi ni zahteval razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju navedenih ugotovitev v skladu z drugo alineo 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Hkrati naročnika opozarja, da mora v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ravnati v skladu s 45. členom ZJN-1 ter pred oddajo predmetnega javnega naročila preveriti, če izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona, še zlasti izpolnjevanje pogoja iz 1. točke 4. odstavka 42. člena ZJN-1.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 06.01.2006

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUšTVO KOČEVJE, Roška cesta 10, Kočevje
- DUMIDA, Trgovina, proizvodnja in storitve, d.o.o., Spodnje Dobrenje 42/a, Pesnica pri Mariboru
- Gasilska vozila Pušnik d.o.o., Črešnjevec 120 a, Slovenska Bistrica
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran