018-418/2005 Cankarjev dom

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo različnih svetil za scensko razsvetljavo - 5. sklop (svetilo tipa moving head, profil spot 1200W - 6 kosov) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje KSL - STUDIO d.o.o., Verje 31 c, Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, Prešernova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.01.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o oddaji naročila, z oznako CD-TS-VS/lucs22, z dne 14.11.2005, in sicer v delu, ki se nanaša na 5. sklop (svetilo tipa moving head, profil spot 1200W).

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23.09.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, in sicer v devetih sklopih. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS št. 87/2005 pod št. objave Ob-26109/05.

Naročnik je dne 14.11.2005 sprejel Obvestilo o oddaji naročila, z oznako CD-TS-VS/lucs22, s katerim je ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudb v vseh devetih sklopih. V sklopu 5 je naročnik predmetno javno naročila oddal v izvedbo ponudniku ELSIS d.o.o., Jamova 39, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi obvestila naročnik med drugim navaja, da je izbrani ponudnik v 5. sklopu, upoštevaje vnaprej objavljena merila za ocenjevanje ponudb, oddal najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je dne 22.11.2005 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval dne 23.11.2005.

Vlagatelj je dne 02.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik za sklop 5 prejel tri ponudbe, od katerih je izbral najdražjo. Vlagatelj navaja, da je ponudil opremo proizvajalca CLAY PAKY za ceno 8.700.000,00 SIT, naročnik pa se je odločil izbrati svetila proizvajalce ROBE za ceno 8.754.600,00 SIT.
Vlagatelj pojasnjuje, da je proizvajalec CLAY PAKY na tržišču prisoten že 30 let, medtem ko se proizvajalec ROBE šele uveljavlja in še dodaja, da je proizvajalec CLAY PAKY cenjen pri porabnikih. Kot navaja vlagatelj ima tudi naročnik izkušnje s svetili proizvajalca CLAY PAKY in ugotavlja, da so bila le-ta kupljena v času, ko je proizvajalca v Sloveniji zastopal izbrani ponudnik. Vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da je na končno izbiro v izpodbijanem sklopu vplivalo naročnikovo mnenje o manjši svetilnosti svetila, ki ga ponuja. Vlagatelj se z naročnikovim mnenjem ne strinja in v zvezi s svetilnostjo žarnice prilaga primerjavo med dvema žarnicama dveh največjih proizvajalcev žarnic. Kot zatrjuje vlagatelj je iz priloženih podatkov mogoče razbrati, da je svetilnost žarnice MSR in žarnice HTI popolnoma ista in znaša 110.000 lumnov. Glede na navedeno vlagatelj v celoti zavrača naročnikov argument o nižji svetilnosti HTI žarnice. Glede svetilnosti ponujenih svetil vlagatelj prilaga splošno znane podatke, ki naj bi bili na voljo na spletnih straneh in katalogih. Vlagatelj ugotavlja, da znaša svetilnost svetila ALPHA SPOT 1200 (proizvajalca CLAY PAKY) pri 10 metrih 7400 luxov, medtem ko je svetilnost svetila ROBE le 4960 luxov. Vlagatelj zatrjuje, da ima svetilo ALPHA SPOT 1200 še dodatne prednosti, ki niso zanemarljive in so pri uporabnikih tovrstne opreme zelo cenjene, in sicer več gobosov, kvalitetnejša zatemnitev, nižja glasnost, nižja teža, PAN-TILT funkcijeâ??itd.
Vlagatelj nadalje ugotavlja, da naročnik kot pomanjkljivost svetil proizvajalca CLAY PAKY, navaja le svetilnost, katera pa je, ob upoštevanju navedenih podatkov celo višja od svetilnosti svetil, ki jih je ponudil izbrani ponudnik.
Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve in ponovno izbiro najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v višini plačane revizijske takse (100.000,00 SIT).

Naročnik je s sklepom, z oznako CD-TS-VS/lucs28, z dne 13.12.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma ugotavlja, da se zahtevek za revizijo nanaša le na 5. sklop.
Naročnik navaja, da je bil vlagatelj z merili seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije, pa se nanje ni pravočasno pritožil. Naročnik nadalje ugotavlja, da so merila določena v skladu z določili ZJN-1 in da zoper njih, skladno z 10. členom ZRPJN, zahtevka za revizijo ni mogoče vložiti. Naročnik tudi pojasnjuje, da se je v predmetnem postopku odločil, da bo izbral ponudnika po principu ekonomsko najugodnejše ponudbe (torej na podlagi različnih tudi necenovnih meril), zato meni, da je vlagateljev očitek, da je izbral najdražjo ponudbo, neutemeljen.
Naročnik zatrjuje, da je ocenjevanje svetilnosti žarnice opravil korektno in še navaja, da primerjave svetilnosti na način, kot ga navaja vlagatelj ni opravil, saj takšnega ocenjevanja ni predvidel v razpisni dokumentaciji.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da je v točki 118 zahteval tip žarnice. Vlagatelj je ponudil podobno žarnico. S tem je naročnik sicer upošteval, da je vlagatelj pogoj izpolnil, vendar z omejitvijo (s čimer je upošteval vnaprej določena merila). Naročnik je preveril podatek iz kataloga proizvajalca Osram za leto 2002/2003 (isti podatki izhajajo tudi iz kataloga za leto 2004/2005) in ugotovil, da je v le-tem za žarnico tip HTI navedena svetilnost 105 000 lm, za tip HMI pa 115 000 lm. Nadaljnje podatke o svetilnosti žarnice pa, po naročnikovem mnenju, ni mogoče korektno primerjati. Naročnik navaja, da je s tem pravilnost njegove zabeležke glede svetilnosti žarnice potrjena, vlagateljeva navedba pa neprimerna za tehnično vrednotenje.
Naročnik nadalje navaja, da se z vlagateljevo navedbo o podani svetilnosti pri razdalji 10 m strinja, vendar pa v pogojih in merilih tako podane svetilnosti ni navedel, zato so vlagateljevi očitki glede ocenjevanja brezpredmetni. Naročnik zatrjuje, da je vlagatelj v množici lastnosti, ki jih imata obe svetili, našel takšno, ki je v prid njegovi opremi. Naročnik navaja, da je takšnih lastnosti še več, saj imajo predmetna svetila veliko parametrov, ki jih je medsebojno mogoče primerjati. Naročnik navaja, da je napovedal vsaj 25 takšnih parametrov in meni, da je s tem zadostno opisal svoje zahteve in hkrati ugotavlja, da bi v primeru, če bi le-teh določil (še) več, onemogočil konkurenco med ponudniki. Naročnik meni, da je potrebno oceniti le presežne lastnosti in izbrati optimalno opremo glede cene in kakovosti.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da so bile zahteve za mešanje barv navedene v pogoju 130. Vlagateljevo svetilo nominalno izpolnjuje zahtevani pogoj, izbrano svetilo pa ima dva sistema mešanja barv CMY in CTO. Naročnik meni, da ima tako izbrano svetilo prednost, sicer majhno, a vendarle.
Kar se tiče drugih domnevnih prednosti ponujenega svetila, ki jih navaja vlagatelj (več gobosov, kvalitetnejša zatemnitev, nižja glasnost, nižja teža, PAN-TILT funkcije), naročnik ugotavlja, da nobena od navedenih lastnosti ni bila odločujoča. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da sta bili obe opremi ocenjeni enako, bodisi zato, ker razlike niso velike, bodisi zato, ker le-te niso bile ocenjevalni parameter.
Naročnik zatrjuje, da direktna primerjava svetil proizvajalca CLAY PAKY in proizvajalca ROBE v ocenjevalnem postopku ni bila predvidena, zato meni, da ne more biti predmet vlagateljevega zahtevka.
Naročnik v nadaljevanju opisuje svoje izkušnje z opremo proizvajalca CLAY PAKY in ugotavlja, da z njo ni bil zadovoljen. Za opremo proizvajalca ROBE pa zatrjuje, da jo ima že dve leti in še nikoli ni bil potreben servis.
Naročnik navaja, da je vnaprej napovedal, kako bo upošteval ceno in kakovost. Naročnik meni, da je ocenjevalna shema pravilno zastavljena, kar argumentira z dejstvom, da je ena opazna slabost ali prednost pomenila 5 točk, enako vrednost pa je pomenila razlika v ceni 50.000 SIT. S tem je bilo po naročnikovem mnenju razmerje med ceno in kakovostjo zelo smotrno določeno.
Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je imel pri pripravi razpisne dokumentacije bojazen pred opremo neznanega izvora, zato je v izogib slednjemu v razpisno dokumentacijo zapisal dva pogoja (št. 32 in 33) in da se je pri pripravi razpisne dokumentacije zavedal celotne problematike referenc in je posledično postavil le in samo takšne zahteve, ki so smiselno povezane s predmetom predmetnega javnega razpisa.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.12.2005, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 23.12.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 27.12.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika, dne 05.01.2006, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, da naj ji odstopi še, s strani vlagatelja izkazan prejem sklepa (povratnico), s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo (sklep z oznako CD-TS-VS/lucs28, z dne 13.12.2005). Naročnik ji je zahtevan dokument (poizvednico, z dne 05.01.2006) odstopil dne 10.01.2006.

Državna revizijska komisija je zaradi razjasnitve dejanskega stanja dne 10.01.2006 organizirala sestanek z naročnikom in vlagateljem, na katerem sta ji, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, posredovala dodatna pojasnila. O sestanku je bil istega dne sestavljen zapisnik, ki sta ga prejeli obe stranki.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju dodatnih pojasnil je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Očitek vlagatelja, da je naročnik izbral ponudbo z najvišjo ceno, v obravnavanem primeru ni relevanten. Naročnik z obravnavanim javnim razpisom namreč najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi različnih (tudi necenovnih) meril za izbiro najugodnejše ponudbe (drugi odstavek 51. člena ZJN-1).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom (poleg zgoraj navedenega očitka) sporno ocenjevanje ponudb na podlagi enega izmed meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Vlagatelj namreč očita naročniku, da je po merilu "kakovost ponujene opreme" nepravilno upošteval svetilnost ponujene žarnice (HTI) in hkrati zatrjuje, da naročnik ni upošteval prednosti, ki jih ima svetilo, ki ga je ponudil (več gobosov, kvalitetnejša zatemnitev, nižja glasnost, nižja teža in PAN-TILT funkcije).

Ker torej vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita tudi nepravilno ocenjevanje po merilu "kakovost ponujene opreme", je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila, ali je naročnik sporno merilo uporabil tako, kot je vnaprej določil v razpisni dokumentaciji. Kot izhaja iz zahtevka za revizijo vrednotenje po preostalih (dveh) merilih med strankama ni sporno, zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja neposredno ni preverjala (po merilu "čim nižja cena" je vlagatelj prejel 11,1 točke, izbrani ponudnik pa 10 točk, po merilu "kakovost ponujene storitve" pa sta tako vlagatelj prejela enako število točk - vsak po 12 točk). Razlika v prid izbranega ponudnika je torej nastala pri merilu "kakovost ponujene opreme", pri katerem je izbrani ponudnik prejel 15 točk, izbrani ponudnik pa nobene točke.
Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je naročnik, v obravnavanem sklopu prejel tri ponudbe, in sicer poleg vlagateljeve in ponudbe izbranega ponudnika še ponudbo podjetja TSE d.o.o, Ljubljana, katera pa, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1, ni bila pravilna.

Pri merilu kakovost ponujene opreme je naročnik zapisal naslednji način uporabe le-tega:

Oprema ima v dveh ali več lastnostih očitno prednost glede naročnikovih pogojev: 25 točk
Oprema ima v eni lastnosti očitno prednost glede naročnikovih pogojev: 15 točk
Oprema vse zahtevane pogoje izpolnjuje optimalno: 5 točk
Oprema ima v enem zahtevanem pogoju omejitev: 0 točk

Kot je napovedal naročnik je s spornim merilom omogočil pridobitev 25 točk tistemu ponudniku, čigar oprema bo po podanih tehničnih zahtevah imela dve ali več očitnih prednosti, 15 točk za eno očitno prednost, 5 točk za optimalno izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev in nobene točke v primeru, če bo imela ponujena oprema omejitev v enem izmed zahtevanih pogojev.
Naročnik je v točki 4.7 (Pogoji za lastnosti posamezne opreme - sklopov), za vsak razpisani sklop posebej, zapisal tehnične zahteve, in med njimi v točki 5 za svetilo tipa moving head, profil spot 1200W 27 tehničnih zahtev (v točkah od št. 116 do vključno št. 140), ki naj bi jih izpolnjevalo le-to. Naročnik je v isti točki razpisne dokumentacije še zapisal, da sme biti (le) en podani pogoj delno izpolnjen, da se ponudba še vedno obravnava.

Naročnik je torej zahteval od ponudnikov, da ponujena svetila izpolnjujejo vse tehnične zahteve, z izjemo ene, ki je bila lahko le delno izpolnjena. V spornem merilu pa je naročnik predvidel, da ponudniki v tem primeru (torej v primeru, če bodo eno tehnično zahtevo izpolnili le delno) ne bodo dobili nobene točke oziroma, da bodo ponudniki, ki bodo imeli glede (vnaprej) postavljenih pogojev, očitno prednost, ocenjeni z (vnaprej) predvidenim številom točk.

Pregled spisovne dokumentacije pokaže, da vlagatelj po predmetnem merilu ni prejel nobene točke, in sicer iz razloga, ker naj bi imelo ponujeno svetilo z žarnico HTI slabost, saj naj bi imela slednja, v primerjavi z žarnico HMI "vsaj 10% nižjo svetilnost", torej nižjo kot jo je zahteval naročnik (navedeno izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki jo je vlagatelj prejel od naročnika dne 23.11.2005) oziroma, ker naj bi bil pogoj iz 118 točke razpisne dokumentacije, glede svetilnosti, izpolnjen zgolj pogojno (navedeno izhaja iz ocenjevalnega lista za vlagateljevo ponudbo, ki ga je vlagatelj prejel istočasno z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila). Izbrani ponudnik pa je po predmetnem merilu prejel 15 točk, saj naj bi imelo svetilo pri zahtevi iz 130. točke, in sicer pri sistemu za mešanje barv prednost (ima dva principa CMY in CTO).
Pregled vseh 26 tehničnih zahtev oziroma "pogojev za lastnosti posamezne opreme", ki se nanašajo na obravnavani sklop, in med njimi zlasti tudi zahteve iz 118. točke (torej zahteve glede katere je naročnik zapisal, da jo je vlagatelj izpolnil zgolj pogojno) pokaže, da naročnik med le-te ni vključil tudi zahteve po svetilnosti žarnice (kar je potrdil naročnik tudi na sestanku dne 10.01.2006). Naročnik torej na podlagi tehničnega parametra, ki ga ni vključil v razpisno dokumentacijo, vlagatelju ni podelil nobene točke, ponudbo izbranega ponudnika pa ocenil s 15 točkami, saj naj bi njegovo svetilo presegalo (vnaprej) zapisano zahtevo iz 130. točke razpisne dokumentacije. Naročnik je ocenjeno prednost vlagatelja argumentiral tudi z obrazložitvijo, da ima svetilo, ki ga je ponudil, pri sistemu za mešanje barv prednost, saj je ponudil dva principa (navedeno izhaja tako iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila kot tudi iz ocenjevalnega lista za izbranega ponudnika), v sklep, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo pa je naročnik v zvezi s tem še zapisal, da je "razlika sicer majhna, vendar razlika je bila".

ZJN-1 obravnava merila za izbiro najugodnejše ponudbe v poglavju 2.8. V zvezi z določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe je v 50. členu ZJN-1 med drugim tudi določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila objavljena v razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in ovrednotena (četrti odstavek 50. člena). Zapoved, da se pri ocenjevanju ponudb uporabijo le tista merila, ki so bila objavljena, na način kot so bila opisana in vrednotena sta namenjena predvsem objektivnemu ocenjevanju ponudb po vnaprej znanih principih, saj tako naročnik le-teh ne more (naknadno) prilagajati določenemu ponudniku.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je imel naročnik z načinom uporabe spornega merila težave tudi sam, saj ne-le, da je v okviru slednjega vrednotil tudi zahtevo, ki jo v razpisno dokumentacijo sploh ni zapisal (in s tem ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZJN-1), pač pa je (oz. ni) podeljeval točke za določene prednosti (sicer vnaprej postavljenih zahtev), očitno zgolj po prostem poudarku. Na podlagi opisa predmetnega merila namreč ni mogoče ugotoviti, zakaj je izbrani ponudnik za preseganje zahteve iz 130. točke dobil 15 točk (torej za zahtevo, za katero je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, zapisal, da "je res, da je razlika majhna, vendar razlika je bila"), vlagatelj pa za podane prednosti (npr. glede naročnikove zahteve, ki se nanaša na gobose (vlagatelj je ponudil tri kolesa, naročnik pa je zahteval najmanj 2) in na težo (vlagatelj je ponudil svetilo, ki je težko 37 kg, naročnik pa je postavil zahtevo, po kateri naj bi bilo slednje težko do 45 kg) ni dobil nobene točke, čeprav je naročnik v zvezi s slednjima (v sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo) ravno tako priznal razliko med obema svetiloma, vendar v tem primeru le-te "za izbiro niso bile odločujoče, ker razlike niso bile velike".

Vprašanje, ki se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tozadevno zastavlja torej je, ali je mogoče podane prednosti posameznega ponudnika (že) uvrstiti v kategorijo "očitnih prednosti glede naročnikovih pogojev" oziroma, ali je imel naročnik objektivno utemeljene razloge, ki bi takšno (ne)uvrstitev opravičevali. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje je potrebno uvodoma ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančneje definiral pojma "očitne prednosti", njihove definicije pa ne vsebuje niti dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila niti sklep o zavrnitvi zahtevka. Navedenega mu ni uspelo pojasniti niti na sestanku, kjer je po eni strani prednost, ki jo je ponudil izbrani ponudnik (in za katero je slednji pridobil 15 odločilnih točk) argumentiral z obrazložitvijo, da je zanj "merodajna tudi majhna razlika", na izrecno vprašanje Državne revizijske komisije, ali je mogoče prednosti, ki jih ponuja vlagatelj uvrstiti v definicijo "očitne prednosti" pa je odgovoril zgolj nikalno.

Eden od elementov, ki ga mora naročnik upoštevati ne samo pri določitvi meril v razpisni dokumentaciji, temveč tudi v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, je element medsebojne primerljivosti posameznih parametrov, na podlagi katerih naročnik ponudbam dodeljuje točke. Iz samega vrednotenja in ocenjevanja ponudb mora biti torej razvidno, zakaj in na kakšen način je naročnik nekemu parametru ponudbe dodelil določeno število točk, drugemu pa ne. Pri tem mora prvenstveno upoštevati način uporabe meril iz razpisne dokumentacije, ob odsotnosti natančnih definicij le-tega pa ponudbe oceniti na medsebojno primerljiv način oziroma tako, da je ocenjevanje mogoče objektivno preveriti.

Naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni uspelo (na objektivno preverljiv način) pojasniti, na podlagi kakšne klasifikacije postavljenih pogojev je mogoče konkretno "prednost" uvrstiti med očitne prednosti oziroma katere izmed njih pod to definicijo ne sodijo. Tudi Državna revizijska komisija pri preverjanju ocenjevanja po spornem merilu ni našla utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo ugotoviti, da je bila podana prednost izbranega ponudnika upravičeno deležna 15 točk, podane prednosti vlagatelja pa nobene točke.

Ker naročnik predmetno merilo ni uporabil na način kot ga je zapisal v razpisno dokumentacijo in ker naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni uspelo dokazati obstoja objektivnih razlogov, ki bi utemeljevali razlikovanje med ocenjenimi in neocenjenimi prednostmi, na ta način pa je bila onemogočena dejanska preverljivost objektivnosti ocenjevanja ponudb, je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev naročnika, ki je razvidna iz Obvestilu o oddaji naročila, z dne 14.11.2005.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in meril ne more ali ne bo mogel (objektivno) oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in ponudnikom na njihovo zahtevo povrniti stroške, za katera predložijo dokazilo (argument drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov plačane revizijske takse v višini 100.000,00 SIT. Ker je povrnitev stroškov revizijskega postopka vezana na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priglašeni stroški, v celoti priznajo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.01.2006

Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- CANKARJEV DOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, Prešernova 10, Ljubljana
- KSL - STUDIO d.o.o., Verje 31 c, Medvode
- ELSIS d.o.o., Jamova 39, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran